P. b. b
Današnja številka obsega 12 strani
s v e tov ni h in doma č ih d b god k o v
PoStni urad Celovec 2 — Verlagsposlamt KlagenCurt 2.	Izhaja * Celovcu — Erscheinungsort Klagenfuri
LETO XV./ŠTEVILKA 19	CELOVEC, DNE 13. MAJA 1965	CENA 2.— SI1INGA
Koroški SEovenci ob dr. Klausu
Slavnostna akademija — nepozaben dogodek
T Inž. dr. b. c. Leopold Figi
Kakor je živel, tako je tudi umrl.
Inž. dr. h. c. Leopold Figi v svojem življenju nikoli ni bil pripravljen kloniti duhovnim silam. Nikoli ni bil pripravljen pri-poznati nek položaj kot brezupen. Nikoli ni bi! pripravljen se pustiti premagati. Moč in njegov optimizem ga nista zapustila niti v zadnjih tednih njegovega življenja.
Bil je kmet, nižjeavstrijski kmet z vsemi svojimi vrlinami, ki odlikujejo ta posebni avstrijski stan. Popustljiv in spravljiv, če je šlo za vprašanja pogodbe, miru in dobrega sosedstva. Trdovraten in trmoglav pa tedaj, če je šlo za pravico in krivico, svobodo in suženjstvo.
Figi ni bil niti izšolan diplomat, niti ni obvladal kakega tujega jezika, kljub temu je njegova osebnost izžarevala čar, ljubeznivost in globoko človečansko razumevanje. Vse to mu je pomagalo premostiti vsa-Ito jezikovno težavo in uradne predpise. Zgodilo se je, da je bil pri kakem državniškem obisku brez tolmača, tedaj se ni zmedel, temveč je govoril dalje v svoji nižjeavstrijski nemščini, pri tem pa je s svojimi kretnjami in bliskanjem svojih oči povedal vse, tako da ga je lahko vsakdo razumel.
To so bile sposobnosti, ki za marsikoga — ki ga prej ni pobliže poznal — niso bile cenjene. Za vsakega pa so bile potem takoj jasne po njegovih rezultatih, ki jih 'je dosegel, ko je bil zvezni kander in zunanji minister.
Nikdar se ni izmikal problemom, kakor ‘tudi ne političnim učinkom in vplivom, ki jih fcratkomalo ni mogel in hotel odlašati ali odvračati od sebe. Ničesar ni mogel s hladno preračunanostjo zaznati in sprejeta. Trpel je, če je njegovo avstrijsko ljudstvo trpelo, veselil pa se je tudi, če je bilo njegovo ljudstvo veselo.
Njegova najsrečnejša ura pa je bila 15. maja 1955, pred desetimi leti na dunajskem gradu Belvedere, ko je po dolgoletni kanderski službi kot zunanji minister podpisal tako zaželeno avstrijsko državno ■pogodbo.
Uradni protokol je tedaj predvideval svečano stiskanje rok v veliki marmornati dvorani gradu Belvedere v navzočnosti številnih fotografov. In kaj je storil Figi? Ne da bi se zmenil za strogi uradni protokol, sledeč le svojim prepolnim notranjim čustvom, je zgrabil za roke zunanje ministre štirih velesil, ki so pravkar podpisali avstrijsko državno pogodbo, jih dobesedno vlekel za seboj na balkon Belvedera, ne meneč se za visoke goste v dvorani. In z balkona je potem v zraku vihtel podpisano
Koroški Slovenci smo se spomnili v nedeljo, dne 9. maja 1965, 20. obletnice obstoja Druge republike ter 10. obletnice podpisa avstrijske državne pogodbe s slavnostno akademijo v veliki dvorani Doma glasbe v Celovcu. Dvorana je bila polna kot redkokdaj. S sodelujočimi pevci vred se je prireditve udeležilo gotovo nad 1000 oseb, kar se je zgodilo zdaj tekom zadnjih tednov tretjič, saj je enako število rojakov bilo navzočih na zaključni prireditvi gospodinjske šole, 25. aprila 1965, v St. Rupertu ter 2. maja pri čč. šolskih sestrah v gospo-dinjski šoli v St. Petru pri St. Jakobu v Rožu.
Posebnost nedeljske akademije je bila v tem, da se je je udeležil tudi poslevodeči državni predsednik in avstrijski kancler dr. Josef Klaus. Udeleženci so ga ob njegovem prihodu stoje z velikim navdušenjem sprejeli. Ploskanja ni hotelo biti konec, razumljivo, saj takega gosta koroški Slovenci še nikoli nismo imeli prdike v naši sredi pozdraviti.
Ob začetku akademije je naprosil predsednik Narodnega sveta koroških Slovencev dr. Valentin Inzko vse navzoče, naj se z enominutnim molkom spomnijo smrti prvega avstrijskega kanclerja 2. republike, dr. inž. Figla, ki je preminil ta dan ob 11.15. Nato je dejal:
„Da ‘bo moglo današnje slavje tako lepo potekati, ni le zasluga pevcev, zborovodje in drugih, ki sodelujejo pri akademiji, temveč dejstvo, da se je prireditve udeležil tudi avstrijski kancler dr. Josef Klaus, ki ga v imenu vseh prav prisrčno pozdravljam. Pozdravljam vse, ki ste se današnjega slavja v tako lepem številu udeležili, posebno rojake s podeželja, predstavnike slovenskega javnega življenja, častito duhovščino, bogoslovce in častite sestre. Moj pozdrav velja našemu pevovodji ter vsem sodelujočim pevcem, nadalje slovenskim akademikom in učiteljem ter slovenskim visoko-šolcem in gimnazijcem. Želim, da b: odšli vsi z akademije z najlepšimi vtisi."
Poleg kanclerja dr. Klausa je dr. Inzko še posebej pozdravil državnega poslanca dr. Ludwiga Weissa, podglavarja inženirja Thomasa Truppeja, mil. g. kanonika Aleša Zechnerja, regensa celovškega bogoslovja msgr. dr. Ilhvitzerja, deželnega svetnika Herberta Bacherja, vodjo manjšinskega šolskega oddelka, okrajnega šolskega nadzornika Rudolfa Vouka, ravnatelja slovenske gimnazije, višjega študijskega svetnika dr. Joška Tischlerja ter zastopnike radia in tiska.
Prevzvišeni gospod nadpastir dr. Josef Kbstner je bil zaradi birmovanja v dveh farah zadržan, tako da se prireditve ni mogel udeležiti. Njegovo pismo z željami, da bi akademija lepo potekla, je bilo prebrano.
V okviru prvega dela prireditve sta nastopila s petjem predvsem domovinskih
državno pogodbo navdušeni dunajski množici, ki je od veselja kričala in pozdravljala našega Figla in zunanje ministre. Bil je to plod desetletne nenehne borbe za končno svobodo naše dežele tujega jarma. V tisti srečni uri je bil združen z vsem avstrijskim ljudstvom. V tisti uri je delil srečo z vsemi Avstrijci.
In danes ob svečani 10. obletnici avstrijske državne pogodbe te sreče ni več deležen, kajti nedoumljiva volja božja ga je prej poklicala k sebi.
pesmi pevsko društvo Jakob Gallus-Petelin in zbor Koroške dijaške zveze pod vodstvom dr. Franceta Cigana. Ko sta nastopila zbora skupaj, je stalo na odru nad 150 pevcev ‘in pevk. Po vsaki pesmi se je stopnjevalo navdušenje ob lepih slovenskih melodijah, ki sita jih zbora posredovala hvaležnemu občinstvu.
Prvi govor je imel nato tajnik Narodnega sveta koroških Slovencev dr. Reginald Vospernik, ki je v svojem govoru ob 20. obletnici obstoja Druge republike poudaril predvsem pomen Slovencev za Avstrijo ter njih doprinos za njen uspešni napredek in razvoj. Predsednik Narodnega sveta dr. Valentin Inzko pa je spregovoril za deseto Obletnico državne pogodbe o prilikah, v katerih se nahajamo koroški Slovenci na pragu novega desetletja.
Prvi del je dosegel svoj višek z govorom avstrijskega kanclerja dr. Klausa, ki si je osvojil s svojimi izvajanji srca koroških Slovencev. Pred nami je stal državnik s širokim evropskim političnim konceptom. S kakšnim spoštovanjem je govoril o vlogi In pomenu manjšin v Avstriji in Evropi ter poudaril, da so za našo državo njene manjšine obogatitev. Avstrija bo rešila
V Londonu so zborovali te dni zunanji ministri Organizacije severnoatlantskega pakta. Že takoj v začetku sestanka pa je prišlo med zunanjimi ministri NATO pakta do hudih nesoglasij. Tako je portugalski zunanji minister Franco Nogueira kritiziral zadržanje ostalih svojih kolegov, to je ostalih zaveznikov in jih obtožil, da podpirajo sovražnike Portugalske v Afriki.
„Celo dobrega prijatelja," je dejal portugalski zunanji minister Nogueira, „ne moremo stalno po obrazu tolči in poiem od njega pričakovati, da bo zopet smejoč se vstal." Bilo bi čisto napačno mnenje, če sodijo zapadne države, da je prijateljstvo Portugalske samo ob sebi umevno. Zaho-
manjšinsko vprašanje v sodelovanju z manjšino, ki bo deležna, je dejal kancler Klaus, stalne državne podpore v kulturne in gospodarske namene.
Navdušenja ni hotelo biti konec, ko je začel govoriti naš kancler v slovenskem jeziku. Da, v našem slovenskem materinem jeziku. Hvala Vam, spoštovani gospod kancler, za ta vaš izraz ljubezni in pozornosti!
Govore in odmeve o nedeljski slavnostni akademiji prinašamo na notranjih straneh našega lista.
Prvi del smo zaključili s petjem avstrijske državne himne. Po tem delu se je moral kancler dr. Klaus nato posloviti. Ljudje so se dvignili s sedežev ter z močmm nenehnim ploskanjem dali duška temu, kar je čutilo njih srce. Naš kancler pa je od-zdravljal na desno in levo, stisnil zdaj tej mami, zdaj onemu očku roko ter bd predvsem vesel pozdrava mladine, ki mu je mahala ob izhodu prisrčno v slovo.
Še pod vtisom kanclerjevih besed smo nadaljevali z drugim delom programa. Izvajal ga je mešani zbor Jakob Gailus-Pe-telin. Kako lepo je bilo pogledati pevke v njih narodnih nošah, užitek pa prisluhniti
(Nadaljevanje na 5. strani)
dne države grajajo namreč strogo kolonialno politiko Portugalske.
Portugalski zunanji minister Franco Nogueira je potem javno zapretil, da bo njegova država priznala rdečo Kitajsko. Dve
portugalski prekomorski koloniji: Macao na kitajski celini in Mozambique v vzhodni Afriki, sta že dolgo pod vplivom politike Pekinga. Zato upa Portugalska, če bi priznala rdečo Kitajsko, da bi prišlo do popuščanja napetosti med Portugalsko in Pekingom. Vendar pa zunanji minister Nogueira ni hotel ničesar povedati, če se bavi Portugalska resno z dejstvom, da bi priznala rdečo Kitajsko.
Na sliki v prvi vrsti: zvezni kancler dr. Josef Klaus, predsednik Narodnega sveta dr. Valentin Inzko, podglavar inž Thomas Truppe, glavni urednik dr. Josef Maier, deželni svetnik Herbert Bacher.
Foto: Trenkvvalder
Bo Portugalska priznala Peking?
Nesoglasje na zborovanju NATO v Londonu
Politični teden
Po svete ...
MERE JUŽNEGA VIETNAMA
PROTI FRANCIJI
Južnovietnamska vlada je zaprla radijsko postajo francoske kulturne misije v Sai-gonu. S tem je hotela južnovietnamska vlada pokazati svoje nezadovoljstvo nad francosko politiko v jugovzhodni Aziji.
Francoska radijska postaja v Saigonu je vsak dan oddajala osemurni program in ni imela nohene posebne politične vloge. Dalje je južnovietnamska vlada izgnala iz Južnega Vietnama tudi glavnega poročevalca agencije France Presse. Prvotno je južnovietnamska vlada nameravala blokirati (zapreti) tudi francosko premoženje, vendar se je ona hotela izogniti motnji, ki bi nastala, kajti Južni Vietnam ima zelo živahne poslovne zveze s Francijo.
V	Saigonu so prepričani, da bo prišlo po teh merah južnovietnamske vlade to težkih protifrancoskih demonstracij. Znano je namreč, da se je Južni Vetnam že zmerom zoperstavljal de Gaullovi politiki, ki stremi, da bi Vietnam nevtralizirali. Južnovietnamska vlada utemeljuje svojo bojazen s tem, da bi potem odprla na stežaj vrata komunizmu.
ULBRICHT K 20. OBLETNICI PREDAJE
Voditelj Vzhodne Nemčije Wa!ter Ul-brichit je imel ob 20. obletnici nemške predaje v Vzhodnem Berlinu velik politični govor, v katerem je med drugim napadel tudi Združene države Amerike, češ da so poskušale z dolarji in mejnimi popravami podkupiti komunistične dežele. Ulbricht je nadalje dejal, da je bil smoter tega podkupovanja, da bi komunistične države zavozile na pot revanšistične (povračilne) politike Bonna proti Vzhodni Nemčiji. Umazano ponudbo pa so komunistične dežele še pravočasno spoznale, zato so jo tudi odklonile.
Podobni glasovi so se čudi tudi iz Moskve. Časopis ..Mednarodne zadeve“ je naslovil na komunistične vlade svarilo, naj bodo na preži, da ne bi zašle v pasti, ki jim jih nastavljajo Zahodna Nemčija in druge kapitalistične dežele.
Vzhodnonemški partijski in državni voditelj Walter Ulbricht, ki je govoril ob priliki predaje 20. obletnice, je naslovil v svojem govoru tudi ostre besede na račun Berlina. Pretil je s protimerami v slučaju, če bodo zahodnonemški parlament ponovno Sklicali v Zahodnem Brilinu.
Berlin so zasedle sovjetske čete, zato spada tudi pod sovjetsko zasedbeno cono, kar pomeni, da leži Zahodni Berlin na ozemlju Vzhodne Nemčije. Ulbricht je v svojem govoru zahteval tudi odhod ameriških vojaških enot iz Evrope in je trdil, da ima pravico govoriti v imenu celega nemškega naroda.
Politični opazovalci označujejo Ulbrichtov govor kot silno oster, kar spravljajo verjetno v zvezo s poslabšanjem odnosov Bonn—Washington.
POLITIČNA AKTIVNOST V EVROPI
Ko se je zahodnonemški zunanji minister Schroder vrnil z dopusta, je podčrtal v svojem posebnem razgovoru z agencijo AP, da ima Zahodna Nemčija pravico se braniti proti napadom v okviru Organizacije severnoatlantskega pakta (NATO). Zahodnonemški zunanji minister Schroder je hotel s tem izraziti nezadovoljstvo proti sklepom, ki sta jih- izdelala v Parizu de Gaulllle in sovjetski zunanji minister Gro-miko. Ta dva državnika sta, ne da bi vprašala bonnsko vlado, sklenila, da se ne sme dati Zahodni Nemčiji v roko jedrsko orožje.
Zvezna republika Nemčija je v minulem tednu tudi poskusila vplivati na zaveznike, da bi lizdali skupno izjavo o nemškem problemu.
V	sredo, 5. maja, je Zahodna Nemčija slavila 10. obletnico ohranitve samostojnosti.
15. maja se bodo sestali na Dunaju ob 10. obletnici avstrijske državne pogodbe, zunanji ministri štirih velesil. Politični opazovalci so mnenja, da bo ob tej priliki prišlo verjetno do malega vrhunskega sestanka, na katerem bodo razpravljali c vietnamskem problemu.
Nadalje se bodo sestale na Dunaju članice EFTA (18. maja) gospodarske skupnosti, h kateri spada sedem držav: Velika Britanija, Danska, Norveška, Švedska, Švica, Portugalska in Avstrija. Na tem sestan-
ku bo najvplivnejši državnik sam ministrski predsednik Velike Britanije Harold Wil-son, ki bi rad videl, da bi se čimbolj združila oba gospodarska bloka v Evropi, to je EWG in EFTA.
ZBOROVANJE SEATO BREZ FRANCIJE
V znamenju svetovnih kriz (nevarnosti) je bil minuli teden važen sestanek SEATO pakta (Organizacije držav jugovzhodne Azije). Na konferenci so razpravljali o vietnamskem problemu, sporu med Malezijo in Indonezijo, o dominikanski nevarnosti in o pakistansko-indijiskem sporu. Prvič v zgodovini te zveze, to je Organizacije držav jugovzhodne Azije, ni sodelovala na zborovanju Francija, ker se ona ne strinja s politiko Združenih držav Amerike v vietnamskem vprašanju.
Zborovanje je otvoril britanski ministrski predsednik Harold Wilson, ki je med drugim dejal, da si azijske dežele, k’ so bile nekoč pod kolonialno oblastjo, želijo danes bolj kot kdaj prej miru.
„Toda nezavisnost pomeni več kakor pa osvoboditev britanskega jarma ali kake druge kolonialne oblasti. Ona pomeni osvoboditev vsakega tujega napada vobče...“ je dejal ob koncu premier Wilson.
Britanski zunanji minister Stewart je zahteval, naj bi Indonezija in Severni Vietnam sprejela mirovne predloge, kakor si jih zamišlja Zahod. Nihče ne zahteva od njiju odstopitev ozemelj, temveč zgolj,, da pustita sosede v miru.
Namestnik ameriškega zunanjega ministra Bali — zunanji minister ZDA Dean
Rusk je ostal zaradi dominikanske krize v Washingtonu — je ponovil stališče Združenih držav Amerike, da ne bo v vietnamskem vprašanju niti malo popustila. Iz izkustev, ki si jih je nabrala, je postalo jasno, da se je treba že prej obvarovati nasadov, kjerkoli pač izbruhnejo. „Gre namreč za to, če je dana možnost, da ohrani majhna državica na robu komunistične sile svojo svobodo" je dejal namestnik ameriškega zunanjega ministra Bali.
Siamski zunanji minister je dejal, da bi že davno pade! Južni Vietnam v roke komunistov, če bi ga ne podpirale Združene države Amerike. Avstralski zunanji minister Hasiuck: „Nevarnost svetovnega požara v Aziji visi danes na nitki. Kar se dogaja v Aziji, je zadeva vsega sveta in celim"
Zulfikar AH Bhutto, pakistanski zunanji minister je zahteval, da naj Organizacija severnoatlantskega pakta poveča gospodarsko pomoč Južnemu Vietnamu. Predsednik Filipinov Diosdado Macapagal je v neki spomenici na udeležence SEATO konference izjavil, da je jugovzhodna Azija danes v stanju vretja in da si prizadevajo vprav komunistične sile, da bi izvlekle iz tega največ koristi.
Neki francoski opazovalec na konferenci je zgolj izjavil, cia je že prejšnja konferenca v Manili pokazala razliko francoskega pojmovanja jugovzhodno-azijskega problema nasproti pojmovanju ostalih zastopnikov Organizacije držav jugovzhodne Azije.
Po otvoritveni seji so imeli zastopniki še tajno sejo. Politični opazovalci so bili mnenja, da so zahtevale Združene države od ostalih članic SEATO, da povečajo vojaško pomoč Vietnamu. Vendar pa izgleda, da članice niso bile preveč navdušene za ameriške zahteve.
... in pri nas v Avstriji
PREDSEDNIŠKA VOLILNA BORBA
se s polno paro nadaljuje. Oba kandidata, dr. Gorbach in Jonas, sta dan za dnem na propagandnem potovanju po notranjosti države. Tu in tam se že sliši prognoza o zmagi enega ali drugega, vendar so nekateri poznavalci notranjepolitičnih razmer mnenja, da se bosta volilna izida srečala nekje v sredini in je težko predvidevati, kdo bo zmagal.
Socialisti pri propagandi za svojega kandidata Jonasa ponovno prihajajo na dan s parolo o potrebi političnega ravnotežja in neslavnega proporca, češ da naj ne bi bila državni predsednik in šef vlade iz iste stranke. To zmotno socialistično tezo je Ljudska stranka (OeVP) odločno zavrnila, dobro se zavedajoč, da bi SPOe gotovo ne vztrajala na tem stališču, če bi bila prepričana, da bo 23. maja zmagal njen kandidat Jonas.
V	tej zvezi so nekateri vodilni politiki v imenu OeVP nastopili v svojih izjavah s tehtnimi protidokazi. Zvezni kancler dr. Klaus, ki začasno opravlja tudi posle predsednika države, je v svojem sobotnem radijskem nagovoru pojasnil, da se tu in tam pojavi vprašanje, da li naj bosta osebnosti državnega predsednika in zveznega kanclerja iz dveh različnih političnih taborov. V avstrijski ustavi ni o tem nikakega določila in torej ni nilkake pravne podlage za socialistično trditev. Kajti potem tudi ne bi smel vsakokratni zvezni kancler vršiti posle predsednika države, ako ta umrje.
V	smislu ustave volijo vsi volilni upravičenci novega državnega vodja, kajti če naj bi veljala socialistična teza, da naj ne bosta oba najvišja državna funkcionarja iz 'istega političnega tabora, potem ne bi bilo potrebno nikakih splošnih volitev, temveč bi zadostovalo ustavno določilo, naj druga najmočnejša stranka imenuje iz svojih vrst predsednika države, ker kot je bilo dosedaj običajno., je bil zvezni kancler izvoljen iz vrst najmočnejše stranke.
ENAKA PRAVICA ZA OBE STRANKI!
Prav tako oziroma še bolj odločno je zavrnil socialistično tezo o potrebi političnega ravnotežja v zvezi s funkcijama državnega predsednika in zveznega kanclerja drugi zelo vidni predstavnik OeVP, in sicer dr. Maleta, predsednik parlamenta, ki je prikazal dvolično stališče socialistov: ker pri sedanjih predsedniških volitvah niso preveč trdno uverjeni v zmago svojega predstavnika, govore o upoštevanju političnega ravnotežja in proporca (sorazmerja), medtem ko so pri vseh dosedanjih volitvah
narodnih poslancev (parlamenta) poizkušali dobiti v roke mesto zveznega kanclerja, vkljub temu, da je istočasno že državni predsednik bil iz vrst socialistov. Ta njihova borba je šla celo tako daleč, da so bili pripravljeni na ta račun razbit' tako imenovano „včliko koalicijo", t. ji sodelovanje med njimi in Ljudsko stranko, in stopiti v „malo koalicijo" z liberalci (FPOe) (med katerimi mnogi tako radi „škilijo“ preko meje k severnemu sosedu in še vedno sanjajo o ..dobrotah in lepotah" Tretjega rajha), da bi tako dosegli mesto zveznega kanclerja.
Izgleda, da se tudi SPOe v tem slučaju ravna po znanem starorimskem izreku: „Kar je dovoljeno meni, ni dovoHeno tebi!" Nekoliko več logike, doslednosti bi človek res pričakoval od politikov v socialističnem taboru!
JE TO SPOŠTOVANJE ZAKONOV?
Kot znano, namerava Avstrijska zveza bivših vojakov (OeKB = „Osterreichischer Kameradschaftsbumd") 30. maja v Dunajskem Novem mestu odkriti spomenik padlim vojakom in hkrati organizirati večji, pohod vseh navzočih udeležencev, katerih pričakujejo okoli 20.000.
Ker navadno pri tovrstnih prireditvah pride do izraza 'neslavna militaristična in nacistična miselnost iz polpretekle dobe, katero imamo še vsi v žalostnem spominu, se je tudi proti tej nameravani prireditvi, kot že prej nekajkrat v podobnih slučajih, dvignil val ogorčenja in protestov iz vrst demokratične javnosti. Zaradi tega je notranje ministrstvo prepovedalo to zborovanje z utemeljitvijo, da bi lahko bil ogrožen javni red in mir, in to še posebno zato, ker je v Dunajskem Novem mestu pretežni živelj delavstvo, ki bi verjetno ne moglo mirno gledati zbiranja in povorke bivših Hitlerjevih vojakov.
