Stev. 128, Izhaja vsak delavnik popoldne CENE PO POŠTI: za celo leto K 144'— za pol leta K 72r— V Ljubljani, četrtek, 9. junija 1921. Poltnlna platana v gotovini« Leto L S2E3E Uredništvo In oprevnlštvo t Ko. p!tar|«vi ulici štev. 6 — Telefon uredništva štev. SO — Telefor = upravništva štev. 328 c= CENE PO POSTI: za četrt leta K 36*— za en mesec K 12*— V UPRAVI STANE MESEČNO K10"— DELAVSKI OST POSAMEZNA ŠTEVILKA 80 VIN, Dr, A. Gosar, za ms. t.~ Vzgled sv. Frančiška Asiškega, njegovega socialnega delova‘nja ui njegovih uspehov nam odkriva glavne hibe modernega socialnega gibanja ter .nam daje dober nauk, kako in kaj je tudi (Dam storiti, ako nočemo, da ne bo prazno tem pogledu vse naše delo. Najprej: Frančišek ni reformiral toliko Zaradi socialne reforme same na sebi, kot Pa zato, da bi človeka odtrgal od zemlje ter obrnil njegov pogled navzgor k večni Resnici in Pravici, Lepoti in Ljubezni, — Materialistični socializem in komunizem tega ne razumeta in ne moreta razumeti — dasi tudi ta dva čutita in polagoma uvidevata vso socialno nez-mož-j“°st. materijalizma ter iščeta rešitve v ne-STJn nedoločeni morali brez Boga — [• pa nujno, da razume to in i/Posiavinatatemelj — ne samo 'k T* manre0 tudi v praksi — naš grščanski socializem. Vse na-s,°cialno mišljenje in delo-' 11 j e se mora vršiti »sub s p e- ,leaeterni« — s pogledom na yečnost, na Boga. JLL V socialnem življenju se zgodi mno-r”™rat podobno kot v ostali naravi, kjer i ;adajo samo nespremenljivi naravni zako-i®1, Ako hočeš težak voz, ki je obtičal na izpeti cesti, premakniti z mesta ter ga speljati navzgor, tedaj nagiblješ oje semin-tja in če ne gre drugače, ga okreneš čisto ^ stran, proti cestnemu jarku, dobro ve-r°Či da voz navzdol rajši teče kot pa navkreber. In potem potegneš, Ne, da bi ho-Zapeljati voz v cestni jarek, marveč da "jkoj potem, ko se je premaknil in stekel, , kreneš oje zopet naravnost po cesti ter L^Pelješ voz dalje, kar se ti z istimi moč-•. I^SaČe ne bi posrečilo, ital' nekako je tudi s krščanskim so-J Iz®°m. Po končani katastrofi svetov-:■ .Vo)ne je nastala nova doba, ki je zahte-Li a nov° orijentacijo. Zaostali voz krščan- * , socialnega pokreta, ki je med vojno i. 1cal na poti razvoja, je bilo treba zopet i.Pfaviti v tek ter ga popeljati navzgor po vrrmi poti novih, modernih socialnih idej. ^rayno, da je bilo treba v tej dobi ne-ie jno naglega razvoja hitrega dela. Voz j? .^oral z mesta naprej. Ker pa se je L vojnega vpliva in skrajno razrvanih L razmer ves svet vtapljal v mate-r.anzem, zato so tudi pri krščanskem so-t lalnem gibanju stopile v ospredje n a j -,% r e j materialistične zahteve delavstva in l ugih socialno prikrajšanih slojev. Šlo je »h j vUenje, za obstanek in tu se mnogi ni-'j ° i °5' menili ali si ga zagotovijo s pomočil krščanskega ali morda materialističnega f °yializma, ali celo komunizma. Tako se je . zgodilo, da je voz krščanskega so-^•miztaia -— navidezno vsaj — krenil v ifan in navzdol proti cestnemu jarku (hiaterializma. Toda voz je stekel in giba-|h)e gre svojo pot. Na nas pa je, da ga Laravnamo naravnost po cesti, v o d i d o n a š e g a c i 1 j a. Ponavljam: se naše socialno mišljenje in :elovanje se mora vršiti »sub e c i e a e t e r n i«, s pogled om n a-■v2 g o r k Očetu. Videli smo dalje: Frančišek ni govoril >j s°cialnih pravicah, povdarjal je le ^ 0 n o s t i, mi pa delamo ravno naro- * e‘ Z-ato sejemo le prepogosto r a z p o r ,a Sovraštvo tam, kjer je Frančišek ?v!p slogo in ljubezen. Frančišek je Učil samozatajevanje, mi pa raz- človeku venomer le njegove po-^ter mu vzbujamo in netimo * e g o v o poželenje. To in še marsikaj podobnega nam od-jv>Va primera med socialnim delovanjem kj* Frančiška in našim »krščanskim« soci-pokretom. Nauk iz tega je jasen. ^ a*no pa je, česa nam je treba, da 6 b o m o ravnali po njem. ^ Frančišku je bilo lahko, kajti vsa-l a iegova beseda je našla polj1!0 in dokaz v njegovem ž i v-ha®n.iUt. Tega nammanjikia, zato L ,le težko hoditi po poti, ki nam jo ka* f n)egov vzgled. Šo kv-d°- ^ovorii ° dolžnostih nas vseh bolna1 i6^a in družbe, če pa so naša srca bn Kdo bo priporočal delo, če sam najrajši izogne ter ga naprti svojemu bratu, kjerkoli le more? Kdo bo z uspehom pridigoval samozatajevanje, skromnost in morda celo uboštvo, če pa je njegovo srce polno pohlepa po blagu in vživrnju in — če njegovo življenje pobija njegove besede? Kdo bo gojil slogo in ljubezen med poedinci in med stanovi, če je pa sam neizprosen sovražnik vsakega, kdor bi ga omejeval v brezmejnem zbiranju tvarnih dobrin?------ Jasno, življenjavskladuzna-čeli in nauki pravega krščan-skega.socializma je treba. Pri sebi, v svoji notranjosti moramo najprej pričeti in šele potem, ko bomo reformirali sebe, bomo sposobni reformirati svet. T o velja za vsakega p o e d in c a med nami, to velja zlasti tudi za stranko v celoti. Dejanja je treba, zakaj brez njega nimajo naše besede in naši programi zdravilne moči. Program, ki je resno mišljen in ni samo sladkor, vaba ali prazna utopija, mora vsak njegov učenik in apostol najprej sam pri sebi izvajati. S svojim življenjem mora izpričati, da trdno veruje vanj in z dejanjem mora dokazati njegovo praktično izvedljivost. Kdor tako stori, tistemu je uspeh zagotovljen. Frančiškov vzgled, k i ni bil ničbolj verojeten, kot je naš krščanski socializem, nam to potrjuje. Razume pa se, če hočemo svoj program uresničiti, ga moramo v s i i z -v a j a t i celega in ne samo tistih točk, kisokomuljube. Kdor tega ne razume ter se noče po tem ravnati, zanj ne bi smelo biti mesta v naših vrstah. Kratko: Vzgled, ki nam ga je zapust1 sv, Frančiški Asiški, sili tudi nas, da s s-jim vzgledom podpremo svoj nauk, zal Krščanski socializem ni teorija, mar kos življenja in le tisti, Id ga sam živi, L tudi z uspehom uči. liiiifijieiis&a dcsolntska trdajaua padla. Valitev ljubljanskega župana in podžupana. Včeraj popoldne se je v Ljubljani po 40 letih zrušila oblast liberalno-demokrat-ske gospode. Z včerajšnjim dnem je stopilo na magistrat ljudstvo, katero je 40 let trpelo pod vlado kapitalistične buržuazije. Včerajšnji dan je padla največja in najmočnejša trdnjav^ centralizma. Stranke opozicije so vrgle demokratskega kandidata, dosedanjega dolgoletnega podžupana dr. Trillerja, ki je moral okusiti, kako so pospešili razkroj nekdaj vsemogočne liberalne stranke centralistični pustolovci pod okriljem dr. Žerjava, Pribičeviča in >Jadranske banke«. Že zadnjič smo povedali, da bo dr. Triller le številni kandidat liberalcev in da takega zaključka svoje politične karijere od strani svoje stranke ni zaslužil. Toda nas ne morejo zanimati osebe, nam je šlo za stvar. Odborniki Ljudske stranke so morali imeti pred očmi dvoje: 1. Proti’jidska, protisocialna in kapitalistična vlada v Ljubljani mora pasti. 