Proti tej prepovedi je predsedistvo te vojaške zveze vložilo pritožbo z utemeljitvijo, da je bojazen notranjega ministrstva glede pojava morebitnih nemirov nepotrebna. Nekaj dni nato so poslali notranjemu 'ministru ponovno pritožbo in to celo z grož-njo(!), da je zadnja in da bo omenjena proslava prirejena vkljub prepovedi, če pa bo prišlo z nasprotniki (v prvi vrsti z delavstvom) do kakih spopadov oziroma neredov, bo moral odgovornost za to nositi sam notranji minister osebno!
Zanimivo in „lepo“ se to sliši, kajne?! Ali ne zvenijo te grožnje nekoliko diktatorsko? Vsekakor! Ljudje, ki bi morali v prvi vrsti vedeti, kaj so zakoniti predpisi
SLOVENCI
doma in po sodu.
Imenovanja izseljenskih dušnih pastirjev
Konzistorialna kongregacija v Rimu (papeški urad, ki ureja dušno pastirstvo izseljenceO je nedavno izdal dekrete, s katerim je znova potrjen za direktorja slovenskih dušnih pastirjev v Argentini msgr. Anton Orehar. Poleg njega je prejelo imenovanje še 17 slovenskih duhovnikov v Argentini za izseljenske misijonarje med tamkajšnjimi našimi rojaki.
Znan Slovenec umrl v x\rgentini
V	Cordobi pod Andi v Argentini je po enomesečnem trpljenju umrl urar Janko Jazbec, poverjenik naše Družbe sv. Mohorja. Pred nekaj leti je še obiskal in z velikim zanimanjem poslušal fante in dekleta v Mohorjevem dijaškem domu. Bodril jih je v svoji ljubezni do. Koroške in vse slovenske zemlje. Kot prijatelja koroških Slovencev se ga bomo vedno s spoštovanjem in ljubeznijo spominjali.
Bojan Stupica režiral v Baslu
V	mestnem gledališču v Baslu je bila pred dnevi slovesna premiera Držičeve komedije „Dundo Maroje” v režiji Bojana Stupice. Tokrat je bila prvikrat uprizorjena v nemščini; prevedel jo je dramaturg baselskega gledališča Fred Altain. Premiere so se udeležili številni ugledni domačini. Publika je predstavo toplo pozdravila, zlasti navdušeno pa je aplavdirala režiserju.
Odlikovanja v ljubljanski nadškofiji
Sv. Oče Pavel VI. je odlikoval priznanega slovenskega slavista dr. Jakoba šolarja, prej profesorja v škofovih zavodih, zdaj pa kanonika ljubljanskega stolnega kapitlja, za svojega hišnega prelata. S tem je hotel dati priznanje za njegovo znanstveno delo, ki ga je opravljal doslej kol duhovnik. Obenem pa je hotel počastiti vse zveste duhovnike v škofiji, ki se znanstveno udejstvu-jejo.
Za monsignorja pa je bil istočasno imenovan g. Anton Smerkolj, župnik in dekan v Zagorju ob Savi, vnet delavec za župnijsko liturgično obnovo.
Dekan Viktor Kos odlikovan
Viktor Kos, dekan v Komnu, je bil imenovan za papeževega tajnega komornika (monsignorja). Novemu monsignorju iskreno čestitamo!
in kako .jih je treba spoštovati, se drznejo groziti najvišji varnostni oblasti v državi in jo delati odgovorno za morebitne nemire, katerim bi oni verjetno bili povod! Kaj pravite? Ali to ne „diši“ nekoliko po samo-oblastnih dogajanjih 'iz nacistične dobe?
DOHODKI DRŽAVNE BLAGAJNE
so po poročilu finančnega ministrstva za prvo četrtletje 1965 precej manjši, kot pa je bilo predvideno v proračunu, in sicer za 2133 milijonov. V proračunu je namreč predvideno približno 20 odstotkov več prejemkov kot v 1. 1964. Zelo dvomljivo je, če bodo dohodki v ostalih treh četrtletjih proračunskega leta toliko višji, da bodo krili ta primanjkljaj.
Ta ne posebno razveseljivi finančni položaj je tudi vzrok, da država ne m< >re izplačati deželam in občinam predvidenih 'zneskov v zvezi z novo finančno izravnavo med njimi in državno blagajno. — Podoben, toda ne tako visok primanjkljaj dohodkov, in sicer deželnih, je zabeležila Štajerska za meseca marec in april t. 1.
IZPREMEMBE V KOROŠKI SPOe
Preteklo soboto je bila v Celovcu deželna skupščina Socialistične stranke, na kateri so volili novo predsedstvo in nekatere nove člane strankinega deželnega vodstva. Glavni strankarsko,politični referat je imel podkancler dr. Pittermann.
Pri volitvah je bil za novega deželnega strankinega vodja izvoljen novi deželni glavar Plans Sima, ki je torej tudi na tem. mestu prevzel posle odstopivšega dc-želne-ga glavarja Ferdinanda Wedeniga, kateremu je v .imenu dežele in stranke izrekel iskreno zahvalo za njegovo dolgoletno požrtvovalno delovanje. — Za namestnika sta bila izvoljena deželna svetnika Suchanek in Schober; nadalje sta v predsedstvu še celovški župan Aussenvinkler in dež. poslanec Guttenhrunner. Tudi dosedanji strankin tajnik Wetschnig je bil izmenjan: na njegovo mesto je bil imenovan Leopold Wagner.
Spomladanska likovna razstava v Umetniškem domu
umetnika. Isto bi lahko rekli o Hugu Wul-zu, ki razstavlja dve olji: „Pokrajino“ in „Cvetice“.
Nadalje vidimo na spomladanski umetniški likovni razstavi še dela umetnic: Hilde Prodi, Josefine Kreuzer, lise Mayr, Lie Larisch in Adelheid Schneider. Slikar Franz Kaplenik predstavlja impresionistični akvarel „Zimo“.
Slikar Willi Gotzl razstavlja tri slike-olja, od katerih je posebno znamenita „Ti-sočletna lipa“ pri Porečah. Poleg teh se družijo v zbor umetnikov-slikarjev še Friedrich Tauschitz, Wemer Tatschl in Paul Frank.
Na kolektivni razstavi v Umetniškem domu razstavljajo tudi trije kiparji, od katerih je v prvi vrsti imenovati že znanega Othmarja Jaindla, ki s svojimi tremi pla-
Kolektivna razstava Karla Bauerja
Posebno mesto na spomladanski razstavi slikarjev in kiparjev v Umetniškem domu v Celovcu pa zavzema kolektivna slikarska razstava umetnika Karla Bauerja.
Profesor Karl Bauer predstavlja svoje stvaritve v drugi sobi (prostoru) desno. Slikar spada med staro generacijo, saj je letos v februarju slavil šestdesetletnico svojega rojstva.
Umetnik je končal svoje slikarske študije na dunajski Umetnostni akademiji in je že od leta 1929 član Umetniškega društva v Celovcu. Od leta 1949 pa se bavi samo s slikarsko umetnostjo.
Na tej kolektivni razstavi predstavlja Karl Bauer 15 islik-olj, ki so nastale v zad-
„40 let Avstrijskega radia" v Deželnem muzeju
stikami, ki so nameščene v glavni dvorani, napravlja lep vtis. Za svoje plastike se poslužuje lesa, ponajveč lipe. Na tej razstavi sta dve plastiki iz lipe in ena iz lim-be (Zirbe). Te tri plastike so: „Zenska glava" (limba), „Žena v snegu" (lipa) in ,.Dvojica v drevesu" (lipa). Jaindl priča s svojimi tukaj razstavljenimi plastikami še vse značilnosti ekspresionistično-reali-stične šole.
V veži Umetniškega doma nam predstavlja Heinz Goli velik leseni relief (kiparsko delo na ploskvi). Zanimivo je, da mladi umetnik ljubi posebno zlato barvo, saj je ta relief zlato pobarvan. Poleg Jaindla in Gol la razstavlja še tretji kipar svojo plastiko, in to je Hubert Hochleitner. Njegov kip je „Velika stoječa žena".
Spomladanska likovna razstava v Umetniškem domu je odprta do nedelje 23. maja.
njih treh letih. Njegova olja kažejo, da je umetnik v zadnjih letih vnesel v svoje stvaritve nove nianse (odtenke). Njegova olja pričajo o skladni barvni harmoniji, kar prihaja posebno še do izraza v njegovih 'pokrajinskih slikah in podobah (ljudje). O njegovem slikarstvu bi pač lahko rekli, da je kultivirano, da ima močne estetske komponente in je prepojeno s pravimi umetniškimi impulzi (spodbudami). Tu moramo omeniti še, da je izbor teh 15 olj zares prav posrečeno izbran.
Lepe slikarske efekte dosegajo olja: „Ve-lika pokrajina", ..Ribiško pristanišče", „Kri-žani", ..Kristusovo vstajenje" in „Sedeča deklica v zeleni pokrajini".
Že v zadnji številki našega časopisa smo prav na kratko orisali, da je že nekaj časa odprta v Umetniškem domu v Celovcu lepa likovna razstava, povečini koroških umetnikov-slikarjev in kiparjev.
Med razstavljenimi deli umetnikov srečamo poleg nam že starih znancev tudi nova mlada imena. In vprav to je razveseljivo, kajti s tem dokazuje naša koroška dežela, da ima že v mladi generaciji imetnike, katerih stvaritve pričajo o čisto svojevrstni umetniški noti.
Danes 67-letni umetnik Pepo Grabner razstavlja svoje tri akvarele, od katerih učinkuje na gledalca ..Deževni dan" in pa »Ruska pokrajina". V ostalem je umetnik-akvarelist ostal zvest svoji tradiciji in slika še dandanes najrajši pokrajine.
Kurt Schmidt je zastopan s tremi slikami, in sicer so to olja: „Grado“, »Portret" in »Rožna dolina". Posebno slednja učinkuje s svojo bogato barvno tehniko. Otto Bestereimer predstavlja s svojimi tremi olji svojo običajno pot predmetnega slikarstva. Isto smer zavzemata tudi Kurt WeiB in Rudolf Canaval. Vsi zadnji trije našteti umetniki rišejo svoje motive v različnih tehnikah in na poseben realističen način.
Werner Lossl privlači opazovalca razstave s svojimi tremi tuširankami, katerih grafični efekti pričajo o močni ustvarjalni fantaziji.
Pridobitev na tej spomladanski umetniški razstavi je slikar Josef Tichy, ki preseneča's svojimi napol abstraktnimi deli-olji: Ločje I, II, III, ki kažejo umetnika na novih poteh. Njegova olja kažejo živo razgibani barvni svet.
Izmed mladih umetnikov naj omenim še Petra Kravvagno, znan z nedavne razstave v »Galeriji 61". Njegova tri olja: »V Louv-ru“, »Pokrajina" in »Na pekovi mizi" so v barvah močno žive, tako da one dvigajo celotno kompozicijo. Prav tako ima še lepo bodočnost mladi slikar Hans Hiesber-ger, ki razstavlja na kolektivni razstavi umetnikov kar pet stvaritev, in sicer eno olje in štiri akvarele. Posebno njegovi akvareli učinkujejo sveže in mladostno.
Siegfried Tragatschnig predstavlja dela — risanske s kredo, v katerih se fantastični motivi an intenzivno (močno) grafično predstavljanje učinkovito dopolnjujejo med seboj, kot na primer v sliki »Sanjski obraz" In pa v »Razbiti otroškosti" (IdoIV).
Poleg teh umetnikov naj še omenim Slovenca Franca Kalistra, ki , s svojima dvema oljema »Pokrajina pri Celovcu" in „Po-krče pri Celovcu" stopa po impresionističnih slikarskih stopinjah. Od obeh olj bi dal prednost sliki »Pokrče".
Imenoma naj še naštejem slikarje: Franza SchneweiBa, s svojo kubično arhitekturo, medtem ko je Irmgard Engler našla v svojih akvarelih prijazno osebno noto. Franz Grabmayr kaže v svojih oljih same portrete, ki pričajo o nadarjenosti tega
»Radio Celovec" prireja po naročilu avstrijskega radia v celovškem Deželnem muzeju močno zanimivo izredno razstavo pod geslom „40 let avstrijskega radia".
Namen razstave je podati pregled razvoja avstrijskega radia od njegovega začetka oziroma ustanovitve, t. j. 1. oktobra 1924, pa do današnjih dni.
Številne slike (načrti in izvedba grafičnih razstavljenih predmetov je izdelal profesor Walter Harnisch in njegovi sodelavci) poučijo obiskovalca razstave o posebnih dogodkih in o dosedanji zgodovini avstrijskega radia AG“ (RAVAG), ali o ljubljencih radia v prvih letih po ustanovitvi.
Prav tako lahko vidi obiskovalec razstave zanimivo sliko napad na postajo »Radio Dunaj" (RAVAG) v juliju leta 1934, kakor tudi gradnjo radijske postaje »Bisamberg" leta 1933, za tisti čas tehnično čudo, ki je brez primere v zgodovini avstrijskega ra-
dia. Ta postaja je v tistem času — ko še ni bilo v Evropi dovolj radijskih postaj — mnogo pripomogla k ugledu avstrijskega radijskega sporeda in avstrijskega radia vobče, to pa ne samo doma, ampak tudi v tujini.
Sledijo slike gradbenih načrtov prav tako vzornega »dunajskega radijskega poslopja", komaj zgrajenega, ki ga je 1. 1938 prevzel »Reichsrundfunk". Potem vidi obiskovalec slike, ki spominjajo na vojno dediščino: porušene tehnične naprave in »Radio zasedbenih sil".
Razstava nas popelje dalje v dobo izgradnje avstrijskega radia. Uvedbi UKW-oddaje leta 1955, ki ni prinesla le izboljšanje sprejema, marveč je predvsem omogočila oddajo prvega svobodnega avstrijskega sporeda po vojni, je sledila po osvoboditvi leta 1955 vpeljava televizije in leta 1960 začasna kratkovalovna oddaja.
Močno zanimive so one slike, ki kažejo
RUDOLF IV.
ustanovitelj dunajske univerze
Njegov lik, kakor ga v svojem najnovejšem literarnem delu »Božja planina" prikazuje pisatelj prof. dr. Metod Turnšek
»Rudolf! Nesrečni Rudolf! Kakšni so le tvoji naklepi? Oh, ta nesrečni pohlep!" je skoraj zajokala pobožna teta, ki je to strast dodobra spoznala že doli pri goriških grofih.
Rudolf je vstal in mahnil z roko.
»Kaj se le razburjate? Saj mi patriarh lahko tudi kaj podari! Pet škofov in en nadškof bodo govorili zame! Saj bom tudi od svetnih knezov kaj dedoval!"
S tem je za silo pomiril teto prednico, mislil si je pa svoje.
Ko se je na konju vračal na dvor, obdan od spremstva svojih mladih lovskih prijateljev »junkerjev", ga je pa le pekel tetin očitek, kaj redi in gosti prešerno lovsko družbo. Morda pa res ni pametno, da bi z njo prhnil dol na Koroško in Kranjsko, zlasti ne, ker pojde k patriarhu, in to v družbi tako odličnih cerkvenih 'knezov. In tudi na Kranjskem bodo skrbno pasli oči na slehernem njegovem gibu... Naj se ti njegovi mladeniči spozabijo in ponore za kakšnimi gospodičnami, kot so o pustu, pa mu bodo vse pokidali... Nak, ne pojde z njimi. Naj le bodo, koder hočejo! Rajši bo revežem in samostanom nasipal darov, kot bi tolikšnemu krdelu skoz toliko dni phal želodec z
najboljšimi jedmi in jim zalival grla... Pa je tudi sveti post, čas pokore in resnobe! Kdo bo verjel, da zida cerkev sv. Stefana na Dunaju, če pride s tako prešerno družbo? Kar je bilo, je bilo'... Poslej jih ne bo več vabil in gostil!... Ni samo vojvoda ali nadvojvoda, marveč tudi prvi predstavnik habsburške vojvodske, kdaj tudi cesarske rodovine! če bo sreča junaška, tudi njega čaka še visoka čast...
To jih je bilo imenitnih kočij in konjenikov pred trbiško cerkvijo! Pet škofov in en nadškof so se pripeljali s svojim spremstvom. Kočijo nadvojvoda Rudolfa, vladarja avstrijskega in koroško-kranjskega, so vozili kar trije pari konj... Pa tudi grof Majnard Tirolski in palatin Brandenburški se je postavil s svojim vladarskim vozom in z mogočno vprego. Za njim grof Oton Ortenburški ni kaj zaostajal v sijaju in blesku ... Kar mrgolelo je gospode in njihovih služabnikov, ko so razjahali ali izstopili iz kočij...
čeprav so prevzvišeni škofje in prelatje odmaševal in opravil svoje molitve navsezgodaj že v samostanu v Podkloštru, kjer So bili prenočili, so se vendarle želeli usta-
viti v Trbižu in počastiti Jezusovo »Božjo glavo", ki je bila tam na glasu slovite božje poti. Tako vsaj so jim povedali krški škof Johan Pfalzheim, ki jim je Trbiž v tistem kotu sredi belih gora bil zelo drag.
Trbiški in žabniški pleban si nista mogla kaj, da bi ne pohitela za mladino in ljudstvom ven iz cerkve... Kolikšno presenečenje nad tolikšnim in tako imenitnim obiskom! Drug za drugim sta poklekala pred škofe in jim poljubljala svete prstane. Potem sta še pozdravila z vso spoštljivostjo mladega koroškega vladarja nadvojvoda Rudolfa in njegovo pisano spremstvo.
Prvi so v spremstvu krškega in lavantinskega škofa krenili v božji hram nadškof salzburški, za njimi pa škofje: pasav-ski, frižinski in briksenški. Tudi mladi nadvojvoda Rudolf je z grofom Tirolskim in grofom Ortenburškim spoštljivo nameril korak v trbiško cerkev.
Ljudstvo je kar vdrlo za gospodo in do zadnjega kotička napolnilo cerkev. Trbiški pleban Tomaž so se s težavo prerinili naprej do Božje glave, pred katero so gosposki .potniki padli na kolena. Pleban so povabili domače ljudstvo, naj zapoje katero svetih postnih žalnih pesmi. Ker ni bilo takoj odziva, so pleban kar sami začeli peti naprej, ljudstvo pa za njimi. Z navdušenjem je vse pelo:
»Poglej, krščenik ti, kaj se v tem zdaj tu godi, kir Boh trpi!
današnjo organizacijo (ureditev) avstrijskega radia, njegove dohodke in izdatke, zmogljivost sporeda in njegovo razdelitev na posamezne radijske postaje zveznih dežel in drug statistični material (pregledno gradivo).
Širok okvir razstave je posvečen tudi tehničnim radijskim napravam. Vzorci in slike poučijo obiskovalca o dosedanji storilnosti in o nalogah, M jih mora avstrijski radio še premagati in premostiti.
Na voljo dani prostor v Deželnem muzeju omogoča le pogojno ustreči v enaki meri vsem vidikom.
Vendar menimo, da razstava v celovškem muzeju ne daje le pregleda 40-letne-ga razvoja avstrijskega radia, marveč odpira obiskovalcem tudi vpogled v marsikateri posamični problem.
Razstavo „40 let avstrijskega radia" lahko obiščete vsak dan od 8. do 12. ure in od 14. do 17. ure, v nedeljo pa od 9. do 12. ure in bo odprta do sobote, 22. maja.
Vstop je prost.
Šolskim skupinam, ki se poprej javijo tehničnemu vodstvu »Radia Celovec", je dana možnost, da jim bo pojasnjeval slike in tehnične naprave razstave izvedenec celovškega radia.
Zgodovinsko raziskovanje o papežu Janezu XXIII.
Kardinal Lercaro, bolonjski nadškof, je v predavanju, ki ga je toči pretekle dni v Rimu v zavodu Luigi Sturzo, poudaril potrebo novega zgodovinopisnega raziskovanja o papežu Janezu XXIII. Kardinal je trdil, da je to novo raziskovanje potrebno, da bomo mogli bolje oceniti osebnost in delo pokojnega papeža. Za enkrat so še daleč od razumevanja njegovega dela 'tako .tisti, ki se zadovolje s premiišlijevanjem o njegovi osebnosti, ki je osamljena v zgodo-vtiimi, kakor tudi tisti, 'ki se omejujejo na poveličevanje nekaterih njegovih stališč odprtja do soljudi, ne da bi pri tem ocenje-valii pristen pomen tega odprtja v edinosti in v uravnovešenosti njegove moralne in človečanske pristnosti.
Predavanja kardinala Lercara so se udeležili kardinali Pizzardo, Aloisi Masella in Bea ter predstavniki drugih cerkvenih in svetnih oblasti.
OTVORITEV IZREDNE RAZSTAVE H. STEINERJA
V ponedeljek, 10. maja, so odprli v celovškem Deželnem muzeju posebno razstavo »Rio, brazilski motivi-radiranke" H. Steinerja. Razstava bo odprta do nedelje, 23. maja.
DEŽELNI MUZEJ ZA KOROŠKO
Ravnateljstvo Deželnega muzeja za Koroško naznanja, da so 7. maja spet otvorill za javnost ta zavod.
Tudi muzej na Magdalenski gori je zopet dostopen občinstvu.
Strašno je pogledati, pa je dobro vdati se v te reči.
Zbudi se, kir v grehih spiš, pridi sem, poglej na križ!
Saj ni kraja bol mesta za no kapjo od persta kaj zdravega.
Kjeri le to kne spozna, sam sebe zapelja, težave ma.
Od gvave noter do noh je Jezus povhen nadloh, od gvave do noh je povhen nadloh ..
Oba škofa, krški in lavantinski, ki sta imela pod sabo koroške vernike, sta vsebino pesmi razumela in ju je obšla sreča, da koroško ljudstvo tako sočustvuje s trpečim Zveličarjem. Tudi druge je ganila žalna melodija.
Salzburški nadškof Ortolf so za gosposke popotnike intonirali staro koralno »Pange lingua, gloriosi", ki jo je duhovska in svetna gospoda znala na pamet. Peli so z občutjem veličastno pesem križu, zmage znamenju, in se spominjali, kako je Bog sam izbral les, da lesa bi škodo vzel, kako se je božji Zveličar voljno dal v trpljenje, kako so trni, žeblji, sulica prebodli nežno telo, kri mu je z vodo vrela iz ran in oprala zemljo, morje in vesoljstvo.
(Nadaljevanje na 12. strani)
nas naMmkem
Proglas Narodnega sveta k predsedniškim volitvam
Narodni svet koroških Slovencev je obravnaval na svoji seji, dne 20. aprila 1965, tudi vprašanje predsedniških volitev v Avstriji. Odborniki so sklenili, da priporoči Narodni svet slovenskim volilcem na Koroškem kandidaturo bivšega kanclerja dr. Alfonsa Gorbacha iz sledečih razlogov:
1.	Dr. Gorbach je prepričan katoličan.
2.	Dr. Gorbach je Avstrijec, ki je doživel tudi grozote koncentracijskega taborišča v Dachauu. Zato dobro pozna trpljenje in ponižanje, ki so ga doživele žrtve nacizma po raznih taboriščih ter v pregnanstvu med drugo svetovno vojno.
3.	V času, ko so bile življenjske pravice posameznih narodov v Evropi najbolj teptane, je dozorelo v dr. Gorbaohu spoznanje, da je rešitev človeštva ter ohranitev miru v svetu možna le v tesnem sodelovanju vseh; to spoznanje mu je bilo merilo za njegovo delo tudi kot avstrijski kancler.