2. Pasti p., mora tudi trdnjava centralistične sile na Slovenskem, kjer je slovensko ljudstvo eno-dušno zbrano v armadi, ki hoče svojo samoupravo. To dvoje je bilo merodajno. In zato so odborniki Ljudske stranke oddali svoje glasove za narodnega socialista. Lahko bi bili glasovali tudi za komunističnega župana. Tega niso storili, ne ker bi jim bili morda narodni socialisti bližji ko komunisti, marveč zato, ker bi bil komunistični župan pomenil — komisarja. Zato so oddali svoje glasove za narodnosocialnega župana in za socialdemokratskega podžupana. S tem je bil dosežen dvojni namen: poražena je bila protisocialna in protiljudska kapitalistična stranka, poražena njena centralistična politika. To se je zgodilo skoro spontano, 'rez vsakih paktov in kompromisov. Ljudska stranka ni iskala nobenih strankarskih ali osebnih profitov; za svoje bodoče delo v občinskem svetu so njeni zastopniki popolnoma svobodni in nevezani. Edina smernica jim je strankin načelni program in potrebe ljudstva. V kolikor bodo ostale stranke opozicije, ki so včeraj stale v eni fronti proti demokratom, to stališče Ljudske stranke upoštevale in !rešpektirale, v toliko bo tudi vnaprej mogoče skupno, stvarno delo za gospodarsko-socialno povzdigo ljubljanskega ljudstva. Ko je »Slov. Narod« v torek pisal o volitvah, se je še tolažil z narodnimi so-cialci. Dejal je na koncu: »Menimo, da bo zmagala pamet in trezen prevdarek.« In to se je zgodilo. Zmagala je zdrava pamet slovenskega ljudstva. In zato se včerajšnjega cine iz srca veselimo! Potek sefe. Včeraj ob pelih popoldne se je vršila prva seja novoizvoljenega ljubljanskega občinskega sveta, določena za volitev župana. Občinski svetniki so bili zbrani polnoštevilno in so prišli v posvetovalnico v skupinah z znaki v gumbnicah: Zastopniki SLS so nosiii bele nageljne, socialisti in komunisti rdeče, narodni socialisti pa svoje znake. Samo demokratje in s unest rojni kmet so bili brez znakov Sejo je otvoril najstarejši člen občinskega sveta g. Janko J e g 1 i č z nagovorom, v katerem je pozvat občinske svetnike, naj temeljem svoje pravice po svoji najboljši volji izvolijo no,ega župana. Izvolijo naj mož«, ki bo modro in nepristransko gospo v aru j oN inskim premoženjem, ki bo neprH«". rA o skrbel za dobrobit vseh mesti .rivalcev in skrbno vare val avtono oravice mesta Ljubljane kot kulturnega ... gospodarskega središ' s celokupne Slovenije, Volitevj Nato je predsednik Jeglič imeno ral /a overovatelja zapisnika obč. svetniku Freliha (JDS) in Rupnika (NSSV za skruii-natorja Orehka (SLS) in Kocmurja (JSDS). Uspeh prve volitve je bil naslodn, . Oddanih vseh 48 glasov; dobili so: dr. Triller (JDS) 18, Pesek (NSS) 18, Vencajz (komunist) 11 glasov, ena glasovnica prazna. Izid je negotovi položaj na prvi mah razjasnil: pokazalo se je, da korakajo narodni socialisti svojo lastno pot in da so za njihovega kandidata glasovali tudi svetniki SLS. To glasovanje je očividno najbolj presenetilo narodne socialiste same, kar je najboljši dokaz, da ni bilo med njimi in našimi nobenega pakta. Ker noben kandidat ni dobil večine, je predsednik