4.	Kot sin železničarja je ostal v svojem življenju tudi kot predsednik avstrijskega državnega zbora ter avstrijski kancler skromen in dobrega srca še prav posebej do pripadnikov tistega sloja prebivalstva, iz katerega je sam izšel.
5.	Kot mož tolerance je poklican, da čuva enakopravnost vseh državljanov ne glede na njih jezik in narodno pripadnost.
Ko priporoča Narodni svet slovenskim volilcem kandidaturo bivšega kanclerja dr. Gorbacha, istočasno poudarja, da s tem ne izraža zaupnice Avstriiski ljudski stranki na Koroškem, temveč priporoča dr. Gorbacha kot osebnost. Hkrati naj bo s priporočilom Narodnega sveta koroških Slovencev izpovedana naša zaupnica široki evropski politiki kanclerja dr. Klausa, ki jo koroški Slovenci iz vsega srca pozdravljamo.
Narodni svet koroških Slovencev

2VABEK ,
(2aloigra „Crni križ pri Hrastovcu")
Lahko rečemo, da smo pri nas nekako že navajeni ponovnih odrskih predstav. Skoraj zapovrstjo nas obiskujejo razne odrske skupine iz daljnih in bližnjih fara. Tako je nastopilo na odru farne dvorane že društvo iz Št. Jakoba, člani „odra mladje" so uprizorili „Scapinove zvijače". Ponovno so pokazali svojo igralsko spretnost Vogr-čani, pliberška mladina, nastopila pa je tudi farna mladina iz Dobrle vasi.
Zadnjič pa se nam je predstavilo katoliško prosvetno društvo iz Globasnice z žakugro „Cmi križ pri Hrastovcu". Igro sta dramatizirala ga. Matilda Košutnikova in g. Rajmund Greiner, ki sta nam znana že po igrah „Rozamunda — Roža sveta" in „ Vi Slavina odpoved". Igro so uprizorili razen pri nas in doma še v Šmihelu in Št. Rupertu.
Vsebinsko je povzet motiv igre iz 16. stoletja. Kot vemo, je bilo to in tudi naslednje stoletje čas ./čarovniških procesov". Kot čarovnice in čarovniki so bili obsojeni posebno taki, ki so bili šibke postave, ki so imeli morda kake telesne napake in si s tem niso mogli pomagati. Izločili so jih iz družbe in jih obdolžili občevanja s hudičem. Mnogokrat so jih celo mučili, da so tako priznali vse nemogoče stvari. Pogosto so se posluževali plemiči ..čarovniških procesov", da bi si ob smrti nedolžnega človeka ohladili jezo in zavist, nikakor pa si s tem niso pomirili svojega srca.
V igro je vpletena ljubezenska vez med mladim grofom Friderikom (Fric Hrast) in njegovo zaročenko Agato (Anka Smrečnik), ki pa je revnejša in s tem ne ugaja prevzetni grofici (Hudi Frida), Friderikovi materi. Na strani grofice je še oskrbnik Trenak (Lojze Gregorič), ki snubi Agato, a ta ga zavrne. Ko se Agata in Friderik tajno poročita, je edino sredstvo nasprotne stranke le še ..čarovniški proces" in sigurna smrt Agate. Navidezno je stvar s tem rešena, a simbolično zmaga dobrota in nedolžnost. Tako' se sluga (Janez Smrečnik) in Služkinja (Erika Pajank), ki sta bila na Agatini strani, združita v srečnem zakonu; Friderik pa, ki se vrne iz boja in ob Agatinem grobu zmrzne, uživa na onem svetu srečo z njo, ki mu je ostala zvesta v naj-bridkejših urah. Trenak pa ne najde več sreče na tem svetu in znori ob misli na grozodejstvo.
Uprizoritev kot taka zasluži stoodstotno pozitivno oceno. Vsaka posamezna vloga je bila podana tako, da lahko govorimo o doslednosti. Čustvenost ljubečega, zavist prevzetnega in krutost ljubosumnega človeka je bila tako izrazito podana, da je odmaknila vsakogar v svet dogajanja. Tudi razni tehnični pripomočki so potek še stopnjevali.
Režiser Greiner Hubert je pokazal, da obvlada tako besedo, kakor tudi vsako drugo potankost igralske umetnosti.
Ob takih in podobnih prireditvah naj bi se opogumila še druga društva, da bi pričela tudi uprizarjati igre. Kajti s tem bi pokazala, da je tudi v njih moč ustvarjanja. Obenem pa bi se udejstvovala pri važnem narodno kulturnem delu.
CELOVEC
(V mestu je lani gorelo 255-krat)
Največje kreposti človeškega življenja so one, ki najbolj koristijo sočloveku. To velja predvsem za one ljudi, ki so dnevno pripravljeni za svoje someščane storiti vse, kar je v njih moči. To so pa možje požarne seznaniti prebivalstvo mesta z dolžnostmi gasilcev.
Če je bil v teh dneh „Tedpn požarne brambe 1965", ne bi smeli pozabiti prilike, seznaniti prebivalstvo mesta z dolžnostmi gasilcev.
Tačas imamo v mestu Celovcu sedem prostovoljnih požarnih hramb: Glavna požarna hramba, Kalvarienberg, St. Georgen, Haidach, Št. Peter, Št. Rupert in Sv. Martin. Te požarne brambe štejejo okoli ISO mož in imajo dvanajst gasilnih naprav. So to naprave, ki jih je mestna občina preskrbela. Za te gasilske naprave skrbi tudi sama občina. Člani požarnih hramb vršijo svoje dolžnosti poleg svojega poklica zastonj in to v službi zajednice.
Poleg teh prostovoljnih požarnih hramb pa imamo v mestu tudi poklicno gasilstvo.
Poklicno požarno hrambo so ustanovili leta 1945 in je na podlagi njene organizacije in njene tehnične opreme posebno zmožna, da takoj poseže na mestu požara, da bi na ta način čimprej obranila prebivalstvo nevarnosti. Poklicna požarna hram-
ba šteje danes 38 gasilcev in ima na razpolago deset gasilnih avtov. Možje poklicnega gasilstva stanujejo skupaj, tako kot na primer vojaki v vojašnici.
K tem osmim požarnim brambam prideta v poštev še dve gasilski hrambi podjetij Knocha in Fischla.
Katere so še naloge požarne brambe poleg gašenja požara?
Požarnim brambam je dana še naloga, da se brigajo za splošno obuvanje pred požari, izsleditev vzrokov požarov in da skrbijo za gradnjo tehničnih naprav za obuvanje -požarov. Važno je tudi pri današnjem stanju civilizacije, da gasilstvo izpolnjuje naloge, kot so na primer: obuvati prebivalstvo pri javnih nesrečah, kot so to eksplozije, razširjanje plina in razlivanje nafte in podobnega ali pri težkih prometnih nesrečah. Tudi pri prirodnih nesrečah mora biti požarna bnamfoa takoj na mestu, to se pravi, da mora takoj priskočiti na pomoč.
Kako se jači moč požarne brambe?
Poleg skrbi za ohranitev in izpopolnitev svojih tehničnih naprav, mora skrbeti gasilstvo tudi za naraščaj in za njegovo izobrazbo. V ta namen prireja gasilsko vodstvo vaje, kurze (tečaje) in športna tekmovanja. Pri tem je treba še omeniti, da vadijo vsako nedeljo gasilci v skupinah po šest do osem mož dodatno, in to zastonj. To nedeljsko službo opravljajo skoro deset ur.
Kakšno je bilo delo celovške požarne brambe v letu 1964?
Poklicna požarna hramba v Celovcu je leta 1964 pogasila 178 požarov, pri čemer je bilo zaposlenih — statistično ugotovljeno — 2132 gasilcev, ki so svoje človekoljubno delo opravili v 3749 urah.
V	345 primerih je požarna hramba priskočila na pomoč zastonj, medtem ko je bila plačana tehnična pomoč samo v 275 primerih. Zadnja pomoč je zaposlila 680 gasilcev, ki so opravili svoje delo v 1528 urah.
Prostovoljno gasilstvo pa je poseglo 47-krat pri gašenju požara, 91-krat so prihiteli na pomoč drugim gasilcem, 75 nedelj so bili v pripravljenosti, dalje so imeli 168 gasilskih vaj in 124 šolskih kurzov (tečajev).
(Seja celovškega občinskega sveta)
Pretekli petek je bila zopet seja celovškega občinskega sveta, na kateri so obravnavali dvajset postavk. Vse je šlo v najlepšem redu, tako da so v eni uri teh 20 točk rešili. Ker so trije socialistični občinski svetniki vrnili svoje mandate, so zaprisegli tri nove. V nadaljevanju so dovolili prošnje za dodatne kredite, kakor tudi akcijo za zamenjavo zemljišč.
V	območju Košat- in StemeckstraBe so sklenili zaporo zaradi predvidene avtoceste. Na koncu seje pa so še enoglasno potrdili dobo službovanja, kakor tudi odredbo dra-ginjskih doklad za občinske uslužbence.
ST. PETER NA VASINJAH (Osebni avto pod vlakom)
Srečo v nesreči je imel v četrtek, dne 6. maja avtoprevoznik Stefan Kollmann iz St Petra na Vašinjah.
Avtoprevoznik Kollmann je namreč trčil z vlakom. Kako se je pripetila nesreča? Štefan Kollmann je trčil s svojim osebnim avtom, ko je vozil po poti ob cementarni v Wietersdorfu, v lokomotivo tovornega vlaka Launsdorf-Hilttenberg. Lokomotiva je pri trčenju zgrabila osebni avto in ga vrgla ob stran. Šele po dvajsetminutni zamudi je vlak nadaljeval svojo vožnjo.
Šofer Štefan Kollmann je imel pri tem zares po ljudskem izreku „srečo v nesreči", kajti bil je samo lažje ranjen, zadobil je le lažje praske. Njegov osebni avto pa je močno poškodovan in še niso mogli oceniti škode.
CELOVEC
(Zborovanje »Avstrijskega mlkološkega društva")
Avstrijsko mikološko društvo (društvo za vedo o gobah) je dobilo nalog, da izvede v septembru letos trodržavno zborovanje zvez Nemčije, Švice dn Avstrije. To bo ta-korekoč prvo tako zborovanje v Avstriji.
Razveseljivo pa je dejstvo, da je »Avstrijsko mikološko društvo" izbralo za kraj zborovanja vpnav naše deželno glavno mesto Celovec. Zborovanje se bo vršilo od 23. do 26. septembra.
Na zborovanju bodo brald predavanja, dalje imajo v načrtu ekskurzije (izlete) v bližnjo in daljno okolico mesta Celovca. Kakor javlja »Avstrijsko mikološko društvo" se bodo udeležili zborovanja mnogi domači in tuji gosti, med njimi tudi poznani strokovnjak mikologije (vede o gobah).
Prireditev »Avstrijskega mikološkega društva" se bodo lahko udeležile tudi osebe iz Celovca in okolice, pa čeprav niso člani tega društva. Prav tako so zaželeni, če se prej prijavijo, gostje.
Prijave sprejema, oziroma daje pojasnila univerzitetni profesor dr. Kurt Lohwag, vodja fitopatološkega zavoda (za raziskovanje rastlinskih bolezni) visoke šole za poljedelstvo, Wien XIX., Peter-Jordan-StraBe 82, ali pa pri g. Franz Sperdin, Celovec, Paradeisergasse 3.
Prijaviti se je treba po možnosti do 15. maja.
SELE
(Hranilnica in posojilnica — oživljena)
Od leta 1927 dalje je v Selah poslovala domača hranilnica in posojilnica in se prav lepo razvijala. Med vojno so jo hitlerjanci priključili boroveljski. Ko je po vojni, kakor druge slovenske zadruge, postala zopet sa-
f Dijaki Državne gimnazije za Slovence J priredijo v nedeljo, dne 30. maja 1965, r v veliki dvorani Delavske zbornice v Celovcu
AKADEMIJO
Začetek ob 14.30. Vstopnice dobite v ^ šolski pisarni.
mostojna, je ostala samo na papirju in skoro nič ni poslovala.
Čutiti pa smo potrebo, da zopet oživi in deluje. To se je zgodilo na občnem zboru, dne 2. maja, na katerem je bil izvoljen nov upravni in nadzorni odbor. Novi predsednik je Hanzej Čertov, pd. Adamk, podpredsednik pa Francej Roblek, pd. Pušelc. Ta dva z drugimi odborniki sta zagotovilo, da bo ta domači denarni zavod nesebično Jelova! v gospodarski prospeh Selanov. Vsakdo bo mogel svoj denar vlagati na obresti, kdor pa bo potreboval posojilo, n. pr. za gradnjo hiše, ga bo lahko dobil.
Mladina, že otroci, naj denarja ne zapravlja, marveč hrani in nalaga v hranilnici za poznejše potrebe!
BAJTIŠE
(Odprodaja in nakup hiš)
Kmalu bo že 60 let, odkar so obstale baj-tiške fužine. Tekom let so zginile fužinske stavbe, ostale ,pa so še stanovanjske hiše. V zadnjem času je njihova lastnica, boroveljska tovarna odprodala pet manjših in večjih hiš. Kupili so jih: Rudi Femdorfer, Anton Grabner, Pepa in Mica Klavora ter Tomaž Oraže in Hanzej Čertov. Hiša, v kateri je bival nekoč zadnji bajtiški dušni pastir kurat Stangl, je zginila s površja, podrli pa bodo tudi nekdanjo šolo. Čez njun prostor bo- speljana razširjena cesta. Le tri velike stanovanjske hiše so še last Kestaga.
CELOVEC
(Počitniška akcija za stare ljudi)
Prvič letos bo izvedlo mesto Celovec v sodelovanju z deželo Koroško pomembno počitniško akcijo (delo) za ostarele ljudi.
Kakor je poročal mestni svetnik Walter Flucher, je akcija namenjena v prvi vrsti onim, ki skrbi zanje mestna občina, obenem pa tudi za one stare žene in može, ki morajo živeti z najmanjšo rento. Število teh, ki so pomoči potrebni je v Celovcu okoli tisoč.
Sklenil! so, da bi poslal letno gotovo število teh za 14 dni na dopust. Oni naj bi, kot je mestni svetnik Flucher naglasil, vsaj enkrat v življenju uživali dva tedna popoln mir, vso lepoto, pa tudi vso udobnost, ki
Šmarnice za slovenske vernike v Celovcu so v cerkvi novega bogoslovja (ob Lendkanalu) vsak večer. Ob tričetrt na sedem rožni venec, potem nagovor (oziroma branje) in litanije z blagoslovom.
Verniki ste k majniški pobožnosti prisrčno vabljeni!
jim jih more nuditi počitniški oddih. Za vse to pa je prevzela dežela in mesto Celovec vse stroške, in sicer vsak polovico.
Penzioni (gostišča) na Gori, Glocinitzu, in v Št. Pavlu v Ziljski dolini bodo te stare goste sprejeli.
Višja oskrbnica Else Ordelt in njene pomočnice so prevzele skrb, izbrati izmed teh tisoč prosilce, da bi jih potem porazdelili v skupine. Saj se niti vsi ne potegujejo za ta zastojnikarski dopust. Nekateri se obotavljajo, kljub ugodni vabi, zapustiti njim ljubljeno okolje, drugim pa zopet zdravje ne dovoljuje, da bi mogli izrabiti tako ugodne prilike, kjer bi se lahko za dva tedna brez skrbi odpočili. Tretjina teh pomoči potrebnih, pa je vesela tako ugodne ponudbe.
Najstarejši človek teh počitniških kolonij je brez dvoma 921etni Engelbert Turk, doma v Hrastovici in stanuje v majhni sobici. Ta starček je danes še telesno in duhovno zdrav.
Dalje je mestni svetnik Flucher dejal, da bodo letos poslali na počitnice 95 prepotrebnih starih ljudi.
(Vajenec zvezni zmagovalec)
Mladi celovški vajenec Viktor Mimik, ki je uslužben v knjigami Hayn, je zmagal pri poklicnem tekmovanju avstrijske trgovske mladine na Dunaju. Mladenič je bil v storilnem razredu prvi zvezni zmagovalec.
V znamenju sožitja in sodelovanja
Z zgodovinske proslave koroških Slovencev 9. maja 1985 — Govori in odmevi
Rede des die Funktion des Bundespra-sidenten ausubenden osterreichischen Bun-deskanzlers Dr. Josef Klaus bei der Repu-blikfeier des Rates der Karntner Slcwenen am 9. Mal 1965 im GroBen Konzerthaus-saal in Kiagenfurt.
(Applaus).
Liebe sloweni'sehe Landsleute!
Mein erstes Wort an Sie solil ein Wort des Dankes an den Rat der Kamtner Slo-vvenen sein, der mir durch seine Eimladung Gelegenheit gegeben bat, heute mit Ihnen als Bundeskanžler der osterreichischen Bundesregierung, aber auch als in dlesen Wochen mit der Funktion des Bundespraisi-denten betrauter Bundeskanžler zuisammen-zutreffen. (Applaus). Ich komme als Kamtner zu guten Karntnern, ich komme als Osterreicher zu guten Osterreichem und ich komme als Freund zu guten Fre-unden. (Sturmischer Applaus).
Mein zweites Wort des Danikes gilt Ihnen, Herr Prasident Dr. Inzko, gilt Ihnen dafiir, daB Sie in so ergreifenden und so schonen Worten des groBen Verlustes gedacht ha-ben, den heute ganz Osterreich, alle Osterreicher, auch wir Kamtner, und ihr Kamtner Slowenen durch den Tod des groBen hochverdienten osterreichischen Steats-mannes Ing. Leopold Figi erlitten hat.
Sie wisisen, ich solite jetzt in Wien sein, aber ich habe es mir nicht nehmen lassen und konnte es so einteilen, daB ich diese Feierstunde noch mit euch, liebe Kamtner Slovvenen, verbringen kann, denn die Republik Osterreich feiert die 20. Wiederkehr des Tages der Wiedererrichtung der Republik und die Proklamation der osterreichischen Unabhanigigkedt so^ie den 10. Jah-restag des denkwurdigen osterreichischen Staatsvertrags, der am 15. Mai 1955 mit der Unterschrift unseres groBen Toten, des damaliigen AuBenminiisters Figi, unterzeich-net worden war. In allen Teilen unseres Lan de s, in allen Schichten der Bevolkerung wird in dlesen Tagem mit Recht dieser bei-den Ereignisse gedacht. Mit der feierlichen Erklarung der Unabhangigjkeit, mit der V/iederherstellung der Souveranitet unseres Landes durch den Staatsvertrag und mit der BeschluBfassiung liber die osterreichi-sche Neutraldtat sind die Grundlagen unse-rer heutigen staatlichen Existenz gelegt worden, ist aber auch die Voraussetzung fiir die Prosperitat und den Wohlstand unseres Staates, der in der Familie der freien Volker Europas wieder eiinen allseits geach-teten Platz eiinnimmt, neu unterbaut wor-den.
Die immeinvahremide Neuitralitat, ein Weg, den wir zunachst zaghaft und unsicher be-schritten haben, wurde sehr balid ein trag-fahiges Fundament unserer AuBenpolitik. Die iibrigen Staaten der Welt erkannten sehr rasch den Wert unserer Neutralitat und ihre Bedeutung. Osterreich wurde 1955 ein staibilisierender politischer Faktor in den z w is ch ensta a tl ich en Beziehungen. Seit wir wieder eine frete und unabhangige Gemein-schaft von Osterreichem sind, vermo-gen wir, anstatt nur nach innen zu blicken und uns nur mit unseren eige-nen Problemen zu beschaftigen, auch wieder den Blick nach auswarts zu richten und unsere Stimme flir eine Zusammen-arbeit der europaisdhen Volker zu erheben, eine Zuisammenarbeit, die alle Volker um-fassen soli, d'ie sich seit eh und je zu Eu-ropa zugehorig filhlen.
Wie Ihnen bekannt ist, habe ich bei mei-nem Besuch in uniserem siidlichen Nachbar-staat betont, daB der Akkord Europas leer ware, daB ihm ein Ton, ein wichtiger Ton fehllen witrde, wenn in ihm wohl die ger-maniisdh-romanischen Dominanten und Tonika aufkiiiogen wurden, aber wenn in die-sem Akkord die slawische Terz fehlen wurde, dainn ware es kein Akkord (leibhaf-ter Applaus).
Es fiel und fallt einem Kamtner nicht sehwer, diese Tatsaohen vpm geographi-schen oder kuilturgeischichtlichen oder auch vom musikalischen Stamdpunkte her zu er-kennen, ja wir Karntner sagen, daB s.ch erst mit dem slavdisehen Ton die europaische Polvphonie maniifestiert (lebhafter Applaus). Aber das, was ich im Hinblick auf Europa sagte, gilt erst recht fiir unsere hsterreichiisehe Heimat, fiir unser Kamten,
wo autochthon eine slawische Vollksgruppe lebt. Wir mochten aus diesem groBen Europa keines der Volker, das dazugehort, auch keines aus dem ostlichen und siidost-iichen Teil des Kontinentes, missen. Wir Osterreicher empfinden tief die slawischen vielstimmlgen und gefiihlvollen Melodien in unserem Musik- und Liedgut. Wieviele Dichter, Musiker und Komiponisten, die Osterreich hervorbrachte und die heute den osterreichischen Namen in der Kulturvvelt vertreten, waren slawischer Herkunft und durchwebten die osterreichische Kunst mit s!awischen Elementen. Staunend bewun-dern wir in unserem Vaterland die glucik-liche Misohung nordlicher, sudlicher und ostlicher geistiger und formalen \Vesens-ziige, begegnen slawischen Namen und ler-nem dies alles als ein Wesenha,ftes, als ein Unseres schatzen, durch das unser Kultur-,gut nie armer gev/orden ist, immer aber bereichert worden ist. (Applaus).
Ich spreche zu Slowenen, die gerade unserem Karaten in sein Wesen unauslbsch-liche slawische Merkmale einpragten und ich spreche zu Slowenen, die auf ihre Mut-tersprache stolz sind und sie in unserer osterreichischen Gemeinschaft erhalten wissen wollen, und ich glaube darin kommt keine Beengung oder Verarmung des osterreichischen Wesens zustande, sondern ebenfalls eine Bereicherung. Ein groBer Deniker des Abendlandes hat einmal gesagt: „So viele Sprachen du sprichst, so oftmals biist du ein Mensch." Das heiBt eben: wenn wir uns bemiihen, auch eine zweite und dritte Sprache unser eigen zu nennen, die nicht unsere Muttersprache, aber vielleicht die Sprache meines Nachbarn oder die Sprache meines Geschaftspartners oder die Sprache meines Freundes irgendwo in der Welt ist, dann versteht er mich Jeichter und verstehe ich ihn besser. Deshalb bin ich heute noch personlich dankbar, daB mir so im Obergymnasium vor genau 40 Jahrem
hier in Kiagenfurt der Gedanke gekommen ist, Slowenisch als Freigegenstand zu be-suchen; es waren nur zwei Jahre und es vvaren nur einige wenige, ich glaube zwei Nachmittagsstunden bei dem unvergesse-nen Leben Professor Gratze.
40 Jahre spater faBte ich den EntschluB, die seribokroatische Sprache zu lernen, aus einiigen Griinden: weil ich der Meinung war, daB gerade unseren Volksgruppen, den Kroaten im Burgenland und den Slowenen in Karaten zuliebe ein Staatsmann, wenn er Zeit und Lust und Freude, und ich habe eine 'Metne Freude am Spradhenlemen, be-sitzt, auch slawische und nicht nur eine weistl|iche, eine romanische oder eine anglo-sachsische Sprache lernen soli. Mit velcher Begeiisterung werden v/ir jedesmal, wenn wi'r Staatsmanner aus Wien nach Sudkarn-ten oder ins Burgenland kommen, gerade von den Kroaten und Slowenen begruBt. Ich darf Ihnen sagen: ningends finde ich eiinen so begeisterten, einen so feurigen Patriotis-mus wie in dlesen Volksgruppen, in diesen Dorifern im Burgenland und hier im Roisen-
tal und Jauntal. Da habe ich mir gedacht: schon aus Dankbarkeit muBt du wenigstens e'mige Satze, ich werde das auch am S chluB meimer Ausfiihrungen hier versuchen, be-herrschen, um dioh der Bevolkerung mitzu-teilen.