odredil drugo volitev. Njen uspeh je bil ta-le: Oddanih vseh 48 glasov; od teh so dobili: dr. Triller 19, Pesek 13, Vencajz 11 glasov. :$■. Potrebna je bila cirii; ožja volitev med dr. Trillerjem in Peskom. Predsednik je dovolil 5 minut odmora, da se stranke porazgovore. Bili so odločilni trenotki. Ko se je seja zopet otvorila, je dobil besedo obč. svetnik Vencajz, ki je podal to-le izjavo komunističnega kluba: »V Jugoslaviji hoče vladajoča reakcija, ki jo podpirajo slovenski demokrati in samostojneži, uzakoniti proti volji večine slovenskega, hrvatskega in srbskega ljudstva odkrito diktaturo in t^ror peščice fevdalcev, bankirjev in veleposestnikov s ciljem, da onemogoči pravično rešitev agrarnega vprašanja, da onemogoči vsako samoupravno delovanje širokih slojev naroda, da vrže breme vojnih dolgov in vojnega opustošenja na rame delavnega ljudstva v mestih in vaseh ter da v interesu imperializma vrže deželo v novo vojno avanturo. Obračamo pozornost duševnih in ročnih delavcev Ljubljane in Slovenije na to, da samo končna zmaga delovnega ljudstva, organiziranega v delavskih in kmetskih sovjetih, more zagarantirati popolno samoupravo dežele, mest in vasi, ter osvoboditi ljudstvo političnega terorja in gospodarskega suženjstva. Vsled tega pozivamo vse duševne in ročne delavce, ki obsojajo današnjo politično in gospodarsko reakcijo, reakcijo, ki izziva in goji plemensko in versko sovraštvo, da bi prikrila svoje kapitalistične interese in profite, ki kompromitira idejo narodnega osvobojenja in ujedinjenja, stavljajoč delavno ljudstvo izven zakona, zabranjujoč svobodo govora, tiska, zborovanja in združevanja — — da, kjerkoli je to možno, ustvarjajo skupno fronto proti reakciji in onim strankam, k.; to reakcijo podpirajo. živela popolna samouprava dežel ir vasi! Živela svoboda govora, tiska, zborova nja in združevanja! Doli s centralistično reakcijo! Živelo ujedinjenje slovenskega, hrva' škega in srbskega delavnega ljudstva!« Župan — Anton Pesek. Začela se je ožja volitev, ki je izpadla tako-le: Oddanih vseh 48 glasov; dobil ja Anton Pesek 28 glasov, dr. Triller 19; ena glasovnica se je glasila na dr. Periča in je bila neveljavna. Predsednik Jeglič je proglasil, da ja izvoljen za župana z absolutno večino glasov g. Anton Pesek. Le-ta izjavi, da izvoli* tev sprejme. Vtis tega izida je bil veliki Vsi so čutili važnost trenotka, ko je občinska oblast v Ljubljani po dobrih 30 letih končne prešla v druge roke. Demokratski člani o' ega sveta so bili težko pobiti Toliiev podžupana. F to je vršila volitev podžupana, ki je p a-le uspeh: socialni demokrat ir. Pei dobil 29 glasov in je bil izvoljen; .ro užaljeni demokrati in Bamo sto in • < so oddali prazne glasovnice. Zbori ica in galerija sta izid volite* vibami.- j ozdravljali. , se je zaključila, redsednik Jeglič je ob 5. uri 50 mi-'istratnega balkona razglasil mno-žici izid volitev. VLAD k POPUSTI KOMUNISTOM. Beli ad, 9. junija, (Izv.) Jutri poteče ga stavili komunisti vladi, da od« gor;;. njihove zahteve, V političnih kro-ovori, da je vlada pripravljena * a. eri tem zahtevam ugoditi, ker bi y rotnem slučaju komunisti skoraj goto- zapustili konštituanto, kar bi preče! abo uplivalo na situacijo. iTALIJANI IZPRAZNJUJEJO DALMACIJO. Šibenik, 9. junija. (Izv.) Včeraj so prispeli semkaj