Ich darf Ihnen sagen, es ist mir bei unserem Staatsbesiuch in Jugoisilawien sehr zustaitten gekommen und vor allem von der Breite der Bevolkerung hoch angerechnet v/orden, daB ich, wenn auch sichwach und schlecht, mich iiber das Fermsehen eine Viertelstunde in Serbo-kroatisch mitgeteilt habe (lebhiafter Applaus). V/ie sehr man da umten die eigene Sprache schatzt und es noch mehr schatzt, v/enn edner aus der Fremde kam, sagt ein altes serbisches Sprichwort, das mir mein Lehrer in Wien in der Berlitz-School gleioh am ersten Tag mitgeiteilt hat. Er sagte: „Wenn Sie nach Serlbien kommen, dann werden Sie mit der Sprache sofort groBe Begeisterung hervor-rufen, denn in Serbien sagt man: Govori srpiski, da te ceo svet razume.“ (Applaus, Lachen).
Aber ich spreche ja hier zu Slowenen und werde mich am SchluB slowenisch etwas strapazieren. Ich mochte nur sagen, daB diese sloweni!Sche Sprache und diese slo-wen;sche Kultur zu Kamten gehort, und wenn man Kamten liebt, so muB man es so lieben wie es ist und muB man es als ein Ganzes lieben (Lamganhaltender, sturmischer und begeisterter Applaus). An so differenziertem Wesen heraus wachsit Karntens Besonderheit und Schonheit als ein Grenzland in geographiisoher und kul-tureller Hinsicht; und nach dem Zusam-merabruch der Monarchie legten Kamtner Slowenen schon damals ein Bf/kenntnis zur demokratiischen Republik osterreich ab, als sich ein groBer Teil von ihnen fiir Osterreich entschied. Es war damals in einer Zeit, in der sehr sehr wenige wirWich an Osterreich, an seine Selbstandigkeit und
an seine Lebensfahigkeit glaubten, es war damals das eines der ersten Glaubensbe-kenntinisse zu Osterreich und dafiir gebilhrt Ihnen und Ihren Vatern und Miittern, mei-ne sehr geehrten Landsleute, heute noch Dank und Anerkennung. (Applaus)
Bei der Durchfiihrung der im Staatsvertrag verankerten Minderheiitenbestimimun-gen gebt es um die Erhaltung der kroati-schen und slowenischen Volksgruppen und dazu bekennen wir uns. Es ist eine wahr-haft osterreichische Verpflichtung, die Min-derheiten erhalten zu helfen. Ich habe wahrend meines Belgrader Aufenrhaltes dem jugosiawischen Ministerprasidenten Stambolič spontan versichert, in einer Diskussiion, nicht in einer vorbereiteten Ansprache, ich habe ihm spontan ver-sicheirt, daB wir in den Minderheiten im Burgenland und in Karnten eine wertvolle Bereicherung unseres Landes sehen (an-hattender Applaus). Wir wollen daher noch offene Fragen unter Mitwirkung der Min-derheit lasen und versichern Sie auch einer standigen Forderung Ihrer kulturellon und
vvirfcschaftiichen Belange. Zwei Dinge aber scheinen mir das Wichtigste zu sein: das eine ist das gegenseitige Vertrauen, mit dem wir uns entgegentreten und in die Au-gen schauen. Nur so kann man fnucbtlbare Verhandlungen und brauchbare und cauern-de Ergebnisse erzielen (Applaus). Und das zweite, fast noch wichtigere ist, daB man nur dann zu einem wirklichen Ergebnis kommit, v/enn der einen Seite klar ist, daB es sich um die Erhaltung, um die Zukunft und um die Existanz der Volksgruppe geht. Alle kleinen Dinge, alle EinzelmaB-nahmen haben ja nur den einen Sirm, daB die Vollksgruppe letzten Endes in ihrem Bestand und in ihrer Zukunft gesichert ist. (Applaus). Verstandigung hat nicht nur gegemseitiges Verstehen und gegenseitige Achtung, sondern gegenseitige Anerkennung zom Inhalt. Aus diesem Grunde be-griiBen wir es, wenn moglichst viele Oster-reiicher in diesen Zusammenhangen sich um die Fragen der Minderheiten und des Bestandes dieser Gruppen kummern. Osterreich fungiert ja seit Jahrhunderten als eine europaische Drehscheibe, Karnten aber ist der Sehnittpunkt dreier Kulturkreise, ich mochte sagen, es ist der innerste Punkt dieser Drehscheibe, von dem sektorenhaft diese drei groBen hisitorischen Kulturkreise, der germanische, der romanische und der Slawische auseinandergehen. Kamten ist ein europaischer Boden und ein inner-osterreichisches Abbild dessen, was wir uns als europaische Funktion unserer Heimat Osterreich vorstellen. In der vorbild-lichen Selbstgestaltung unseres Landes, in dem Volksgruppen verschiedener Sprachen einen Platz zur Erhaltung ihrer ange-stammten Eigenart finden, leisten wir einen vorbildlichen Beitrag zum Aufbau einer europaischen Ordnung, in der die Volker, die dem gemeinsamen Mutterbo-den europaischer Zivilisation entstammen, entsiprechend der altosterreichischen Spruelrvveisheit ,,Leben und leben lassen" einander naherriicken und naherkommen. Dieses gemeinsame Band, das uns alle um-schlingt, laBt uns mit Stolz bekennen: Wir Karntner, wir sind Osterreicher, wir sind europaische Burger (sturmischer Applaus).
„Dragi sodržavljani! še nekaj besed v drugem deželnem jeziku. Lepo se vam zahvaljujem za povabilo in prisrčen sprejem. Rad sem prišel med vas, saj ml je naložena v enaki meri skrb za blagor vseh državljanov. Vesel sem vaše zvestobe do avstrijske države; bodite prepričani, da bom storil vse, kar je v mojih močeh, da vam bodo vaše pravice zagotovljene. S sodelovanjem manjšine hočemo reševati tudi v bodoče vsa vprašanja, ker vemo, da je to za Slovence, za Koroško in za Avstrijo najboljše. Na Koroškem se stikajo trije kulturni svetovi: slovanski, germanski in romanski. Koroška naj bo Evropa v malem.“ (Sturmischer, begeisterter, nicht endenwol-lender Applaus)
KOROŠKI SLOVENCI OB KANCLERJU KLAUSU
(Nadaljevanje s 1. strani)
njih petju pod spretnim vodstvom dr. Franceta Cigana. Sledile so ob povezovalni besedi Erika Pmnča nabožne pesmi, pesmi iz narave, fantovske in dekliške umetne pesmi ter vrsta narodnih.
V okviru drugega dela je nastopi1 tudi fantovski kvartet iz Sel. Kot zvončki so zapeli, vsi so navdušili, posebno pa seveda srebrni tenorček.
Še in še bi sedeli, tako lepo je bilo, toliko bodrilnega in lepega smo slišali. Zares smo odhajali obogateni na svoje domove. Odhajali smo v srcu z zavestjo, da je vsak, ki se je prireditve udeležil, tudi s svojo udeležbo pripomogel do tako lepega poteka akademije.
CELOVŠKI RADIO
je posnel prvi del akademije na trak ter oddajal v okviru nemškega programa v ponedeljek opoldan več kot 15 minut glavne točke s stvarnim komentarjem so-delavca radia C. F. Peturniga, avstrijski radio je poročal dvakrat: zvečer na dan akademije o proslavi, v četrtek pa je bila delna ponovitev na programu slovenske oddaje.
Koroški Slovenci —
obogatitev ali breme za Avstrijo
Dr. Reginald Vospernik^ tajnik Narodnega sveta koroških Slovencev, na proslavi ob 20. obletnici Druge republike:
Mnogo je bilo v preteklih dneh proslav, mnogo je bilo pisanega m povedanega, mnogo je bilo vojaških parad in slavnih zasedanj državne in deželnih vlad ter mestnih svetov — Avstrija se je vse,povsod odela v praznično obleko in počastila spomin osvoboditve izpod nacističnega jarma ter ustanovitve Druge avstrijske republike. Vendar se nam pa zdi, da bi v koncertu slavnih in slavnostnih zvokov manjkal akord, če se ne bi tudi mi koroški Slovenci spomnili na dostojen način tistih dogodkov, ki se nam zdijo že davni, ker so se odigravali v strašnih dneh opustošenja in bede.
Danes je vse to preteklost. Zavedati pa se moramo, da brez zdravega znanja o preteklosti ni sedanjosti, še manj pa bodočnosti.
Če romajo zdaj naši pogledi nazaj, potem se ne bodo preveč ustavljali piri tistih dogodkih, o katerih smo mnogo brali in slišali v preteklih dneh, zgodilo bi se nam sicer tako kot kmetu, ki je šel pokosit travnik in ni našel niti ene travne bilke več. Naši pogledi se bodo ustavili v groznih aprilskih dneh leta 1942, ko je na stotine slovenskih družin moralo v izgnanstvo, iz toplega, skozi stoletja pred tujčevo roko varnega doma v mrzlo tujino: v taborišča na Hesselberg, v Frauenaurach, v Sol-din, v Eichstatt. Krvnikom tretjega rajha so bili koroški Slovenci le breme na poti do dokončne zmage. A vsi iz najrazličnejših krajev Koroške smo v globoki vernosti pričakovali dan svobode, dan vrnitve na domove. Ko se je svetovni požar, ki ga je zanetila blazna Hitlerjeva ideologija nadčloveka, bližal vrhuncu, so zavezniške sile, ki so že leta in mesece prej v moskovski in jaltski deklaraciji zasigurale Avstriji vstajenje v novo življenje, zavzele kos za kosom zasužnjene Evrope, ki je tedaj bila le še ogromna ječa ponižanih in užaljenih. Iz Dunaja pred Rdečo armado bežeče bande nemške vojske so isto mesto, o katerem je Hitler rekel, da je dragulj, opustošile in zažgale. Zdi se nam to kot dejanje tiste matere iz Svetega pisma stare zaveze, ki bi bila otroka v salomonski razsodbi, ker ni bil njen, raje raztrgala na dva kosa, preden bi ga prepustila- zdravega pravi materi.
In potem je prišel dan svobode — svobode v lakoti in med bombnimi ruševinami, a vendarle svobode. In s tistim 27. aprilom, ko je nova avstrijska vlada razglasila pro-klamacijo, se je pričelo marljivo delo za novo in lepšo Avstrijo.
Izseljeni koroški Slovenci smo se vrnili na domove. Zanemarjeni so bili, a stali smo le spet ob toplem domačem ognjišču in smela je zadoneti spet mila domača beseda v svobodni deželi. Povojna šolska odredba je predvidela, da naj bi se vsi Korošci dvojezičnega ozemlja priučili oba deželna jezika; iz preteklosti naj bi sleherni Korošec nesel tale nauk v bodočnost: samo v medsebojnem in skupnem spoznavanju kulturnega ustvarjanja je šansa, da ne bo prišlo do sovraštva.
Kako pravi naš koroški pesnik Valentin Polanšek:
„Zato, sosed v skupni domovini,
bodiva vrtnarja
lepših skupnih bodočih dni —“
Na žalost je prišlo drugače. Mnogo tistih, ki so v Slovencih skozi desetletja in predvsem za časa nacistične strahovlade videli le obremenitev, tudi v Drugi republiki svojega mnenja niso spremenili. Še vedno najdemo tisto tiho zapostavljanje domače govorice, tisti pojav, ki ga imenuje nemški univerzitetni profesor dr. Hilckmann, ki je pisal o koroških Slovencih, zastrupljanje duš — Seelenvergiftung, še vedno najdemo učitelje in tudi direktorje, ki ovirajo prijave k dvojezičnemu pouku in zapostavljajo prijavljene otroke. Naša mladina pa, ki študira na celovški slovenski gimnaziji ter na avstrijskih visokih šolah, vzrašča v čisto novo razmerje do te naše države kljub vsemu temu, ker neobremenjena od morečih senc preteklosti — čeprav zanje ve — stopa v svet.
Avstrijski državniki se v vedno večji meri zavedajo, da koroški Slovenci nismo bre-
me, ampak obogatitev za Avstrijo. Posebni geografski položaj Avstrije in njen politični ustroj nevtralnosti narekuje, da izvršuje poslanstvo srednice med narodi in državami. In kako bi mogla kaka država na boljši način biti srednica kot v dobrih odnosih do svojih manjšin? V tem je obogatitev Avstrije. Južna Koroška naj je za našo državo model širokogrudnih narodnostnih rešitev. Avstrija — to je več kot ime in več kot določena zgodovina slavnih ih bridkih dni — Avstrija, to je ideja, ki vsebuje vse to in še mnogo več. Da se oglašajo simpatizerji gro-bckopov Prve republike danes spet k besedi in na žalost tudi k dejanju, nas navdaja z globoko zaskrbljenostjov nam pravi, da moramo mi koroški Slovenci z veliko pozornostjo in še večjo ljubosumnostjo čuvati dediščino prednikov. Ker, tako je bilo izpovedano preteklo nedeljo na zaključni prireditvi gospodinjske šole v Št. Petru, samo tisti je resnično domovini zvest, ki zna ohraniti to, kar naredi našo lepo koroško domovino bogato in pestro, slovenski jezik in slovensko kulturo. Avstrija ne bi bila Avstrija brez slovanskih manjšin. Iz njene-
15. maja bo minilo 10 let, odkar so podpisali na Dunaju zunanji ministri štirih velesil ter avstrijski zunanji minister inž. Figi avstrijsko državno pogodbo. Pripravila jo je na 260 sejah in posvetovanjih tako-zvana Konferenca namestnikov zunanjih ministrov" Anglije, Amerike, Francije in Sovjetske zveze. A tudi svet zunanjih ministrov teh držav se je vključil večkrat v posvetovanja ter posegal odločilno v pogajanja, ki so bila med leti 1947 in 1953 v Londonu, Moskvi, New Torku in Berlinu. Vendar je šele med 11. in 15. aprilom 1955 padla odločitev, da bodo zasedbene sile kmalu zapustile Avstrijo. V tistih dneh je bila namreč na obisku v Moskvi avstrijska vladina delegacija, ki se je vrnila na Dunaj z vestjo, da je Sovjetska zveza pripravljena takoj podpisati državno pogodbo.
15. maj 1955
Na podlagi v Moskvi doseženega sporazuma so vlade Anglije, Amerike, Francije in Sovjetske zveze nato siklenile, da naj zaikiijpjčiijo poslaniki štirih velesil besedilo pogodbe. Do 13. maja 1955 je bilo potrebnih še deset sej. Dokončno besedilo državne pogodbe so potrdili nato zunanji ministri velesil 14. maja ter 15. maja 1955 nato podpisali avstrijsko državno pogodbo. Ob tem zgodovinskem trenutku ije zunanji minister inž. Figi dejal:
„17 let trajajoča trnjeva pot nesvobode je za nami. Žrtve, ki jih je avstrijsko prebivalstvo doprineslo v veri za svojo bodočnost, so bile sedaj kronane. Deset let smo čakali na dan, ko bodo prišli zunanji ministri štirih velesil na Dunaj, da polože zadnjikrat roko na osnutek državne pogodbe ter jo potrdijo s podpisom. Danes je dan podpisa napočil. S tem pa je dosegla Avstrija svojo svobodo in neodvisnost. Prepričan sem", je nadaljeval minister Figi, „da pomeni pogodba novo, srečno obdobje avstrijske zgodovine, v politiki upoštevajoč nevtralnost in neodvisnost napram drugim državam.
Avstrijsko prebivalstvo se raduje, avstrijsko prebivalstvo se zahvaljuje za svobodo, avstrijsko 'ljudstvo pa gre danes na delo tudi s trdnim sklepom, služiti vsemu svetu. Če zvonijo sedaj zvonovi po vsej Avstriji, potem naznanjajo nov čas, naznanjajo, da je postala Avstrija resnično svobodna."
„Avstrija,“ je zaključil inž. Figi, „bo zavzela odslej naprej kot svobodna, suverena država svoje mesto v veliki družini narodov z aktivnim sodelovanjem v svetovnih organizacijah ter prispevala svoje za mir in razumevanje med narodi."
Ko praznujemo te dni 10. obletnico podpisa državne pogodbe, se veselimo z vsem avstrijskim prebivalstvom dejstva, da je dokazala naša država v preteklem desetletju svojo življenjsko sposobnost. V novo
ga zgodovine polnega imena bi morali črtati bistven del.
Spoštovani gostje! Mnogo rabljena in tu in tam tudi obrabljena ali celo zlorabljena beseda most: za nas, ki živimo ob stikališču duhovnih prostorov, je živa resnica. Želimo, da bi ta miselnost zajela tudi široke kroge ostalega koroškega in avstrijskega prebivalstva; sodeželani in sodržavljani naj vidijo v rastoči meri v koroških Slovencih resnično obogatitev.
Ne moremo in ne smemo si danes več dovoljevati, da več ali manj preziramo ogromni slovanski svet z argumentom, da je boljševističen. Mislim, da ima slovanski vzhod v ravno tolikšni meri evropsko poslanstvo kot evropski zapad. Bregove pa morajo vezati mostovi: kljub polit:čno-go-spodarskim in kulturnim razlikam. Za mišljenje tistih, ki se zaganjajo proti ljubeljskemu predoru, proti kulturni izmenjavi, proti vsakemu kontaktu z vzhodom, naj med nami ni prostora! Med nami naj tudi ni prostora za tisto tiho, rekel bi salonsko asimilacijo, ker postajamo s tem revnejši. Preveč je še duha preteklosti, preveč ljudi
desetletje stopa z nalogami, ki jih je nakazal 'avstrijski kancler dr. Klaus v svojem govoru v StraBburgu ter na nedavnem državnem obisku v Jugoslaviji.
Ob desetletnici podpisa državne pogodbe pa je na mestu tudi z naše strani kritičen prikaz položaja, v katerem se nahajamo Slovenci na Koroškem.
Z državno pogodbo so bile v § 5 potrjene avstrijske meje s 1. januarja 1938. V tej zvezi poudarjamo, da koroški Slovenci ne želimo biti le lojalni avstrijski državljani, temveč se čutimo z vsem srcem bot Avstrijci. S hvaležnostjo se spominjamo ob letošnjih jubilejih naše države vseh tistih, ki so pripomogli k temu, da je leta 1945 nad našo domovino po grozotah druge svetovne vojne na novo zavihrala avstrijska zastava ter je postala leta 1955 Avstrija resnično svobodna in neodvisna država. Mejno vprašanje med Avstrijo in Jugoslavijo je rešeno; Jugoslavija je kot sopodpisnica avstrijske državne pogodbe te meje priznala, koroški Slovenci pa smo s svojim prispevkom pri obnovitvenem delu in gradnji Druge republike dokazali, da sta procvit in napredek naše države tudi srčna zadeva vseh koroških Slovencev. Avstrijska zgodovina je od prvih početkov naprej tudi naša zgodovina, avstrijska kultura naša kultura, Avstrija tudi naša domovina. Prav zaradi tega, ker se priznavamo k Avstriji, ker to našo državo z vsem srcem ljubimo in ji zvesto služimo, pa si z vso odločnostjo prepovemo, da bi kdo delil v bodoče še koroško prebivalstvo v domovini zveste in nezveste dežeiane. Časi gospode in sužnjev spadajo v zgodovino srednjega veka, v sodobni zgodovini imajo prostora le še človekoljubje, odkrito prijateljstvo in enakopravnost vseh državljanov.
Enakopravnost vseh državljanov
Ta enakopravnost nam je zagotovljena tudi v avstrijski državni pogodbi ter bi je morali biti koroški Slovenci deležni predvsem tam, kjer smo, narodnostno gledano, najlboiij ogroženi, to je na ljudskošolskem področju. Manjšinski Šolski zakon zahteva izrecno prijavo k slovenskemu pouku, namesto da bi že načelno bila izpovedana v zakonu pravica do pouka v materinščini, ne da bi bilo potrebno še posebej prijav-iijati otroke k slovenskemu oziroma dvoje-zionemu pouku. Ako je bilo to načelo, ki ga je upoštevala celo nekdanja utrakvistič-na šola, pri manjšinskem šolskem zakonu prezrto, potem samo zato, ker je bila mimo manjšine razveljavljena šolska odredba iz leta 1945 ter pripravljen in sprejet po avstrijskem državnem zboru manjšinski šolski zakon brez sodelovanja in pristanka koroških Slovencev.
Mnenja smo, da bi moralo biti v manjšinskem šolskem zakonu načelno izpovedano, da ima vsak otrok na dvojezičnem ozemlju
še misli v tirih parnih lokomotiv, čeprav živimo v dobi elektrifikacije, preveč je še zapostavljanja naših ljudi pri uradih, pri vojaškem naboru (pripetilo se je, da je eden izmed članov komisije naše fante, ko so se priznali kot Slovenci, vprašal: ,,Gibt es das uberhauipt, eine slovvenische Sprache?"), preveč je še pogleda v preteklost, premalo še pogleda v bodočnost.
Če smo se danes zbrali tukaj ob dvajsetem rojstnem dnevu Druge republike, potem v zavesti, da se je tudi za nas koroške Slovence v primerjavi s prvo republiko mnogo spremenilo. Duh veje vsepovsod bolj svobodno in bolj strpno. Naš slovenski ,Da!’ k republiki Avstriji je postal prisrč-nejši. Mladino na naši slovenski gimnaziji, ki jo boste videli zdaj na odru in ki bo oba velika praznika avstrijske zgodovine še na poseben način skupno z ostalimi narodnostnimi manjšinami v državi počastila, vzgajamo v dobri avstrijski in to pomeni, široki miselnosti strpnega gledanja in v državljanski zavesti.
To naj bo danes naša obljuba državi: zvestoba jeziku in kulturi prednikov, zvestoba Avstriji, v izpolnjevanju vseh dolžnosti.
To naj bo danes obljuba države nam: pokop vseh strahov za nas v mnogih trenutkih krute preteklosti; izpolnitev vseh pravic v duhu širokogrudne manjšinske politike, kakor jo je zastopal naš spoštovani kancler Klaus v Beogradu. Samo tako bodo koroški Slovenci zares obogatitev za Avstrijo.
možnost šolanja v obeh jezikih, ne glede na to, ali se potem starši te pravice za svojega otroka poslužujejo ali pa ne. Kdor ne bi želel poulka slovenščine, bi otroka lahko odjavil. Saj velja to načelo za verouk po vsej Avstriji. Le tak šolski zakon bi bil zares v skladu z duhom državne pogodbe. Sedanji način prijavljanja k slovenskemu pouku pa ne pospešuje gojitve slovenskega poulka, temveč uradno dovoljuje, da ni večina, temveč le manjšina slovensko govorečih otrok na dvojezičnem ozemlju deležna slovenskega pouka. Na tak zakon tudi naknadno koroški Slovenci ne moremo in ne bomo pristali, ker odtujuje našo mladino lastnemu narodu. Merilo za narodnostnim skupinam naklonjeno manjšinsko politiko v vsaki državi je ureditev šolskega vprašanja. To more biti v skladu z interesi manjšine le, ako je tudi ta prepričana, da je za njen narodnostni obstoj poskrbljeno že z vzgojo otrok v otroških vrtcih ter na ljudskih šolah.
Gre za naše naredncsfne pravice
Da manjšinski šolski zakon iz leta 1959 ni v skladu z duhom državne pogodbe, pa je razvidno tudi iz tega, da danes nm še ne vemo, ali bodo čez nekaj let še obstajale v večini našega ozemija dvojezične šole ali pa ne. Kajti to vprašanje je odvisno od tega, ali se bo država poslužila Damoklejevega meča, ki ga brusijo Slovencem nenaklonjene organizacije, ali pa ga bo odstranila s tem, da se odpove v manjšinskem šolskem zakonu predvidenemu ugotavljanju manjšine. V ugotavljanju manjšine ne vidimo kaj drugega, kot pa sredstvo, da se postopoma izpodrine slovenščina iz ljudskih šol in južnega dela dežele. Končno spada, ne glede na pomanjkanje učiteljstva, tudi vprašanje spajanja enorazrednic in dvo-razrednih šol z večrazrednimi šolami na našem ozemlju v to vrsto. Pred temi dejstvi si ne smemo zapirati oči ter moramo vedeti', da bi se Slovencem nenaklonjeni krogi ne zadovoljili z enkratnim ugotavljanjem manjšine, temveč bi nas šteli in ugotavljali tako dolgo, dokler ne bi bilo uradno dokazano, da na Koroškem ni več Slovencev.
V to vrsto pa spada tudi zakon o slovenskem uradnem jeziku na sodiščih, ki velja le za tri okraje našega ozemlja, medtem ko v nadaljnjih šestih sodnih okrajih slovenščina kot uradni jezik ni priznana; nadalje želja gotovih krogov, da bi bila tudi vprašanja ostalih od Avstrije v državni pogodbi prevzetih obveznosti, kot raba slovenščine na uradih v južnem delu Koroške ter vprašanja dvojezičnih napisov, rešena na podlagi ugotavljanaj manjšine. Za takšno ugotavljanje z naše strani nikoli v zgodovini ne more biti pristanka, ker bi pristali s tem na čimprejšnjo iztrebitev koroških Slovencev. Člen 7 pa ni bil vnesen v državno po-
Koroški Slovenci na pragu novega desetletja
Dr. Valentin Inzko, predsednik Narodnega sveta koroških Slovencev — Ob 10. obletnici podpisa avstrijske državne pogodbe
Odmevi v nemških listih:
Kleine Zeitung z dne 11. maja 1965:
Klaus: S9owenen eine Bereicherung fiir Usferreich
Kamtner Slowenen feierten Griindung der Zweiten Republik und Staatsvertragsjubi laum — Brausender Applaus fiir Klaus
Zu einer groBartigen Kundgebung fiir Osterreich und die Kamtner Heimat gestal-tete sieh am Sonntag nachmittag die Fest-akademie der Kamtner Slowenen, die der Rat der Slov/enen anlaBlich des 20. Jahres-tages der Griindung der Zweiten Republik und des 10, Jahrestages der Unterzeich-nung des bsterreichischen Staatsvertrages veranstaltete. Im iibervollen GroBen Saal des Klagenfurter Konzerthauses konnte der Obmann des Rates der Kamtner Slo-wenen. Dr. Valentin I n z k o, eine Reihe bober Ehrengaste begriiBen. Er driickte seine besondere Freude dariiber aus, daB Bundeskanzler Dr. Klaus der Einla-dung Folge geleistet hatte. Weiter be-griiBte er NR. Hofrat Dipl.-Ing. Dr. W e i B, Lhstv. Komm.-Rat Ing. Thomas T r u p p e, die Domkapitulare Z e c h n e r und Dr. II1 w i t z e r, Landesrat Sacher und fiihrende Personlichkeiten aus dem Min-derheiten-Schuhvesen. Die Akademie solle, so fiihrte Dr. Inzko aus, in Wort und Me-lodie ein Bekenntnis zum slowenischen Volkstum, zu seinem Glauben und zum Vaterland Osterreich sein. Doktor Inzko gedachte, ivahrend die Zuhdrer sich von ihren Sitzen erhoben, mit ehrenden und sehonen Worten des Todes des ehemali-gen Kanzlers, AuBenministers und nieder-osterreichischen Landeshauptmannes Dr. figi.
Nach dem Votrag von drei Liedern, ge-sungen von der Chorvereinigung Jakob G a 11 u s - P e t e 1 i n unter der Leitung von Dr. Franz Cigan, sprach der Sekretar des SloweniiSchen Rates, Dr. Reginald Vospernik, zur 20-Jahr-Feier der Griindung der Zweiten Republik. ,,Werm wir uns hier zu dieser Feier versammeln, dann in dem BewuBtsein, daB sich vieles im Scaate gewandelt hat“, fiihrte Dr. Vosper-
godbo, da manjšino oropa njenih pravic, ampak da jo ščiti pred nasiljem ter ji zagotovi njen narodnostni obstoj.
V	§ 5 člena 7 državne pogodbe je rečeno: „Dejavnost organizacij, ki merijo na to, da odvzamejo hrvatskemu ali slovenskemu prebivalstvu njegov značaj in pravice kot manjšine, se mora prepovedati."
Brez dvoma tu ne gre zgolj za organizacije v smislu društvenega zakona, ki bi imele kot društveni namen raznarodovalno dejavnost, temveč je tukaj mišljena vsaka organizirana dejavnost proti pravicam državljanov slovenske narodnosti.
Dejstvo, da vlada doslej ni izvedla ugotavljanja manjšine, nas navdaja z upanjem, da se namerava avstrijska vlada izogniti v bodoče vsakemu reševanju manjšinskih vprašanj brez sodelovanja manjšine. Dogodki okoli razveljavitve šolske odredbe, manj-sinsikega šolskega zakona ter zakona o priznanju slovenščine na sodiščih, so vlado Prisilili, da se jie resno začela baviti z realizacijo člena 7 državne pogodbe. Tako je bilo od leta 1360 naprej pod predsedstvom zunanjega ministra dr. Kretskega 7 razgovorov s predstavniki manjšine, visokimi uradniki zunanjega ministrstva ter koroške deželne vlade. Pri teh razgovorih je bilo ■nožno .ustvariti vzdušje zaupanja, približati različna gledanja o načinu izvedbe določil državne pogodbe ter rešiti marsikate-■"o vprašanje v zadovoljstvo manjšine, ako Pomislimo na prve ukrepe v zvezi z manjšinskim šolskim oddelkom ter v zadnjih treh letih prenakazano podporo v namene ustanov slovenske manjšine na Koroškem.
V	tej zvezi pozdravljamo izjavo avstrijske delegacije ob nedavnem državniškem obisku zveznega kanclerja dr. Klausa v Beogradu, „da bo Avstrija v sporazumu s slovensko in hrvaško manjšino še naprej varovala njune pravice in da bo stalno upoštevala kulturne in gospodarske interese obeh manjšin."
Pot, ki jo je ubrala Avstrija za reševanje uianjšinskih vprašanj, je pravilna ter bo bistveno pripomogla do izboljšanja položaja južnotirolske manjšine v Italiji. 2eleli bi, O0- bi se avstrijskemu zunanjemu ministru dr. Kreiskemu ne bilo treba ob reševanju
nilk aus. Man sel toleranter gevrorden, und die slowenische Jugend werde in gut oster-reichischer Art erzogen.
Das Versprechen der Slowenen heiBe: Trene zur Sprache der Vorfahren, aber auch Treue zum Staate Osterreich. Das Versprechen des Staates moge lauten: GroB-ziigigkeit gegeniiber den nationalen Min-derheiten. Dann wiirden die Kamtner Slo-wenen eine Bereicherung fiir osterreich sein.
Dr. Valentin Inzko siprach dann, nach-dem vorher noch der Chor des Kamtner Slowenischen Studentenverban-d e s drei Lieder gesungen hatte, zur Zehn-jahrfeier der Unterzeiclinung des bsterreichischen Staatsvertrages. Dr. Inzko gab einen historischen Riidkihlicfc auf die miihe-volle Arlbeit und Zeit der Verhandlungen, dlie ©cbMeBlich zum AbschluB des Staatsvertrages fiihrte. Osterreich schreite nun liber die Sehwelle eines neuen Jahrzehnts mit der festen Entschlossenheit, den groBen Aufgaben im Zusammenhang mit den Bestrebungen der europaischeri Eini-gung, die Bundeskanzler Dr. Klaus in einer Rede vor dem Europarat in StraBburg und anlaBlich seines Staatsbesuches in Belgrad aufgezeigt habe, gerecht zu werden.
Mit dem Staatsvertrag seien die bsterreichischen Grenzen vom 1. Janner 1938 bestatigt v/Drden. In diesem Zusammenhang sei festzusitellen, daB die Kamtner Slov/enen nicht nur loyale Staatsburger sein wollen, sondern sich im innersten Her-zen als Osterreicher fiihlen.
„Unser Bekenntnis zu Osterreich ist das Bekenntnis zu einem Vaterland", erklarte Dr. Inzko, „dessen Geschichte und Kultur von den ersten Anfangen an auch die der Kamtner SIowenen war.“
Dr. Inzko kam dann auch auf die sich
južnotirolskega vprašanja sklicevati na zgledno manjšinsko zaščito na alandskih otokih po Fincih, temveč na tozadevne prilike v Avstriji. Do tega je še daleč, vendar se mi zdi, da je že veliko, aiko sta ubrali vlada in manjšina pri reševanju manjšinskih vprašanj pravo pot, kar dokazuje tudi naklonjenost prosvetnega ministrstva zadevam slovenske gimnazije v Celovcu. Želimo, da bi odpadel kmalu za šolo tudi popoldanski pouk s čimprejšnjo gradnjo lastnega poslopja.
Prav življenjska sposobnost naše gimnazije pa nas mora ob praznovanju desetletnice državne pogodbe prisiliti tudi do tega, da nismo kritični le do naše države, temveč v prvi vrsti do nas samih. Kdo je zmogel slovensko gimnazijo? Dragi rojaki, slovenski idealizem! Brez njega bi slovenske gimnazije ne bilo, brez njega ne dijaških domov, ne Mohorjeve tiskarne, ne kmetijske in ne gospodinjskih šol, ne gospodarskih ustanov in tudi ne čudeža, ki se dogaja okoli gradnje Doma slovenskih visokošol-cev na Dunaju.
Na nas je, kako bo končno rešeno slovensko manjšinsko vprašanje v deželi. Kolikor bo življenja v nas, toliko smo ga vredni, le toliko ga smemo pričakovati upravičeno od države. Avstrijska ustava nam zagotavlja vse demokratične pravice, člen 7 državne pogodbe naše narodnostne pravice, slovenski idealizem pa narodni obstoj. Danes narodov ne merijo več v svetu po številu prebivalstva, temveč po njih duhovni zmogljivosti. Kar velja za narode, to velja v tem večji meri za manjšine. Vsled tega je potrebno, da zmobiliziramo vse sile v narodu. Vsak izmed nas odgovarja za priznanje slovenščine v šoli, v uradih in javnem življenju, vsak za etnični značaj našega ozemlja, za kulturni in gospodarski procvit manjšine, za pravilni odnos do naroda soseda, skratka za realizacijo člena 7 avstrijske državne pogodbe.
Ob tem spoznanju hočemo prestopiti prag novega desetletja v prepričanju, da ni ovire, ki bi je ne mogli premagati, ne žrtve, ki bi je ne mogli doprinesti za narod in ne srca, ki bi ga ne zmogli omehčati za mirno sožitje obeh narodov v deželi.
aus dem Staatsvertrag ergebenden Konse-quenzen fiir die Schulsprache der Minder-heit zu sprechen. Die Minderheitenpolitik trage der Schulfrage nur dann Rechnung, wenn die Minderheit iiberzeugt sei, daB die Erhaltung ihres Volkstums bereits durch die Erziehungsarbeit in den Kinder-garten und Volksschulen gesichert sei. Die Schulfrage sei bis jetzt noch nicht in be-friedigender Weise gelost worden. Ahn-lich liege es mit dem Gerichtssprachenge-setz. Diese Regelung aber von eliner Min-derheitenfeststellung abhangig zu machen, wiirde die allmahliche Ausrottung der slo-wenisohen Sprache bedeuten. Dr. Inzko begrtiBte in diesem Zusammenhang die Er-klarung der bsterreichischen Delegation in Belgrad, daB Osterreich im Zusammenwir-
ken mit der slowenischen und kroatischen Minderheit auch v/eiterhin deren Rechte Nvahroehmen werde. Die Sehwelle eines neuen Jahrzehnts solle in der Uberzeugung uberschritten werden, daB es kein Herz gibt, das man nicht fiir ein friedliches Ne-beneiinander foeider Voliksteile im Lan de gewi,nnen konne. Aber auch die gutnach-barlichen Beziehungen solite man vertie-fen, und dtie Sk>wenen seien stolz darauf, dazu beigetragen zu haben, daB der Besuch des osterreichischen Bundeskanzler in Belgrad so erfolgreich war.
Unter brausendem Beifall ergriff dann Bundeskanzler Dr. Klaus das Wort. Er komime als Karntner zu guten Karntnern, als Osterreicher zu guten osterreichern und als Freund zu guten Freunden, sagte er. Der Kanzler dankte Dr. Inzko fiir die scho-nen Worte, die er zum Tode Dr. Figls ge-funden habe. Nachdem die Grundlagen der Existemz unseres Staates durch die Neu-griindung im Jahre 1945 und durch den Staatsvertrag im Jahre 1955 gesichert wur-den, konne man den Blick auch wieder nach auBen -richten, fuhr er fort. In Bel-
Volkszeitung z dne 11. maja 1965:
Am Sonntag hatte der Rat der christli-chen Slovvenen aus AnlaB der 20. Wieder-kehr des Tages der Griindung der zvveiten Republik und der 10. Wiederkehr des Ab-schlusses des Staatsvertrages eine groBe Festakademie im Klagenfurter Konzert-haus veranstaltet, zu weleher auch Bundeskanzler Dr. Klaus, Lhstv. Ingenieur T r u p p e, Landesrat Sacher, National-raf. Dr. Ing. We i B u. a. begiiiBt werdcn konnten.
Dr. Klaus, der mit frenetischem Bella!! begriiBt wurde, dankte in einer Rede der Siidkarntner Bevolkerung fiir die Treue zu Heimat und Osterreich, wiirdigte den Anteil an der Erhaltung der Einheit Karn-tens nach dem ersten Weltkrieg. Osterreich erhebe seine Stimme fiir die Zusammen-arbeit der* europaischen Volker, sagte er unter anderem, d. h. aller Volker, die sich zu Europa zugehorig fiihlen. Zu Europa gehoren nicht nur die germanischen und romanischen, sondern auch die slavoschen Kulturibereiche. Staunend foewundern wir in umserem Vaterlande die glflckliche Mi-schung nordlicher, siidlicher und bstlicher geistiger und formaler Wesensziige, durch
grad habe er ausgesprochen, daB der Ak-kord Europas leer klingen wiirde, wenn neben der germanischen und romanischen Quint die slawische Terz fehlen wiirde. Im Hiniblick auf die vielen Dichter und Musi-ker slawischen Blutes miisse diese Mi-schung der europaischen Kultur als gliick-haft bezeichnet werden. Vielfalt bedeute Bereicherung. Ein GroBer des Geistes habe gesagt: „Soviel Sprachen du sprichst, so oft bist du Mensch." Die slowenische Kultur gehbre zu Kamten, und wer Karnten liebe, miisse auch das Slowenische in ihm lieben; beide Teile bildeten das Ganze. Nach dem Zusammenbruch von 1918 habe sich ein igrofier Tell der Slovvenen fiir Osterreich entschieden. Dafiir gebiihre ihnen Dank und Anerkennung.
„Wir bekennen ims,“ fiihr der Kanzler fort, „zu den im Staatsvertrag verankerten Rechten der Minderheit. Wir betrachten
die kroatischen und slowenischen Min-derheiten als eine Bereicherung." Wichtig sei das gegenseltige Vertrauen und die Uberzeugung der Minderheiten, daB ihr Besiand in Osterreich gesichert sei.
Mit dem Zusammenleben von Volksgrup-pen verschiedener Nat iona litat un der Har-monie von drei Kuilturkreisen in Karnten leisteten wir ein Vorbild zur europaischen Einheit.
Als der Bundeskanzler dann den SchluB seiner Rede in slovvenischer Sprache vor-trug, kannte der Jubel keine Grenzen mehr, und als er nach dem Verklingen der Bun-deshymne den Saal verlieB, um naco Wien zuriickzukehren, schritt er durch eine Woge von donnemdem Applaus, und in manchem Auge standen Tranen.
Nach der Pause wurde die Feier mit einem Chorkonzert des gemischten Chores Jakob Gailus-Peterin und des Burschenquar-tetts, beide ausgezeichnete Klangkorper, fortgesetzt.
ais Ganzes lieben
das unser Kudturgut sitets nur reicher und nie armer gevvorden ist.
Wenn man Karaten liebt, fiihrte der Kanzler vveiter aus, so muB man es lieben, wie es ist, so muB man es als Ganzes lieben. Verstandigung, erklarte Dr. Klaus, habe • gegenseitiges Verstehen, gegenseltige Achtung zum Inhait. Osterreich sei Treff-punkt verschiedener kultureller Stromun-gen und fungiere seit Jahrhunderten als eine europaische Drehscheibe. Kiirnten als Schnittpunkt dreier Kulturkreise, des germanischen, slavvischen und romanischen, sei europaischer Boden und ein inneroster-reichisches Abbild dessen, was wir uns als europaische Funktion unserer Heimat Osterreich vorstellen.
Es sei eine osterreichische Verpflichtung, die Minderheiten zu erhalten. Ich habe wahrend meines Belgrader Besuches, sagte Dr. Klaus vveiter, dem jugoslavvisehen Mi-nistenprasidenten Stambolič versichert, daB wir in den Minderheiten eine vvertvolle Bereicherung unseres Landes sehen. V/ir wol-len noch offene Fragen unter Mitwirkung der Minderheit losen.
Starken Beifall emtete Prof. Dr. Reginald (Nadaljevanje na naslednji strani)
Koroški Slovenci na pragu novega desetletja
Naši slavčki — zbor Koroške dijaške zveze	Foto: Domanjko
Karnten muB man
Bundeskanzler Dr. Klaus nahm Treuekundgebung der christlichen Slovvenen entgegen
1.
2. 3.
4.
5.
6.
7.
1.
2.
3.
4.
5.
Spoved slavnostne akademije 9. maja 1965
I. DEL
Pevsko društvo Jakob Gallus-Petelin poje:
Pozdrav.............................Zorko Prelovec
Pozdrav gostov
O Podjuna...........................M. Hartman - M. Tomc
Tam kjer teče bistra Zilja..........Narodna - Luka Kramolc
Pomladanska ........................Anton Jobst
Ob 20. obletnici ustanovitve Druge republike. Govori tajnik Narodnega sveta koroških Slovencev dr. Reginald Vospernik:
Koroški Slovenci — obogatitev ali breme za Avstrijo.
Zbor Koroške dijaške zveze poje:
Glej, vrh Obirja sam stojim .... V. Polanšek - F. Cigan Dro, bratje, skupaj se vstopimo .	.	Stanko Premrl
Slovenska smo mladina...............France Cigan
Ob 10. obletnici podpisa Avstrijske državne pogodbe. Govori predsednik Narodnega sveta koroških Slovencev dr. Valentin Inzko:
Koroški Slovenci na pragu novega desetletja.
Govori zvezni kancler dr. Josef Klaus.
Avstrijska državna himna.
II. DEL
Pevsko društvo Jakob Gallus-Petelin poje:
Nabožne pesmi:
Resonet in laudibus .	.	.	.
Nedeljsko jutro .............
Kristus častit iz groba je vstal
Jacobus Gallus Carniolus M. Hartman - Fr. Cigan Kor. ljudska - prir. F. Cigan
Pesmi iz narave:
Ptičja svatba ..............
Izpremenjeno srce .	.	.
Prepelica..................
Fantovske in dekliške pesmi:
Bom pismo pisala ....
Ej tedaj....................
Poskočnica..................
Vinko Vodopivec Andrej Vogrič Peter Jereb
Emil Adamič Benjamin Ipavec Heribert Svetel
Fantovski kvartet iz Sel zapoje narodne-fantovske:
Jaz sem en kmetovski ovčar Veliko sem si prizadeval Sem se rajtov ženiti
Mešani zbor Jakob Gallus-Petelin zapoje narodne pesmi:
Dober večer, luba dakle ..............Ubald Vrabec
Stoji hartelc zagrajen................Oskar Dev
Oj ti norčava gvava...................Pavle Kern jak
Venček Slomškovih ponarodelih pesmi	Jerko Gržinčič
Pevski zbori pojejo pod vodstvom dr. Franceta Cigana.
ODMEVI V NEMŠKIH USTIH:
Karnten muB man ais Ganzes lieben
(Nadaljevanje s prejšnje strani) Vospernik fiir die Eklarung in seinem Vortrag: „Das soli heute unser Versprechen dem Staat gegenuber sein: Treue der Spra-ohe und Kultur unserer Vorfahren, Treue zu Osterreich in der Erfullumg ailer Pflich-ten.“ Prof. Vospernik und Prof. Inzko er-lauterten in Reden die Situatiom der slowe-nischen Landsleute und verdolmetschten deren WUnsche auf ein friedliches Zusam-menleben ailer Karntner. Die Akademie hatte mit einem Gedenken an Leopold Figi begonnen, wobei Prof. Inzko Worte des Gedenkens und des Dankes an den groBen Staatsmann sprach.
Unter Leihung von Prof. Dr. C i g a n um-rahmten ein gemischter und ein Studen-tenchor, die sturmischen Beifall ernteten, die Feierstunde, die mit der deutsch gesun-genen osterreichischen Bundeshymne ge-scMossen wurde.
Die Treuekundgebung zu Osterreich, die
von slowenischen Kamtnern ailer Volks-schichten, besonders von der Jugend, sehr stark besucht war, verlief uberaus wiirdig und hinterlieB audi bel den Časten einen starken Bindruok.
Volkswille z dne 11. maja 1965:
Sloivenen feiern 20 Jahre Osterreich
Am Sonntag feierte der Rat der Karntner Sloivenen (christliche Slowenen) im groBen .Saal des Komzerthauses in Klagen-furt den 20. Jahrestag der Grundung der 2. Republik und den 10. Jahrestag der Un-terzeichnung des osterreichischen Staats-vertrages.
Den kunstlerischen Tell des Programmes besorgten die Chorvereinigung Jakob Gai-lus-Petelin aus Klagenfurt und der Chor des Karntner Studentenverbandes unter der Leitung von Professor Dr. Franz Cigan.
Zum Thema „20 Jahre wieder osterrei-chische Republik*1 sprach Prof. Dr. Reginald Vospernik und zum 10. Jarestag der Unterzeichnung des osterreichischen Staatsvertrages sprach Prof. Dr. Valentin Inzko.
Sestanek s predstavniki Svetovnega sveta cerkva
Predsedniilk tajništva za zedinjenje kristjanov kardinal Bea je v intervjuju, ki ga je dovoli] 'italijanskemu tedniku Vita — Življenje poudaril pomen in daljnosež/iost sestanka, do katerega je prišlo nedavno v Ženevi is predstavniki svetovnega sveta cerkva im ustanovitev mešanega odbora. Kardinal je najprej oimeni'1, da ustanovitev mešanega odbora predstavlja izhodiščno točko za dolgo im naporno pot, po kateri so kristjani na eni in drugi strani že dolgo hrepeneli.
Ustanovitev tega odbora je sad številnih stikov, do katerih je prišlo pred in v teku komoiila, predvsem z opazovalci delegati v teku treh obdobij koncilskih del. Konkretno je sklep vstopiti v ta odbor samo 'izvajanje tega, kar so koncilski očetje želeli, ko so izglasovali odlok o ekumenizmu. Ta korak bo dal odlične dosežke takio na področju medsebojnega sodelovanja za rešitev velikih in nujnih problemov našega časa, kot tudi v pogledu doktrinal-nega razgovora v ožjem smislu besede, ki je naravno mnogo bolj delikaten in težak.