podpredsednik pokrajinske vlade za Dalmacijo, dr. Desnica, general Milojevič, podpolkovink Nežic in predstavniki naših vojaških in civilnih oblasti. Nadalje so prispeli tudi italijanski vojaški in civilni zastopniki, med njimi načelnik mesta Zadra Madirazza. Včeraj dopoldne so se po oficielnih pozdravih sestali y »Cir-culo oficialle« k pogajanjem glede evakuacije Dalmacije, V kolikor je znano so se določili sledeči termini: Dne 20. t. m. bodo Italijani izpraznili teritorij na desni obali reke Krke, 22. t. m.teritorij do Vrhpolja in Šibenik in 23. t, m. ostale predele zasedene ! Dalmacije. Italijansko vojaštvo se pripravlja na odhod in tudi z naše strani se je vse ukrenilo za prevzetje uprave v novoosvo-bojenih krajih, (vri) politični dogodki. + Pobitost demokratov. Demokratje so do zadnjega upali, da bodo uspeli. Računali so na politično moč soc. dem, A. Kristana in morda še na druge faktorje, ki se naši vednosti odtegujejo. Ko je vstal pred ožjo volitvijo Vencajz, da prebere svojo izjavo, je eden od demokratov polglasno vzdihnil: »Aha, tale bo pa za nas govoril!« Kako razočaranje po glasovanju! Ko so demokratski občinski svetniki odhajali po stopnjicah, je eden od njih vzkliknil: »Tega je sam ta preklet »Juter« kriv!« Na »Jutrov« in Žerjavov račun so snoči liberalci izrekli nebroj kletvic. Dr. Žerjava dolže, da je s svojo trmasto politiko potisnil v, ozadje stare in izkušene može in da je s svojo belgrajsko politiko stranko spravil ob ves kredit. »Jutru« pa dalje očitajo, da je s svojo gonjo proti Pesku preprečilo združitev demokratov in narodnih social-cev. Nič manj ko poraz na magistratu pa ne bo liberalcev zadelo to, da je — kakor poroča »Jugoslavija« — Praprotnik odstavljen od ravnateljstva Jadranske banke. Včeraj je došel v Ljubljano generalni ravnatelj Jadranske banke g. Kamenaro-v i d in odstavil ravnatelja Praprotnika. Ta sicer radi tega ne bo šel beračit, pač pa »Jutro« izgubi v njem močno bančno oporo, Tako gre liberalcem vse narobe. Kdo ne bi bil potem pobit in obupan?! PF Kaj je danes pošteno. Sarajevska »Hrvatska Sloga: piše: Danes je pri nas pošteno, da reven narodni poslanec, ko postane minister, v par mesecih nagrabi nekaj milijonov in nekaj dvo- in trinadstropnih hiš. Da narodni poslanci nikoli ne posredujejo na korist svojih volivcev, ako ne dobe za to j napitnine«. Narodni poslanci so v prvi vrsti poslanci za svoje žepe, za banke in delniška društva. Da načelniki v ministrstvih nabavljajo potrebščine od tvrdk, ki dajejo masten skonto. Da se cari-narji po dveh službenih letih umaknejo v zasebno življenje in žive od rente. Da narodni voditelji postanejo tihotapci in izvoz-ničarji. Da draginja vsak dan raste. Da si dajo narodni mučeniki svoje mučeništvo z zlatom plačevati. Kdor pa je pošten in reven, velja za tepca in osla. Taka je danes morala v naši višji družbi. Samo tega ne smemo misliti, da je tako samo pri nas in da je drugje boljše. + Zahteve italijanske ljudske stranke. Italijanska ljudska stranka je sklenila posredovati na vladi za to, da se z novo žetvijo upostavi popolna svoboda trgovine, da se razpuste vse rekvizicijske komisije in vsi aprovizacijski odbori po deželi, ki so se povečini izpremenili v gnezda dobičkarskih kupčij in politične špekulacije. Domačemu žitu naj se zavaruje