Ta razgovor pa bo dosegel — če ga bo-
sta obe strani izvajale s popolno zvestobo Kristusovi resnici in v pristni ponižnosti in ljubezni, da boste obe strani dobili vedno bolj točno poznavanje in vedno beli pravično cenitev nauka in življenja zadevnih cerkva. Kardinal Bea je zaključil svoj intervju s trditvijo, da sta obe strani, ki sta zainteresirani pri tem razgovora zaradi krsta samega, ker predstavljata božje otroke, pod vodstvom istega Svetega Duha. Poudaril je potrebo, da vsaka obeh strank skrbno razloži svoj nauk in prepreči vsako zmedo in nesmiselne ublažitve.
SLOVENSKE ŠOLSKE KNJIGE V KANADI
Kanadski Slovenci so dobro organizirali slovenske šolske tečaje. Po svetu človek šele vidi, kako je važno, da znaš dobro brati in govoriti slovenski jezik. Zato se jim ne zdi škoda naporov in žrtev, da s svojimi lastnimi silami in brez kakih občinskih, deželnih ali državnih podpor vzdržujejo šole. Sedaj so se odločili, da dajo tiskati slovenska berila za različne razrede.
	Pred bogastvom takim vsak računar klone!
Ož&O.atcL noe	Vedno više — zlate zvezde se množijo, vedno bolj bogate
V tihe dvore svoje noč je dver odprla	v večno dalj hitijo.
'in je v zvezdne soje	... „Luna, saj, to moji
nemo se zazrla.	svetli so dukati — !“ — noč je d’jala v svoji
Zvezdica za zvezdo se na nebu vžiga,	veri tej bahati —.
lunica pa tiho	Luna onemela
se pod zvezde dviga.	je, ko to je čula in je pobledela
Noč zdaj šteje, šteje zvezde brez števila ...	za gore odplula ...
lunica pa se je	A tedaj se jutro
noči posmehnila:	čez nebo razgrne . .. Bogu — noč ponižno
Noč, e, kaj preštevaš, zvezdne milijone!	srebro, zlato povrne.
ZDRAVNIŠKI KOTIČEK
Prebavne motnje
Med vsemi prebavili sta zlasti želodec in črevesje od zibelke pa do groba izvor neštetim težavam in bolečinam. Pri dojenčku so večinoma vse bolezenske motnje omejene na črevesju in četudi se v poznejšem življenju prebavila utrdijo, vendar skoro ni človeka, ki ne bi imel kdaj opravka s pokvarjenim želodcem, vetrovi, drisko ali zaprtjem.
Na kratko ni mogoče omeniti vseh bolezni in našteti vseh možnosti, ki lahko povzročajo bolečine v trebuhu. Omeniti pa vendar moramo, kar običajno veliko ljudi ne ve, da is e pri mnogih boleznih organov, kil leže izven trebušne votline, bolečine nekako projicirajo v trebuh: srčni krči se če-sto odražajo pod žličko (močni napadi so podobni celo napadom pri žolčnih kamnih), isto velja tudi za vnetje osrčnika z nabira-njem vode in pa za nenadno povečanje srca; pri obolenjih pljuč v bližini prepone ali pa pri vnetju prepone same boli trebuh v predelu želodca, tuberkulozno vnetje sklepa v kolku, gnojenje stegnenice, vnetje moda ali pa isihias lahko izžarevajo bolečine v spodnje dale trebuha, kar utegne privesti do napačne diagnoze. Zgodi se pa tudi obratno, da oboleli trebušni organi izžarevajo bolečine v predele izven trebuha, kot se to pogosto dogaja pri vnetju žolčnika, kjer se pojavijo bolečine v rami, žiasti pod desno lopatico. Bolečine pri želodčnih in črevesnih čirih se pa lahko prenašajo tudi na srce.
Najprej hočemo govoriti o boleznih, ki se pričenjajo s silnimi bolečinami v trebuhu in predstavljajo rasno nevarnost za zdravje in celo- za življenje. Če toži kdo o nenadnih bollečinah v trebuhu, ki se po nekaj minutah Stopnjujejo do takšne silovitosti, da ima bolnik občutek, da bo kar umrl, če često bruha, najprej žolč, potem blato, tedaj lahko s precejšnjo gotovostjo sumimo, da je postalo črevo iz različnih vzrokov nepre-hodmo, bodisi da se je zadrgnilo, ohromelo, zapletlo ali zamašilo. Podobne uničujoče bolečine povzroča tudi zaradi čirov razjeden želodec ali črevo. Poleg nenadne živčne reakcije na hude bolečine in slabosti srca ter krvnih obtočil je razdražena tudi potrebušiniica, zaradi česar so trebušne
stene napete iln trde kot deska. Če so nenadne siiilne bollečine združene z mrzlico, tedaj ise je verjetno zasukal jajčnik, žolčnik alli kalk drug organ okoli svoje osi. V današnji dobi športa an hitrega prometa se lahko zgodi, da poči pri nesreči zaradi močnega udarca na trebuh kak notranji organ, kar povzroča življenjsko nevarne krvavitve v trebušni votlini. Notranje krvavitve navadno ne 'povzročajo premočnih bolečin, zanje je značilna srčna slabost, bledica, slabo bilo, stopnjujoči se nemir in končno omedlevica.
Črevesni krči nastanejo zaradi nenadnega ali kroničnega črevesnega vnetja. Prično se navadno s slabostjo in glavobolom ter povzročajo menjajoče se, zdaj lažje zdaj hujše bolečine, večinoma preko vsega trebuha. Podobne bolečine povzročajo tudi zrastline po operacijah ali vnetjih v trebuhu ter, kar velja predvsem za otroke, razne gliste. Kronična tuberkuloza potrebušnice je vzrok neenakomernim bolečinam preko vsega trebuha. Malokdo ve, da revmatizem trebušnih mišic lahko povzroča bolečine globoko v trebuhu. Isto velja tudi za razne infekcijske bolezni, zlasti za tuberkulozo, tifus in povratno mrzlico.
Če nam je mogoče dognati 'kraj bolečin, tedaj nam to služi kot važen pripomoček za pravilno ugotovitev bolezni. Želodčni in črevesni čiri povzročajo bolečine v epiga-striju (tako imenujemo trikotasto mesto pod žličko, omejeno ob straneh po obeh rebrnih lokih). Bolečine običajno niso tako močne kot pri koliki, so pa odvisne od gibanj in telesne lege. Razlikujemo zgodnje bolečine, ki .se pojavijo takoj po jedi in so značilne za čir ob vhodu in glavimi želodca, pozne bolečine, ki se pojavijo 1 do 3 ure po jedi im so značilne za čir na želodčnem vratarju ali na dvanajstniku in bolečine, ki se pojavijo pri praznem želodcu in ki zginejo, če kaj malega zaužijemo. Pri čiru na želodčnem vhodu občutimo bolečine često tudi pod prsnico, včasih tudi na srčni konici in levi prsni bradavici. Seveda pa lahko povzroča tudi vsako drugo obolenje želodca ali črevesa enake bolečine, kot .smo jih navedli pri čirih.
Trije avstrijski gospodarski problemi
V Bruslju so bila pogajanja med Avstrijo in predstavniki Evropske gospodarske skupnosti (EWG) začasno prekinjena; nadaljevala se bodo 17. maja. Tako ho zaključena druga faza pogajanj, medtem ko se bo tretja začela 31. junija, tako pravi uradno sporočilo.
Glavni predmet dosedanjih razgovorov je bilo vprašanje vskladitve avstrijskih carinskih tarif s tarifami Evropske gospodarske skupnosti. Govorili so tudi o prilagoditvi avstrijske carinske zakonodaje Evropskemu skupnemu trgu. Po prvih razgovorih je prevladoval vtiis, da bodo pogajanja razmeroma lahka, v resnici pa bo treba še mnogo storiti, da se vsa vprašanja razčistijo. Zelo kočljivo je vprašanje odnosov Avstrije do Evropskega združenja za svobodno izmenjavo - EFTA. Vprašanje je namreč, kako naj se spravijo v skiad avstrijski dogovori z Evropsko gospodarsko skupnostjo o prednostnih carinskih tarifah z odnosi Avstrije do EFTA. V Bruslju je prevladovalo mnenje, da bo od rešitve tega vprašanja v veliki meri odvisno tudi vprašanje, kako naj se znižajo tarife med Evropsko gospodarsko skupnostjo in Avstrijo in kako naj se avstrijska carinska tarifa spravi v sklad s skupno tarifo EGS.
Kakor poročajo iz Bruslja, je Avstrija sprejela načelo, da se carinske tarife vskla-dijo, toda ne tako, da bi se avstriiska tarifa morala povsem prilagoditi cariniki tarifi EWG. Evropska gospodarska skupnost je pripravljena na koncesije v tem pogledu, toda pod pogojem, da bi v zunanji trgovini ne prišlo do preusmeritve. Avstrijska carinska tarifa naj bi se prilagojevala postopoma. V trenutku, ko bi začel veljati nov dogovor z EWG bi se razlika glede carin med EWG in našo državo znižala za 30 odst, leto nato pa za nadaljnjih 30. odst, tretje leto pa za 40 odst. Za nekatere proizvode želi Avstrija, da bi se odprava te razlike izvršila v daljši dobi.
Vse kaže, da se za našo državo ne postavlja vprašanje njenih trgovinskih odnosov z vzhodnimi državami preostro. Avstrija je dala predstavnikom EWG razumeti, da želi, naj bi njene obveze nasproti vzhodnim državam ostale v bistvu neizpre-Jnemjene. Zaradi tega ne bo posebnih carinskih vprašanj; Avstrija je namreč samo Sovjetski zvezi priznala klavzulo o največ-jih 'Ugodnostih. Proti ostalim vzhodnm državam pa uporablja deloma višje carine. Zastopniki Evropske gospodarske skupnosti si prizadevajo, da bi s posebnimi dogovori glede fcontingentiiranja preprečili izvoz •z vzhodnih držav čez Avstrijo v države Evropske gospodarske skupnosti (EWG).
Avstrijski petrolejski trg prenasičen
'Podatki o avstrijskem petrolejskem trgu, ki so bili objavljeni hkrati s poročilom o bilanci Avstrijske državne uprave za mineralno olje — Oesterreichische Mineralol-venvaltung A. G. (OeMVAG) za leto 1963 ~~ bilanca za leto 1964 bo objavljena jeseni — kažejo, da je avstrijski trg danes skoraj že prenasičen z nafto oziroma s pretrolej-sktmi izdelki. Kakor rečeno, je lastnica omenjene družbe (ustanove) država in njej Pripade 65 milijonov šilingov dividende za teto 1963 (enako kakor za leto 1962), to je 6 odst. delniške glavnice, ki znaša 1 milijardo šilingov. Enaka dividenda bo izplačana tudi za leto 1964, tako namreč raču-najo. V zadnjih desetih letih je družba izplačala državi za razne davke in za socialno zavarovanje okoli 11 milijard šilingov. Po podpisu državne pogodbe, ko je bila ustanovljena petrolejska uprava, je ta izplačala državi 407 milijonov šilingov na dividendah; lastnega kapitala je investirala za milijarde; pri njej je zaposlenih 9000 delavcev in nameščencev. Pridobila je 27 milijonov ton surovega ,petroleja in 12 milijard kubiikov zemeljskega plina. Njena glavnica je bila dvignjena od 500.000 na 1 milijardo šilingov.
Avstrijska petrolejska industrija je pridobila v desetletnem razdobju 1956 do 1964 24 milijonov 390.000 ton surovega petroleja, 11, 475.000 kub. metrov zemeljskega plina in 2,676.000 ton bencina. Lani je proizvodnja surovega petroleja znašala 2 milijona 663.000 ton, zemeljskega plina 1 milijon 764.000 kub. m. in 514.000 ton bencina. Proizvodnja petroleja je lani dosegla
96.000	ton, plinskega olja (gazolija) 859.000 ton, gorilnega olja 1,767.000 in maziva
198.000	ton.
Petrolejskih izdelkov je toliko na trgu, da ni bilo treba v zadnjih letih niti izkoristiti vse zmogljivosti petrolejskih čistilnic. Petrolej prihaja z vseh strani: z Bavarske, iz Švice (odkar je Aigle po naftovodu povezano z Genovo) in vzhodnih držav. Dotok pospešuje tudi znižanje carin EFTA. Velike upe goji OeMVAG na pridružitev Avstrije k Evropski gospodarski skupnosti, poleg tega pa računa, da bo uvoz kontingentiran. Potrošnjo gorilnega olja predstavlja tretjino vsega prečiščenega petroleja.
Še vedno pogajanja za naftovod iz Trsta
Zmogljivost sedanjih avstrijskih petrolejskih čistilnic je tako velika, da je malo verjetno, da bi gradili še nove rafinerije, kakor si nekateri zamišljajo (v Linzu, Gradcu in na Koroškem). Še vedno so v teku pogajanja za napeljavo naftovoda z Jadranskega morja na Dunaj (Adria — Wien — Pipellne — AWP). OeMVAG je zahtevala 51-odistotno udeležbo ter je uspela glede svoje zahteve, da se za dunajski naftovod iz Trsta postavi poseben vod iz Trsta skozi Alpe do Schwechata. Kakor znano, 'bo dunajski naftovod tekel vzporedno s čez-alpskim (TAL - Transalpine Pipellne) do predora Plbcken ter se bo pri severnem izhodu tega predora ločil v smeri proti Ar-
noldisteinu in dalje čez Wechsel do Schwe-chata. Tako je bil rešen spor z italijansko državno ustanovo ENI, ki je tudi sama zahtevala udeležbo 15 odstotkov.
Nafta izpodriva premog
Načrt avstrijskih elektrarn, da bi 'povečale svojo zmogljivost za okoli 1000 MW z gradnjo novih central na nafto, je povzročil v premogovnem rudarstvu veliko vznemirjenje. Gospodarsko izkoriščanje avstrijskega rjavega premoga bo v daljni bodočnosti namreč verjetno mogoče le še v elektrarnah na paro. Čim bi se to tržišče zaradi novih elektrarn na nafto zožilo, bi premog odigral svojo vlogo.
Lani so v Avstriji izkopali 5,8 milijona ton premoga, od katerega je pa bilo le
100.000	ton črnega. Okoli 45 odst. te količine so potrošile elektrarne; delež elektrarn na premog pri proizvodnji električnega toka doseže 15 odst. Industrija in zasebna gospodinjstva so potrošila lani 28 oziroma 22 odst. manj premoga kot v prejšnjem letu. Elektrarne pa niso niti mogle porabiti vsega naročenega premoga in tako znaša neizkoriščena zaloga izkopanega rjavega premoga sedaj okoli 1 milijon ton.
Avstrijski premogovniki so v preteklih letih vložili za izboljšanje proizvodnje znatne vsote. S sodobno racionalizacijo in mehanizacijo se je zmanjšalo število zaposlenih v preteklih šestih letih za več kot 6000 oseb. Nekateri premogovniki so sedaj popolnoma mehanizirani. Vse te investicije bodo pa pomenile čisto izgubo, če bo nafta izpodrinila premog, zlasti še, ker razpravljajo sedaj o znižanju uvoznih carin na tekoča goriva.
Avstrijski premogovniki zato zahtevajo od vlade primerne zaščitne ukrepe, tako jamstvo za odkup minimalnih količin po elektrarnah, poseben davek na uvoz tekočih goriv in morebitno utesnitev porabe tekočih goriv. Vse to naj bi omogočilo nadaljnji obstoj premogu.	n
Kako krmim kokoši spomladi
Vsako pomlad naročim in kupim 50 piščancev iz umetne valilnice. Ker Te kure zelo malo kokajo, jih ne nasajam sama doma, ker piščanci morajo biti zvaljeni meseca marca ali v začetku aprila, da mi že meseca novembra začno nesti. Vzgojim jih pod umetno kokljo. Na vrhu nje sta pritrjeni dve 60 W žarnici, kateri dovolj segrevata piščance. Ti se odlično operjajo in so tudi zelo živahni. Krmim jih prvi teden s koruznim zdrobom, potem pa z zdrobljenim zrnjem različnih vrst. Naribam jim tudi korenja, skuham 2 jajci vsak dan, za žejo jim dam kislo mleko. Ko postane zunaj topleje, jih dam v ograjeni prostor na sonce, da se zunaj navadijo in utrdijo. V šestih tednih so že povsem operjeni in ne rabijo več koklje.
Lani se mi je zahotelo nove pasme in sem si kupila 43 piščancev pasme sitseks. S temi pa nisem bila prav nič zadovoljna. Po-
ginjali so, ko so bili še majhni, da mi jih je ostalo samo 13. Začeli so mi nesti šele v februarju. Letos imam mešano pasmo in se bom povrnila nazaj k pasmi njuhempšir. Ta pasma se odlikuje predvsem po tem, ker ne gre nikamor v škodo. Ona je navezana samo na mojo prehrano in se drži zmeraj doma, na dvorišču.
Ud ms m lio-cašketn
CELOVEC
(Gradnja mesta napreduje)
Celovški magistrat je dovolil v mesecu aprilu skupno 91 novih gradenj, od teh pa je dvanajst samo stanovanjskih — ali sta-novanijisko-trgovskih poslopij in pa 58 garaž.
K stanovanjskim zgradbam prištevamo tudi dva desetnadstropna stanovanjska bloka, h katerima pripada tudi velika garaža z 39 predelki (boksi) v Mossinger-gasse.
Dalje je mestna občina dovolila tvrdki ..Philips" gradnjo tranzistorske hale s pisarniškim krilom. V 23 primerih pa je magistrat dovolil vselitev ali uporabo stanovanj, medtem ko je v petih primerih dovolil delitev zemljišča.
DVORC PRI RADIŠAH (Požar)
Proti jutru od sobote na nedeljo je zbudil vaščane Dvorca strašen klic: „Ogenj — gori!“ Komaj so ljudje prihiteli skuraj, so bila že vsa poslopja pri Novinu, kakor se tam po domače imenujejo, v plamenih. Domačim in sosedom se je še pravočasno
Datui xa Uskouni sldad!
posrečilo rešiti živino in kmečko orodje, medtem ko je stara poslopja, ki so biia krita s slamo in šinteljni, stropi še vsi leseni in to tudi v hlevih, v kratkem času uničil ogenj, pa četudi je bila domača požarna hramba takoj na mestu. K sreči ni bilo vetra, tako da bližnji sosedje niso bili v nevarnosti in da stoji Novinova domačija ob koncu vasi, že bolj na samem.
Domačija je imela še eno najstarejših in primitivnih poslopij v naši občini. Od vsega so stali samo še stari okrušeni zidovi, ki jih ni več mogoče obnavljati. Zavarovani so bili še precej visoko. Vzrok požara je neznan.
Težko pa bo letos za številno družino z majhnimi otroki-šolarji in ker ima že priletnega očeta, da bi mogli tako hitro postaviti spet svoj dom. Za kmete je pač ogenj vedno težka skrb, posebno še v gorjanskih krajih, kjer je dovoz še težji.
Lani trgovina s pšenico rekordna
Letos upadanje — Cene pšenici in rži so nazadovale, druge se dvigajo
PRIDNO IN POŠTENO DEKLE
kot vaj enko
bo prihodnji mesec sprejela za svojo novo, moderno trgovino s knjigami, nabožnimi predmeti in pisarniškimi potrebščinami Družba sv. Mohorja v Celovcu. — Starši, ki žele izrabiti to priliko za svojega otroka, naj se oglase čimprej v Mohorjevi pisarni v Celovcu.
Svetovna trgovina z žitaricami je dosegla v sezoni 1963-64 rekordno višino nad 88 milijonov ton ali okrog 19 milijonov ton več kakor v prejišnji sezoni. Čimiteijev, ki so dovedlM do tega izrednega razvoja kupčij z žitaricami, je več. V prvi vrsti moramo upoštevati, da se je v nekaterih glavnih državah 'pridelovalkah žita njegov pridelek občutno zmanjšal, kar je privedlo do tega, da se je uvoz žita v te države dvignil kar za 33 odst. Na drugi strani pa se je po vsem svetu znatno povečala potrošnja mesa, zaradi česar se je močno povzpela tudi poraba žita v živinoreji; tako se je trgovina z drugovrstnimi žitaricami povečala za 15 odst. kljub naraslemu pridelku žita za krmo v državah značilnih uvoznicah takega žita.
šivalni stroji znamk: Gritzner, Rast & Gas-ser in Jax — najnovejši izdelki — popolnoma avtomatični Zick-zack-šivalni stroji so ponos gospodinje in šivilje, kateri jim olajšajo in skrajšajo delo. Naročite si ga takoj v strokovni trgovini šivalnih strojev:
JOHAN L0MŠEK
št. Upš, Tihoja 2, P. Dobrla ves • Telefon
- Eberndorf, 247.
Zahtevajte cenik. — Ugodni plačilni pogoju
Za sezono 1964-65 pa strokovnjaki predvidevajo, da se bo zlasti svetovna trgovina s pšenico zmanjšala za 15 odst. zaradi povečanega pridelka v Sovjetski zvezi, na Japonskem in v zahodnoevropskih državah;
VRSTE ŽITA:
a trgovina z drugovrstnimi žitaricami 'bo še nadalje napredovala.
Cene žitaric
V	spodnji razpredelnici navajamo cene nekaterih vrst žita na ameriškem trgu. Izražene so v stotinkah dolarja za bušel. (Bušel je prostominsika mera in ni torej vedno enaka pri različnih vrstah žita: za pšenico v Chicagu znaša 27,21 kg, zc koruzo v Chicagu in za rž v Win.niipegu 25.40 in za ječmen v Winnipegu 21.77 kg).
Svetovni izvoz žita v zadnjih treh sezonah
V	sezoni 1963-64 so na vsem svetu izvozili vsega 88.42 milijona ton žitaric (sez. 1962-63: 69.13 mil. ton; sez. 1961-62; 72.93 mil. ton). Od tega so izvozili 48 mil. ton pšenice (34.40 mil. ton in 36.73 mT. ton), 6.99 mil. ton moke (5.83 in 6.75), 21.20 mil. ton koruze (18.18 in 16.66), 6.80 mil. ton ječmena (4.60 in 7.15), 3.56 mil ton sirka in miljnika (3.77 in 3.30), 1.19 mil, ton ovsa (1.31 in 1.41) ter 0.57 mili. ton rži (1.04 in 0.93).
	31. 12. 1963	31. 12. 1964	28. 2. 1965
Pšenica (izročitev v maju)	215.—	150.12	151.25
Koruza (izročitev v maju)	122.12	128.75	130.25
Oves (izročitev v maju)	71.12	70.75	82.12
Rž (takojšnja izročitev)	157.—	125.75	128.75
Ječmen (takojšnja izroč.)	144.75	122.75	129.12
ZA MLADINO
IN PROSVETO
Mladina govori o sebi
O današnji mladini slišimo nešteto sodb ali boljše obsodb. Pa vse bolj zanimive so sodbe, katere izpove mladina sama. Francoska mladina je to povedala v anketi časopisa „Elle“.
Na vprašanje o odnosu mladine do staršev jih je 62 odst. odgovorilo, da gojijo do staršev spoštovanje, 53 odst. jim izkazuje ljubezen, 37 odst. jih občuduje, 23 odst. ima do njih tovariški odnos in 13 odst. se jih boji.
Vsak mlad človek si želi nekoga, kateremu se more razkriti in v katerem najde razumevanje. Na to vprašanje so odgovorili: le 38 odst. ,se zaupa staršem in 57 odst. pa tujim odraslim. Nešteto je problemov, ki tare mladino. Zato mlad človek tudi potrebuje svetovalca, katerega pa si poišče po svojem „okusu“, kajti z vsakomur pač ni mogoče o vsem govoriti. Kar 45 odst. mladine je povedalo, da z odraslimi o zadevah spolnosti vobče ni mogoče razpravlja-
ti, 53 odst. pa je reklo, da niti o ljubezni ni mogoče govoriti s starejšimi. Vsekakor slaba zaupnica!
Vzgledi vlečejo; to prizna tudi mladina, vsaj deloma. Nad polovica jih je to priznala. V vzgled so jim največ oče ali mati, nato pa prijatelj, prijateljica, učitelj in tudi duhovnik oz. papež Pavel VI. Njih navdušenje velja v 60 primerih kulturnikom, v 50 Kristusu, v 25 Kennedyju, v 14 Gand-hiju in v največ primerih pa športnim in filmskim junakom.
In še dve posamezni sodbi mladine o starejših: Fant 18 let: „Med odraslimi, ki bi me naj razumeli, prav gotovo niso moji starši. Oni žive v povsem drugem svetu...“ — Dekle istih let pa pravi: „Doma sicer dobim dovolj lepega vzgleda od staršev, toda oni so tako drugačni od mene... V splošnem pa pri odraslih dejanja ne odgovarjajo njihovim besedam... Mnogokrat se sramujem, ko vidim koliko odraslih — tudi uglednih — je brez vsake morale."
Sedaj bom začel
Vse navzkriž okrog tebe — Ti potrebuješ jasne poti
V	radiu: Modro pa brez pomena, dragoceno in vredno vprašanja vedno brni, ta se smeji in vzdihuje zmedeno in zmešano.
V	kinu: Začne se lov slik. Kaj vse se vrti tukaj vsevprek v bliskoviti menjavi. Koliko raznih „rok“ nosi danes znanost zate: šola, časopisi, knjige, filmi, predavanja, televizija, itd. Koliko se jih trudi, da bi te .postavili na jasno pot in ti pomagali pri tvoji življenjski izpolnitvi.
Kaj pa, če še nimaš svoje jasne poti? OPoti vere, na primer: Kako hočeš preizkusiti in pravilno presoditi živo pisanost in vabljivost stvari, ki se nudijo in vsiljujejo v tej zmešnjavi, kako se boš mogel pravilno zadržati, če se daš slepiti od zunanjega sija in bleska.
Ne moreš vsemu pritrditi brez kritike, vsega se okleniti, kar se ti zdi ljubo, dobro in koristno. Pravtako pa tudi ne smeš prestrašen vsega od sebe odriniti, kar ti je neprijetno. Vsaki stvari moraš pogledati na dno in vse z jasnim očesom preizkusiti.
IN V TEBI?
Imeti moraš pravd odnos, ne samo do sveta, v katerem živiš, ki deluje nate z mnogimi vplivi in se zate poteguje — ampak tudi do sveta, ki živi v tebi in te neposredno obdaja. Ta svet je tvoja duša s svojimi zmožnostmi in talenti, slabostmi in mejami; tvoje telo s svojimi močmi, tvoja mladost, tvoj poklic, tvoje delo, ki te veseli in navdušuje —
K temu svetu spada nevidno, nadnaravno kraljestvo: torej Bog nad teboj in Bog v tebi, tvoja ljubezen do njega in iskanje njega.
Gotovo, da to ni lahko; toda odločilno! Imaš samo eno življenje in le en cilj in to večni! Imaš samo eno pot do tega cilja, in dobro veš, kam se pride ob koncu tvojega življenja.
GRADBENI NAČRT JE VAŽEN!
V tvoji duši mora biti neke vrste cedilnik (čistilo), ki loči koristno od ničvrednega ali škodljivega. Imeti moraš merilo, s katerim moraš vse zmeriti in s katerim moreš zaznati, kaj je potrebno in kaj mora biti vrženo proč.
Seveda se to ne sme zgoditi po trenutnem ugodju ali neugodju, občutju ali slučaju! Kot gradbenik moraš imeti vedno pred seboj jasen, trdno začrtan gradbeni načrt. Vzor, po katerem vse uravnaš, na katerem vse preizkusiš in popraviš, po katerem moreš poravnati zopet različne nepravilnosti in krivulje.
TVOJ VZOR!
Upravičeno sprašuješ; ali imamo končno kristjani pred drugimi kako prednost? Da, prav to življenjsko vodilo. Nam je Jezus Kristus ta življenjski vzor. Že nad 2000 let lahko gledamo nanj. On — njegovo mišljenje, hotenje, njegovo govorjenje in molk,
•njegovo ljubezen in trpljenje, njegov odnos do Očeta, do sveta, do dela, do otroka, do dekleta, do žene, do žrtve, do krža, do grešnika. On je vodilo za naš življenjski odnos.
Kakor je on živel, so dolžni tudi vsi. Jezus je vsem ljudem vzor!
VESEL — DA!
On je živel v Betlehemu in Nazaretu vsakdanje življenje — ne slučajno — temveč po volji svojega Očeta, ki nam je še danes nedoumljiva skrivnost.
V tem vsakdanjem življenju je Jezus v 30 letih naletel na stvari, ki so mu bile velike žrtve. In nato v javnem življenju, na veliki teden, ga sreča volja Očetova prav v podobi križa.
Don Camillo v Rusiji
Še vedno je popularen film prvih povojnih let, ko je v spodnjem toku reke Pad v Italiji prišlo do precej hudega kulturnega boja med marksističnimi in katoliškimi strujami, kar je nazorno prikazano v vrsti filmov z duhovnikom don Camillom v glavni vlogi. Pisatelj Guareschi je v romanu „Tovariš don Camillo“ v skoraj humoristični obliki znal zelo lepo prikazati posebnost italijanskega kulturno-političnega boja med marksisti in antikomunisti. Filmi z Don Camillom so po vsem Zapadu želi velike uspehe. Sedaj pa so se jim od-
Nerazumevanje pri ljudeh, njihova brezbrižnost, njihovo tozemsko življenje, upor njihovih src — vse to je bilo tako veliko, da se je čutil potisnjenega v grozno zapuščenost.
Kljub temu je Gospod vse te stvari prestal in odlično opravil.
Ako nočeš biti zagrenjen in zlomljen ob dejstvih, ob okoliščinah in nasprotovanjih in mogoče tudi v neprilikah vsakdanjega življenja, ampak hočeš rasti ter zoreti, tedaj velja samo eno: Reči „da“, s Kristusom.
Ne se izogibati in zaviti proč, ne se opravičevati, ne morda prestrašeno zapreti oči. Vse to nič ne pomaga! Marveč se moraš postaviti dejstvom nasproti, spoznati in prevzeti nase božjo nalogo!
prla vrata tudi v Sovjetsko zvezo. Igralec Fernandel, ki igra župnika don Camilla in Gino Cervi kot župan Peppone, sta v nekoliko spremenjeni predelavi za sovjetske razmere kar petkrat morala pred kamero v nekaj dnevih.
V Jugoslaviji radi filmajo
Kar celo vrsto novih filmov nameravajo izdelati v Jugoslaviji in sicer tuje filmske družbe oz. režiserji v sodelovanju z jugoslovanskimi filmskimi podjetji. V Beogradu se je ameriški režiser Nichoias Ray pogodil z državno filmsko družbo „Avala‘‘
ofe (Umskega meta
(Hcašlci
U&tiaU
Dobri in hudobni otroci
Mi v šolo radi hodimo in pridno se učimo, doma prav radi molimo, po cestah ne kričimo.
Kolena gola kažemo mi šolske zvezke mažemo, na poti kamnje mečemo in se za lase vlečemo.
Očeta, mater ubogamo, v prijateljstvu živimo, nikomur se ne rogamo in dobro vsem želimo.
Očeta mi ne ubogamo in z mamico se kregamo, povsod se radi lažemo, jezike drugim kažemo.
Lenobe mi ne pasemo, okrog se ne lovimo,. v domači družbi rastemo in .pametno živimo.
Veliki smo lenuharji in grdi potepuharji, za gnezdi radi stikamo, po polju se potikamo.
Mi v cerkev radi hodimo, Boga lepo častimo, še druge s sabo vodimo, ter dobro vsem želimo.
Moliti se ne ljubi nam in v certkvi nas je biti sram, Kaj bo iz nas, povejte vi, ki niste takšni kakor mi!
Če se poboljšali ne boste, orožniki vas bodo gnali v zapore!
za svoj novi film, v Zagrebu pa bodo fil-mali njegov film „Doktor in Devils“. Poleg tega je v načrtu še več manjših filmov, katerih režijski stroški bodo znašali približno 300.000 dolarjev. Pa pravijo Ame-rikanci, da tako poceni ne bi mogli nikjer filmati kot v Jugoslaviji.
V Španiji so strogi
V severno španskem .starodavnem mestu Valladolid je te dni bil ..Festival religioznega, človečanskega in moralnega filma". Prišlo pa je do hudih protestov, ker je bilo sedem filmov odklonjenih; med njimi nekateri, ki so močno upali na najvišjo nagrado. Odklonitev so državne oblasti utemeljile, da ti filmi ne odgovarjajo snovi, ki je bila določena za kongres. V ozadju pa je seveda stroga politična cenzura s strani Frankove vlade.
KRIMINALNI ROMAN Prevedel:
AVGUST PETRIŠIČ
33. NAD ALJ EV AN J E
SKRIVNOST
S A X ROHM ER
h. Tu-fkmmja
Toda klic se je v tem zaprtem prostoru spet odbil k nam, da je bilo videti, ko da ne gre dlje ka do nevidnih sten naše ječe.
„Vraita dobro upadajo," se je oglasil Fu-Mančujev porogljivi glas. „Sreča je za nas vse, da je temu tako. To je opazovalno okno, gospod dr. Petne, in skoraj boste imeli edinstveno priliko študirati glivoslov-je. Vašo pozornost do zoprnih lastnosti, ki jih ima ,lycoperdon’, sem že zbudil. Morda ste spoznali hlape? Soba, v katero ste se sami tako neprevidno pognali, jih je bila polna. Z nekim svojim postopkom sem zelo povečal vrednost te glive v tem pogledu. Vaš prijatelj Mr. Weymotuh se je pokazal najbolj trdovratnega, a je podlegel v petnajstih sekundah."
„Logan! Pomoč! Pomoč! Tod sem, človek!"
Nekaj, kar je bilo zelo podobno strahu, je zdaj .izzvenelo iz Weymouthovega glasu. Zares je bil naš položaj tako grozoten, da se je zdel skoraj neresničen. Skupina mož •je vstopila v najoddaljenejšo klet, vodil pa jih je mož z električno žepno svetilko.
Ostri beli žarki so plesali od enih sivih, napetih gliv do drugih, ki so bile spačene oblike in blesteče prelivajoče se barve. Porogljivi, učeči glas je nadaljeval:
„Pazite, doktor, na tisto sneženo rast na stropu! Naj vas velikost ne moti. To je orjaška gliva, ki sem jo sam vzgojil in ki spada v vrsto .empusa’. Vi v Angliji poznate navadno hišno muho. Včasih je pokrita s smrtonosno belo plesnijo. Razvil .sem trose te plesni in tako vzgojil te velikanske vrste, Le opazujte zanimiv učinek jarke svetlobe na moje oranžne in modre glive ,ama-nita’!"
Čisto' blizu sebe sem .slišal, da je Smith zastokal. Weymouth je nenadoma utihnil. Kar se tiče mene, bi bil lahko od groze zakričal. Zakaj vedel sem, kaj pride! Trenutno sem spoznal pomen motne svetilke, previdne hoje med podzemnimi nasadi gliv in opreznosti, s katero sta .se Fu-Manču in njegov .služabnik izogibala vsakemu dotiku z glivami. Tako .sem zdaj vedel, da je bil dr. Fu-Manču največjii glivar na svetu, kar jih je kdaj živelo; da je bil zastrupljevalec,
v primeri s katerim ,so Borgije bili otroci — .in vedel sam, da so detektivi slepo- korakali v dolino smrti.
Potem se je začel — nenaraven prizor — začelo se je morjenje. Kakor bombe so se razletele sijajno barvane glave teh velikanskih gliv, ki jih je omenjal Kitajec, ko so beli žarki padli skozi temo nanje, zakaj le tema jih je hranila v življenju. Rjavkast oblak — ne vem, ali je bil tekočinast ali prašen — se je dvigal po kleti.
.Poskusil sem zapreti oči — ali pa odvrniti pogled od opotekajočih se postav mož, ki iso se ujeli v tisti strupeni votlini. Nič ni koristilo: moral sem pogledati. Detektiv, ki je nosil svetilko, jo je .spustil na tla, toda motna in čudno razsvetljena puščoba je trajala pičlo sekundo. Svetla luč se je zablisnila — brez dvoma ob dotiku sovražnega bitja, ki je zdaj spet povzelo besedo:
„Doktor, opazujte takojšnja znamenja blodenj!"
Tam zunaj, onstran steklenih vrat so se nesrečne žrtve smejale — sii trgale obleko s teles — skakale — krilile z rokami — in postale blazneži!
„Zdaj 'bomo iztrošili zrele trose velikanske ,empuise’,“ je nadaljeval hudičev glas. „,Ker je zrak druge kleti prenasičen s kisikom, začnejo trosi takoj Miti. Ah, to je zmaga! Ta postopek je znanstveno zmagoslavje mojega življenja!" Kakor snežno-bela molka so .se usipali trosi od .stropa in
pogrnili zvijajoče se postave zastrupljenih mož. Pred mojimi osuplimi očmi je gliva rasla; razrasla se je od nog do glave tistih, ki se jih je dotaknila; ovila jih je kakor v blestečo se mrliško odejo ...
„Umiirajo ko muhe!" je nenadoma zakričal Fu-Manču v vročičnem razburjenju; in bil sem si gotov nečesa, kar sem že davno domneval: da so bili veličastni, spačeni možgani Fu-Mančuja možgani morilskega blazneža — čeprav Smith ni nikdar hotel siprejeti te razlage.
„To je moja muholovka!" je kričal Kitajec dalje. „In jaz sem bog pokončevanja!"
Zgubimo Weymoutha
Opolzki dotik megle se je oživel. Višek prizora v kleteh strupa skupno z učinki hlapov, ki sem jih vdihaval, so me spravili v nezavest. Zdaj sem spoznal, da plo-vemo na reki. Še vedno sem bil zvezan; še več, okoli ust sem imel tesno povezano ruto in privezan sem bil k nekemu obroču na palubi.
Če sem premaknil razbolelo glavo proti levi, sem zrl dol v mastno vodo; ako sem se nagnil proti desni, sem lahko ujel pogled na pošknlateno lice nadzornika Wey-moutha, ki je bil zvezan in je imel usta zamašena kakor jaz; ležal je zraven mene; od Naylanda Smitha sem mogel videti samo noge in meča. Glave nisem mogel zadostno obrniti, da bi videl več.
|-^ OO | QO ^ QO 00	00 C3 B 00 ]RL 00	00	00 _j 00 E
KONEC DRUGE SVETOVNE VOJNE NA VZHODNI FRONTI
Na Letonskem ujet
Mnogo koroških Slovencev je moralo služiti v hitlerjanski vojski. Med njun tudi jaz. S težkim srcem in z notranjim gnusom smo opravljali nam vsiljeno službo, toliko kot je bito za našo osebno varnost neob-hodno potrebno. Vedno pa smo verovali, da bo krivica propadla in zmagala pravica po stani božji resnici. „Bog dobro plačuje in slabo kaznuje." Da je bila Hitlerjeva vojna krivična in grešna ter zločinska, je bito jasno. Da bo kazen za zločine prišla, smo bili trdno prepričani. Bilo je samo vprašanje časa, kdaj? —
Ta kdaj je napočil konec meseca aprila, pred 20 leti. Ruska vojska je oblegala Berlin. Dunaj je že padel v ruske roke. Spomnil sem se pripovedovanja mojega strica, ki je bil vojni ujeibnik v prvi svetovni vojni na Ruskem. Vprašal je tedaj Ruse: Kdaj bo mir? Pa so mu odgovorili: Ko borno zavojevali Dunaj in Berlin, bo mir. Dokler ne porazimo Nemcev, ne bo miru.
Ko so nam tiste dni naznanili, da je Hitler v Berlinu padel za domovino, in da je admiral Dbnitz prevzel vrhovno poveljstvo nemške vojske, smo zaslutili, da so vojni ure štete. Doživeti mir, to je bila sedaj naša glavna skrb.
Bil sem na Letonskem, v tako imenovanem Kurlandu. Kot nekak otok je tam ostalo okrog 300.000 nemških vojakov odsekanih od kopne zveze z Nemčijo. Samo po morju so nas lahko še oskrbovali s hrano in strelivom. Rusi so vedeli, da nas bo nekega dne brez boja lahko zajeti, in se tudi niso posebrio zaganjali v nas.
Bili smo v strelskih jarkih na redko porazdeljeni. Med posameznimi stražami so bile zaradi pomanjkanja moštva velike razdalje, ki so ruskim razvidnicam omogočale neopažene prehode v nemško zaledje.
Ker smo bili v jarkih neobhodno potrebni, nas niso poklicali k novi zaprisegi, ampak prinesli že obrazec (tiskovino), kjer se je potem vsak podpisal, da se bo pod Donitzevim poveljstvom boril do zadnje kaplje krvi za „Veliko Nemčijo". Seveda tega nobeden ni več resno vzel, a odkloniti podpis, bi bilo smrtno nevarno.
Prišla je zamena. Nova enota je zavzela naš položaj. Šli smo v zaledje h kuhinji. Tam so nam oznanili, da se je Nemčija vdala samo zapadnim silam. Proti vzhodu Pa se hoče vojskovati naprej, da b; obvarovala nemške sile na vzhodni fronti pred suženjstvom.
Po enodnevnem počitku smo šli naslednjo noč na nove položaje. Zamenjali smo že naveličane vojake. Ko smo jih vprašali, kako se obnaša „Ivan“ (t. j. Rusi), so rekli: ■Kakor sami hočete. Ce ga pustite v miru, tudi on molči, če ga pa hočete dražiti, bo
pa pobesnel. Zato smo ga kar lepo pri miru pustli. Stali smo ob naših brzostrelkah res spokojno, samo par redkih strelov je počilo, toliko, da se je vedelo, da je še vojna.
Drugi dan pa je vojaško vodstvo odre-dito, da ne smemo več streljati. Samo, če bi bili napadeni, smemo ogenj povrniti. Res je bito celo noč mimo.
Zjutraj pride spet vojni sel in pove, da se je Nemčija vdala tudi vzhodnim silam. Zavladati mora popolna bojna tišraa. Na vseh postojankah naj zavihrajo bele zastave. Vsakdo naj pa ostane na svojem mestu. Kdor se bo od skupine oddaljil, bo izven zaščite mednarodnega prava in ga lahko vsakdo ubije. Ta vojni sel je prinesel s seboj različne bele tkanine, bivše zastave in razno platno, iz katerega smo naredili zasilne zastave. Vzel sem eno in jo nasadil na vrh nasipa pred strojno puško.
Po dolgih leti bojevanja, sem pomolil glavo na prosto in videl čudo: po celi bojni črti so vihrale bele zastave. Vojaki so pozabili na kritje in se kazali v celi svoji velikosti svojim dosedanjim sovražnikom — Rusom. Ti so se kakih 100 do 200 metrov oddaljeni zbirali istotako na prostem polju in mahali svojim bivšim sovražnikom v pozdrav. Od samega veselja sem začel peti slovensko pesem. Nekako tako, kot na veliko noč alelujo. Pa mi reče neki vojni
Dve sta ženi slabo spali, prebudili se iz sanj. Kregati sta se začeli, ker zleteli dve čebeli zjutraj v napačen sta panj.
Stali sta pred čebelnjakom in kričali na ves glas.
Ena bila je hripava, druga, v lice je krvava, v roki šop stiskala las.
Kar čebel, srditih, besnih v vsako se zažene roj. Tolkle sta okrog z rokama, •divji ni prenehal boj.
šele, ko od pikov bile vse zatekle so oči,, da se videli več nista, iz ljubezni se je čiste tok ustavil besedi.
In obupno zajokali sta nasprotnici tačas. Obljuibavali sta sveto,
tovariš, Nemec: „Ti si lahko vesel, ali kaj bo z nami in Nemčijo?" „Nemčije ne moreš danes rešiti ne ti in ne jaz. Veseliti pa se moreva oba, da je vojna končana in da sva ohranila zdravo kožo," sem mu odgovoril.
Prišel je zopet vojaški sel in z njim so prišli tudi minerji, ki so odstranili mine, pred in med bojnimi črtami. Mene pa je pozval, da moram iti za tolmača k Rusom, da se bomo porazgovorili, kje bomo položili orožje.
Po od' min očiščenem prehodu sva se podala naravnost čez njivo proti gozdu, na katerega robu so stali v gručah sovjetski vojaki. Nosila sva beto zastavo in bila brez vsakega orožja. Čim bliže sva prispela k Rusom, tem več se jih je zbralo. Bili so do zob oboroženi. Na glavi značilne ruske čelade, okrog vratu nove brzostrelke, v rokah pa velike ročne granate na ročaje. Gledali so naju mrko, nezaupljivo. Pozdravil sem jih z lepim ruskim pozdravom:
„Zdravstvujte, tovarišči".
Presenečeni nad tem nagovorom so dejali:
„čto vi želajete?"
Dejal sem jim: „Vojna je končana". Hočemo se pogovoriti, kje naj potožimo orožje. Obkolili so naju in dejali: „Hodite z nami". Peljali so naju h komandantu čete. Ta je bil mlad, lepo raščen človek v nov; snažni obleki, z več medaljami na prsih. Ponovila sva mu najino željo. Šel je k telefonu in sporočil predstojniku našo željo. Dolgo je trajalo tam v štabu, predno so poslali v prednjo vrsto posrednika-kapetana. S tem in še številnim spremstvom smo se nato
da z ljubeznijo si vneto več ne skočita v obraz.
Sosed, ki je vse to gledal, muzal se je in smejal.
Potlej, — zopet iz ljubezni —, stopil je med ženi jezni, vsaki kos satovja dal.
Do čebelic je ljubezen ves zanetila prepir.
Zdaj pa sladko je satovje src ustavilo valovje in vrnilo dragi mir!
Kaj še! — Konec ni resničen! — Grdo jo je skupil mož!
Ni satu nobena vzela!
Vpiti vsaka je začela:
„Ti se norčeval ne boš!"
Slogo ženi sta sklenili, zapodili se v moža, in suvali ga in bili, brke sta mu populili! —
Zdaj se ta povest konča!
JHuti rekii
..Domov bo treba? Prav pravijo mati; precej, le to izpijem še prej; sem sedi, dečko, nič treba se bati; nž pij, pa kako moško povej. —
Kaj? Katrica moja hlače nosi?
In če jih, saj jih ne nosi slabo; ti lahkoživček, Boga ti prosi, da bi jih tvoja nosila tako.
Kaj tisto! Možje, govorimo resnico: prej bil sem malo na lahko stran; dobil sem dobro, pridno ženico, z njo sem si opomogel na pravi stan.
Zdaj smo na trdnem, raca na vodi. Kaj? Ali sem kaj dolžan komu?
Ogrin še iahko komu kaj posodi, tako; zdaj, dečko, mimo domu!"
Josip Stritar
podali nazaj na nemško stran, kjer bi naj ■čakal na nas sam major, poveljnik našega bataljona.
Ta je res prišel k našemu bunkerju, a je izjavil, da so pogajanja pridržana diviziji in on ni opolnomočen za to. Rusi so bili razočarani nad tem slepomišenjem Obrnili so hrbet nemškim oficirjem. Povabili so mene in še nekatere vojake, da bi šli k njim v njihove bunkerje. Bil sem voljan jih spremiti. S še tremi tovariši-vojaki smo se podali v ruski stan. Grede so nam pripovedovali kaka sreča za nas, da je vojna končana. Oni da so Sibirjaki — gardna divizija. Oni bi nas razbili v prah. Res so bili zastavni fantje — potomci nekdanjih ruskih rebelov, ki jih je car izseljeval v Sibirijo pomešani s sibirskimi rodovi Cuvašev in Mordve. Oblečeni so bili vsi v nnve poletne obleke, ki so jih 1. maja prejeli.
Spomnil sem se gesel, da imajo Rusi samo še starčke in stare ženice na fronti in da kmalu ne bodo imeli več ljudi za vojsko. Kadar so Rusi prav krepko vračali ogenj, sem šaljivo dejal: „Die Greise und die Wei-ber schieBen aber sehr stark" (Starčki in ■babe pa streljajo prav močno).
Prispeli smo v ruski bunker. Komandant je šel k telefonu in javil štabu, da so se vrnili, ne da bi rešili nalogo, prišli pa so z njimi štirje Nemci, od katerih eden govori harašo (= dobro) po rusko. Naj jih privedejo v štab, je bilo povelje. Sam komandir se je napotil z nami po gozdu v zaledje. Po raznih stezah smo prispeli do minometov. Tam so bili postavljeni lepo okrašeni slavoloki z gesli: Da zdravstvujet 1. maj (Pozdravljen 1. maj), Da zdravstvu-jet rabočij narod (Pozdravljeno delavsko ljudstvo) in podobno. Bile so videti preprosto naslikane slike Lenina in Stalina. Prvi maj je njih največji praznik in so ga tudi na fronti slovesno praznovali.
(Dalje prihodnjič)
Franjo Neubauer:
Iz ljubezni
Nahajali smo :se na krovu barke na električni pogon. Slišal sem zasovraženi goltal glas Fu-Mančuja, ki je zdaj spet zvenel mirno ko navadno; in srce mi je poskočilo, ko sem začul glas, ki mu je. odgovoril. Bil je glas Karamanehin. Njegova ®maga je bila popolna. Prav gotovo je bilo, da ,so bili njegovi načrti za odpotovanje popolni; njegovo morjenje detektivov v Podzemnih hodnikih je bilo zadnje najdrznejše izzivanje, ki si ga zviti Kitajec ne bi bil zmožen dovoliti, ako ne bi bil vedel, da mu je pobeg čisto gotov.
Kakšna usoda nas je čakala? Kako se bo maščeval nad dekletom, ki ga je izdalo njegovim sovražnikom? Kakšen delež dobijo sovražniki? Podoba je bila, da je prišel do svojevrstnega sklepa, da me vtihotapi na Kitajsko — toda kaj je nameraval z WeymoiUthom in kaj s Smithom?
Nemi smo opazili, da ptovemo skozi me-glo. Za nami je zamrlo šumenje pristanišča in ladjedelnice. Pred nami je visela zavesa megle, ki nam je zakrivala promet na veliki vodni cesti; toda skozi meglo so ‘se oglašale tuleče sirene in so cingljali zvonci.
Rahlo brnenje vijaka je nazadnje čisto utihnilo. Barka se je rahlo pozibavala na sipini. Oddaljen ropot je postajal čedalje ©lasnejši — in nekaj se nam je skozi me-gto prifoliževalo. Zazvonil je zvonec in neki glas, zadušen zaradi megle, je prišel do
nas — glas, ki sem ga spoznal, čutil sem, kako se Weymouth poleg mene na vso moč zvija;.slišal sem njegovo nerazumljivo momljanje; in vedel sem, da je tudi on spoznal tisti glas.
Bil je glas nadzornika Rymana od rečne policije; iin njihova barka je bila v neposredni bližini naše.
..Hoj! Hoj!"
Tresel sem se. Mrzlično razburjenje se me je polastilo. Klicali so nas. Mi smo bili brez luči; toda zdaj — ne glede na bolečine sem zavil svoj vrat proti levi —• je skozi meglo jezno zasijala luč policijske barke.
Razen zamomljanih glasov nisem mogel ničesar spraviti iz ust in moji tovariši so bili v enakem položaju. Bil je brezupen položaj. Ali nas je policija videla ali so kar na slepo klicali?
Luč se nam je bližala.
„Barka, hoj!"
Ugledali so nas! Fu-Mančujev goltni glas je nekaj presekano govoril — in naš vijak se je spet začel sukati; zbrzeli smo naprej v temino. Slabotnejša je postajala luč policijske barke — nazadnje je zginila. Toda slišal sem Rymanov kričeči glas. „Polno brzino!" smo slabotno culi skozi temo. .Kuka! Luka!"
Potem je mrak vse zagrnil in medtem ko so bili naši prijatelji daleč za nami, smo mi hiteli čimdalje globlje v meglo — in
brzeli proti morju, kar sem pa šele kasneje ugotovil.
Divje smo pluli dalje, le dalje, čez naraščajoče sipine. Enkrat se je nenadoma pred nami pojavila velika črna gmota. Visoko nad nami so sijale luči, zvonci so zvonili, nerazumljivi kriki so preletavali meglo. Naša barka se je nevarno nagibala in šla s kljunom zdaj gor zdaj dol, a se srečno izognila vodnim brazdam prekomomika, ki bi bil skoraj lahko končal našo pot. Bilo je to potovanje, kakor sem ga že nekoč prej opravil ob zasledovanju voditelja rumene nevarnosti; toda to je bilo mnogo bolj strašno, zakaj zdaj smo bili dodobra v Fu-Mančujevi oblasti.
Neki glas mi je začel momljati v uho. Obrnil sem svoje obvezano lice; nadzornik Weymouth je v temi dvignil svoje roke in delno odstranil zavezo z ust.
„S temi vrvmi se trudim že, odkar smo zapustili tiste zamazane kleti," je šepetal. „Mojii narti so vsi narezani, toda ko pridem do noža in si osvobodim členke..."
Smith ga je s svojimi zvezanimi nogami brcnil. Detektiv je porinil obvezo spet na prejišnje mesto in si roke spravil za hrbet. Dr. Fu-Manču, ki je nosil težko suknjo in je bil gologlav, je prihajal od zadaj. Držal je Karamaneho za zapestje in jo vlekel za seboj. Sedel je na blazine blizu nas in potisnil dekle poleg sebe. Zdaj sem lahko videl njeno obličje — in izraz njenih lepih
oči je bil tak, da sem se začel kar zvijati.
Fu-Manču nas je opazoval, kažoč v motni svetlobi svoje zobe, ki sem jih jel razločevati, zakaj oči so se že bile privadile temotne svetlobe.
„Dr. Petrie," je povzel besedo, „vi boste moj častni gost v mojem domu na Kitajskem. Pomagali mi boste, da prekucneva vso kemijo. Mr. Smith, bojim se, da veste več o mojih načrtih, kakor sem si to o vas usodil misliti, in zelo rad bi vedel, če imate kakega zaupnika. Kjer vam odpove vaš spomin in bi se moje pile in žični jopiči izkazali za neučinkovite, vam bo lahko spomin nadzornika Weymoutha pomagal."
Okrenil se je k dekletu na tleh — ki se je s pomilujočim izrazom ostudne groze umaknila od njega.
,,V rokah, doktor," je nadaljeval, „držim iglo, ki je polna redke kulture. To je člen med bacili in glivicami. Kolikor sem opazil, ste pokazali neprimerno zanimanje za Karamanehine čare, za milino njenega kre-tanja in za isfcrenje njenih oči. Nikdar ne morete posvetiti vsega svojega razuma tistim študijam, katere sem vam namenil, dokler vašo zbranost motijo takele privlačnosti. Le dotik s to ostro konico, pa bo smejoča se Karamaneh postala vreščeča, blazna, popačena baba ..."
Zdajci se je z divjam naskokom zagnal Weymouith na njega!
(Daije prihodnjič)
CELOVEC
velesejmski
prostor
OB 14. URI
SeMuuhMdfta
TOMBOLA
Ford Taunus 17 M, Vainchall 101 super Austin Sprite MK III, Fard Gortina, Steir-Fiat 850
RUDOLF IV. ustanovitelj dunajske univerze
(Nadaljevanje s 3. strani)
Drug za drugim so se dvignili, pokleknili in počastili Božjo glavo. Potem so odšli spet ven. Ljudstvo je znova planilo za njimi. Ko se je prva gospoda že nalagala na vozove, se je Runčev Paviej nenadoma iztrgal iz gruče in s svojo žegnano šibo pohitel pred sleherno vprego ter (pred njo napravil znamenje sv. križa. Pribeži ja! je do kočije, v katero so pravkar nameravali vstopiti krški škof Johannes. Naredil je po tleh pred konji s šibo sveto znamenje, škof so ga pa opazili in poklicali k sebi.
„No, kaj pa počneš ti, dečko?" so ga vprašali po slovensko.
„ Sveti križ za srečno pot... Vsem sem ga že naredil tam spredaj," je naglo in odkritosrčno povedal desetnik.
„To je pa lepo od tebe! čakaj! Dar dobiš od mene!"
In so krški škof segli po mošnjo ter iz nje za Pavleja izvlekli kar dva svetla cekina. Pavieju so se zasvetile oči. Pobožno je dvignil sklenjeni dlani kot v najlepši molitvi... „Prav lepo prosim ..
„Skrbno spravi, dečko! Potem pa doma ate ju in mami izroči, da bodo imeli pomoč, ko pojdeš k prvemu svetemu požegva-nju in k sv. birmi!"
„Bože vam lonaj, tavženkrat, tavženkrat, tavženkrat!" je bil desetnik ves iz sebe. Kaj takšnega namreč v življenju še ni videl, kaj da bi imel v rokah. Urno je prevzvišene-mu poljubil desnico in levico.
..Pravzaprav bi ti tudi nadvojvoda Rudolf moral kaj odriniti! On še posebno, ko je deželni vladar! Pojdi, dečko, z menoj, pojdi!"
Prejela so škof Pavleja za roko in ga (peljali k naslednjemu vozu s tremi pari konj. Tu je nadvojvoda še stal na tleh. Začudeno je zrl, čemu mu krški škof vedejo neznanega, skromno oblečenega dečka.
Paviej pa ni čakal, kaj bodo škof nadvojvodu dejali, marveč se je naglo odtrgal in brž pred vsakim parom trojne konjske vprege napravil križ, glasno vikajoč:
»Sveti križ božji, da bi rajža bila srečna, srečna, srečna!"
„0, to pa nekaj pomeni!" je viknii nad- . vojvoda proti škofu.
»Seveda! Tudi meni, moji vpregi, je to napravil in povoščil srečno pot! Zasluži cekin tudi od vladarja!" so dečka priporočili krški škof.
»Kajpak, kajpak! Prvi dar na tej poti na Kranjsko bodi njemu!"
Brž je nadvojvoda izvlekel iz mošnje cekin, zlat cekin, enega največjih z že njegovo lastno podobo.
Paviej je kar pridržal sapo, ko mu je težak cekin padel v dlan. Izrekel je tisočero zahvalo in tudi nadvojvodu poljubil obe roki.
To je bilo zavisti med ljudstvom in mladino, zlasti med žabniškimi puobi! Pa prav PaVlej je moral biti obdarovan, ta desetnik negodni, ki ima še materino mleko med zobmi, ki je prislon povsod, tudi med žab-nišikimi pripravniki za prvo sv. požegvanje...
Dečle pa so Pavieju privoščile srečo, saj so vedele, da je pobožen in da ima dobro srce.
»Pa bi vi vzeli s seboj žegnane šibe! Prej pa ste se mu zaradi nje smejali in ga zaničevali!" se je spotoma domov v Zabni-ce potegnila pred puobi za desetnika Jer-lihova Jerči, največja in napdločnejša med mladenkami.
Pleban Šimen so bili kar ponosni, da je nekoga iz žabniške mladeži zadela tolikšna čast. Da se je presneti Paviej tako bistro spomnil, da je pred odhodom treba narediti pred živino križ! Dober pastir bo! Morda še kaj več!
»No, Paviej, kako so ti že rekli prevzvi-šeni gospod škof, ko so ti v roko stisnili cekin?"
»O, niso dali samo enega, dva so mi dali! Pa rekli so: Doma ateju in mami izroči, da bodo imeli pomoč, ko pojdeš k prvemu
svetemu požegvanju in k sv. birmi... Prav tako so mi dejali... Menim, da bodo atej zdaj imeli za obleko in obutev Lubeju in meni... Saj so tudi mladi vojvoda, tisti, ki majo tri pare vprežene, tak cekin pota-lali, da je že za celo malo sonce! Glejte, kakšen je!“
Urno ga je desetnik poiskal v globokem žepu prtenega suknjiča ter ga pomolil gospodu plebanu.
„U, pa res! To je cekin!" so vzkliknili pleban.
Zdaj so se vsi mladi zgrnili okrog duhovnega gospoda, ki so cekin tudi potežka-h, iz rek ga pa niso nikomur dah.
, »Ta bo pa že zaločil za obleko in obutev vsem pri Runčevih!...“
»Za pomoč pri prvem sv. požegvanju in sv. birmi!" je opozoril Paviej, da bi gospod ne pozabili...
»Seveda, za tisto slovesnost! Menda je res božja volja, da že letos pojdeš k prvemu požegvanju tudi ti! Naj bo, ko te ima Bog tako rad!"
Pri Runčevih oče in mati kar nista mogla verjeti, da je bilo res, kar sta povedala Lu-kej in Paviej. Blede se jima! Tudi, ko so si cekine vsi pri hiši ogledovali, jih občudovali in težkali, jim mi šlo v glavo, da je res ... Kako, da je prav Paviej imel takšno srečo? Ali so cekini sploh pravi, sploh kaj vredni? Kakšne vrednosti vendar ne bodo dajali takšnemule fantu, desetniku, prismuku...
»Za srečno pot, ki sem jo bil vsem voščil in vsem pred živadjo sv. križ z žegnano šibo napravil... Zato so mi dali dar, samo zato...“ je na vse pomisleke in očitke zatrjeval Paviej.
»Kaj ga boste tako onegavili, siroteja desetnika!" so se babica Lucija potegnili za Pavleja, ki je bil vedno preziran. »Vi vsi ste že prejeli kakšen dar, vsaj od krstnih botrov, Paviej pa še od nikogar ne. Pa so se tokrat tudi njegova nebeška botra Marija ozdi nanj! Po samem škofu in vojvodu so mu potalald... za tisto, za kar molimo in prosimo! Da bo mogel k prvemu sv. požegvanju in bo kot božji otrok planini! na Višarjah!"
Po vseh hišah v Žabnicah, pa tudi po Trbižu in daleč naokrog, so ljudje tri dni mleli samo o tem, kako je prismuk desetnik enkrat imel pravo pamet, da je žegnano šibo vzel na pot in jo tudi pravi čas uporabil! Ej, žegnana šiba je že kaj vredna! Desetniku je zaslužila cekine!
Nakljub resnobi svetega postnega časa je bila Ljubljana vsa na nogah. Pred vsemi mestnimi vhodi so stali visoki mlaji, ople-
Prodam
STAVBIŠČE 2 - 5000 m2
z vsemi potrebnimi priključki (tudi železniški tir), 2 km od središča mesta. Ponudbe
poslati pod značko .,K-2080" na naslov: Anzeigendienst DOPKE, Klagenlurt - Celovec, Burggasse 15.
Vse za vodno instalacijo (sanitarni material) dobavlja
Bratje Rutar & Co
Dobrla ves — Eberndorf
teni s prvim vigrednim zelenjem. Na mlajih Sita plapolali po ena deželna in ena pa-triarška zastava.
Oba arhidiakona, savinjski in kranjski, sta zgodaj dospela v prestolnico dežele Kranjske, tako poštami gornjegrajski opat Benedikt kot dokaj mlajši stišM opat Peter. Privedla sta s seboj tudi vsak svojega celerarja, stiški p. Gerarda, groniegrajski p. Kolumbana. Oba arhidiakona sta se nastanila v novem stiškem dvorcu tam pod gradom.
Dokaj .skrbi sta imela mestni kaštelan in vojvodov vicedom, kod vse namestiti gospodo, M je že na potu. No, vojvoda bo pač stanoval na ljubljanskem gradu in bo gost vicedoma, vojvodovega namestnika. Tudi vojvodovo spremstvo bo pod isto streho. Patriarhu pa bo nudil gostoljubje kranjski arhidiakon stiški opat v stiškem dvorcu. Ko je pa dospel nagli sel nadvojvoda Rudolfa in povedal, koliko prelatov in njih spremstva se na kočijah že bliža Ljubljani, so kranjski arhidiakon, kranjski vicedom in ljubljanski kaštelan bili iznenadeni in v veliki zadregi. Bosta pač morala oba ljubljanska samostana, očetov minoritov pri Šenklavžu ter nemških križarjev v Kra-kovem, odpreti na široko svoj dom. Tudi župnišča vseh treh ljubljanskih cerkva pridejo v poštev! Nižjo svetno gospodo naj pa prevzamejo odličnejši ljubljanski meščani.
Knežji kongres se je začel s službo božjo
Komunistični Vietkong-gverilci so v torek malo pred polnočjo nenadoma napadli glavno mesto Song Be v glavni gorski pokrajini Phouc long in zadali ameriškim in južnovietnamskim vojaškim silam strahovite izgube. Kakor je poročal neki ameriški vojaški poročevalec v torek v Saigonu, so se gverilci takoj po napadu zopet umaknili, ko je prišla ameriški in južnovietnam-ski posadki pojačitev po zračni poti.
Prav tako javljajo iz Južnega Vietnama, da so bile v ponedeljek v okolici Saigona poražene južnovietnamske enote in imele pri tem težke izgube. Dve granati 155 milimetrskih havbic južnovietnamskega topništva sta pomotoma padli na vladni bata-
MALA OGLASA
Soboslikarske vajence sprejmemo. Za hrano in stanovanje preskrbljeno. Prijavite se že sedajl — So-boslikarski mojster HANS SCARSINI, Klagen-furt - Celovec, FriedlstraBe 37.
Za VW-amfibijski avto (za vodo in po suhem), letnik 1944, Kem nadomestne dele proti plačilu. Ponudbe poSIjite na upravo lista pod značko „Schwimmwagen”.
GIBČNO IN VESTNO DEKLE za vlagalko v tiskarni
dn
MLAJŠO IZUČENO PRODAJALKO
za svojo novo trgovino v Celovcu sprejme Družba sv. Mohorja. Plača po dogovoru. Ponudbe sprejema Mohorjeva pisarna, Vik-tringer Ring 26, v Celovcu.
ZNAMKA ZAUPANJA
GRUNDNER
Klagenlurt - Celovec
Wienergass« 10 (Promenadna cona)
v Št. Petru za Ljubljanico, v največji in najstarejši ljubljanski cerkvi. Sveto mašo so darovali tam sam patriarh Ludovik della Toirre, najvišji deželni cerkveni predstojnik, ob asistenci obeh svojih arhidiekonov. Zborovanje pa je bilo določeno v vojvodski palači na ljubljanskem gradu.
Ljudstva se je trlo 'tako v cerkvi in ob njej kot povsod, 'koder se je pomika! sprevod kočij. Sveti patriarh v deželi, novi patriarh, M jim je ime Ludovik! Z njimi pa toliko škofov! Kdaj je Ljubljana kaj takšnega videla? Hkrati pa s patriarhom tudi novi deželni vojvoda, mladi Rudolf z Dunaja! Hu, kako je postaven! Pa tudi druga gospoda, 'bodisi v patriarhovem ali v nad-vojvodovem spremstvu, kako ti je imenitna! Kje na svetu se le dobi takšna obleka, takšni klobuki, takšen nakit in takšno orožje!
Čeprav je bil sveti post, čas resnobe, si Ljubljančani niso mogli kaj, da bi zunaj pred cekvijo in ob cesti ne vzklikali »Živio!" in ne mahali z belimi robci. No, ko so se približali sveti patriarh in škofje, je vse popadalo na tla, da so bili deležni blagoslova od tolikero svetih mož.
(Dalje prihodnjič)
Slovensko prosvetno društvo »Danica" v Št. Vidu v Podjuni vabi na igro
»CRN A 2 E N A
ki ibo v nedeljo, dne 16. maja, ob pol osmih zvečer pri Rutarju v Žitari vesi.
Vsi prisrčno vabljeni!
Ijon, ki je bil že od preteklega petka zapleten v boje z Vietkong-gverilci. Neposredno nato pa so preletela položaje južnoviet-namska letala. Vojakov se je polotila panika (brezglavost), kajti pred enim mesecem so jih po pomoti bombardirala lastna letala. V strahu so vojaki pometali orožje proč in zbežali, medtem pa so jih Vietkong-gverilci obstreljevali z mitraljezi. Gverilcem je padlo v roke veliko ameriškega orožja.
Vladni bataljon je imel pri tem 116 mrtvih in 78 ranjenih vojakov.
QLEPALI$tE V CELOVCU
Petek, 14. maja, ob 19.30: Der Rosenkavalier (Kavalir z rožo); opera Richarda StrauBa. K 10. obletnici neodvisnosti avstrijske republike, abonma proti doplačilu. — Sobota, 15. maja, ob 19.30: Draussen vor der Tiir (Zunaj pred vrati). — Nedelja, 16. maja ni predstave! — Torek, 18. maja, ob 19. uri: Draussen vor der Tur (Zunaj pred vrati); 6. predstava za mladinski B-abonma. — Sreda, 19. maja, ob 19.30: Der Orlow (opereta Orlov) — zadnjikrat.
—	četrtek, 20. maja, ob 19.30: Von Maustn und Menschen (O miškah in ljudeh); premiera drama Johanna Steinbocka; 22. predstava za D-abonma in GWG-četrtek, 15. predst. za GWK-četrtek.
Za vse predstave velja prosta prodaja vstopnic in abonma.
SLOVENSKE ODDAJE V RADIU
PONEDELJEK, 17. 5.: 14.15 Poročila, objave. Iz slovenske zborovske literature. Poje komorni zbor RTV Ljubljana. 10 minut za športnike. 18.00 Mladina poje ...
—	TOREK, 18. 5.: 14.15 Poročila, objave. Godba na pihala. Iz zdravnikove beležnice: Očesne poškodbe v kmetijstvu. — SREDA, 19. 5.: 14.15 Poročila. Kar želite, zaigramo. — ČETRTEK, 20. 5.: 14.15 Poročila, objave. Umetne pesmi. S knjižne police. — PETEK, 21. 5.: 14.15 Poročila, objave. Od petka do petka po naših krajih in pri na šib ljudeh. Domače vesti. Živo srečanje. Milka Hartman recitira svoje pesmi. — SOBOTA, 22. 5.: Od pesmi do pesmi, od srca do srca. Voščila. — NEDELJA, 23. 5.: 7.30 Duhovni nagovor. S pesmijo in glasbo pozdravljamo in voščimo.
Gverilci pregazili pokrajinsko glavno mesto
Izhaja vsak četrtek. Naroča se na naslovu: „Naš tednik”, Celovec, Viktringer Ring 28. Telefon uprave in oglasnega oddelka 26-69. - Telefon uredništva: 43-58. - Naročnina znaša mesečno 7.- šil., letno 80,- šil. Za Italijo 2800.- lir, za Nemčijo 20,- DM, za Francijo 22.- ffr., za Belgijo 250.- bfr. za svico 20.- šfr., za Anglijo f. šterh, la U. S. A. in ostale države 6.— dolarjev na leto. — Lastnik in izdajatelj: Narodni svet koroških Slovencev. — Odgovorni urednik: Janko Tolmajer, Radiše, p. Zrelec. Tiska Tiskarna Družbe sv. Mohorja v Celovcu, Viktringer Ring 26.
Haš tednik Učenika