določena cena z začasno carino na uvoz. V parlamentu bo ljudska stranka predložila več zakonskih načrtov, predvsem o ustanovitvi pokrajinskih kmetijskih zbornic, o latifundijah na jugu in v Siciliji, o rudnikih; delala bo za pospešenje načrtov o šolstvu, o vrhovnem delovnem svetu, o priznanju delavskih sindikatov in več drugih. ^Dnevni dogodki $£ — Za župana v Višnji gori je izvoljen pristaš SLS g. Fugeč. Od svetovacev sta dva pristaša SLS, eden pa JDS. — Orlovski tabor Kamniškega okrožja v Vodicah bo dne 19, junija 1921. Kamniško orlovsko okrožje pohiti letos v prijazne Vodice, da pokaže moč svojih vrsta in uspehe pozimskega dela. Vzpored: 1, ob 1, pop. sprejem gostov ob vhodu v vas, 2. ob 2. uri slovesne litanije, 3. ob pol 3. javna telovadba Kamn. okrožja, 4. po javni telovadbi ljudska veselica s srečolovom, šaljivo pošto i. dr. Med telovadbo in vese- I lico svira Mengiška godba. Ker je to letos ' v okrožju prva večja orlovska prireditev, ste vsi prijatelji mladine in poštene zabavo vljudno vabljeni! 4’*, Nemški rudarji za socializacijo. Na kongresu nemških rudarjev v Giefinu so sklenili, da vstrajajo na zahtevi socializacije rudnikov. — Davčna nasilja. Maribor. (Iz delavskih krogov.) Če toži in zabavlja delavec čez visoke davke mu pač to nihče ne sme šteti v zlo. Kako pa se tudi ne bi hudoval in jezil, ko vidi, da bogatin plača primeroma z delavcem manj davka. Pa kakor že težko plača visoki dohod, davek, plačari-no in invalidni davek, delavec s stalno službo in zaslužkom, tembolj težko je to za delavca brez stalne službe in zaslužka. Kako krivično in nesocialno je, da se predpisuje davek osebam, ki dosedaj sploh niso plačevale advka. Da se ravna kakor najbrž nikjer drugje, je dokaz to, da so v Mariboru predpisali 60 do 75 let starim, bolehnim in za vsako delo nesposobnim delavcem — postrežčkom po več sto kron davka, ravnotako se je predpisal tudi davek služkinjam, ki mnogokrat ne dobi na leto v denarju toliko, da bi zadostovalo za obuvalo, o čem drugem pa sploh ni govora. Kako pa pride uboga služkinja do tega, da še tistih borih par kronic, ki si jih s težavo prihrani na leto, mora zanesti na davkarijo, Ali pa starček, ki se s svojim zaslužkom , komaj preživi?; No pa naj nam še modri gospodje povejo, kje naj si vzamejo ubogi ljudje denar, da jim bo mogoče plačati davke? — Ali naj gredo krast? — Drugega izhoda ni! .— Iz tržiške okolice. Ko so se pričeli iztirjevati dohodninski davki, je med ljudstvom zavladalo veliko razburjenje, ki je 'bilo upravičeno, kajti davki so bili ne-razmerno Veliki. Zanimivo je tudi to, da so bili visoki davki naloženi predvsem, onim, ki ne trobijo v centralistični rog. Z ozirom na pritožbe davkoplačevalcev je bil znani vojni dobičkar in »trgovec« P. odstavljen kot uradni cenilec, iz česar se sklepa, da je on dajal napačne podatke. Prepričani smo, da dobi za to svoje neresnično poročanje zasluženo plačilo. — Ker je ranil z nožem Tomaža Urankarja je bil Jernej Hribar iz Savinjo vasi obsojen na 3 mesece težke ječe. T— —— — .. Ti*" ■Jujubljanskl dogodki. Ij »Izlet v Belokrajino« bo predmet skioptičnecnu predavanju, ki se vrši v petek, dne 10, »unija 1921, ob pol deveti uri zvečer v veliki dvorani Ljudskega doma. Predava belokranjski rojak, g, dr. Martin Malnerič. Pohitimo, da vidimo lepoto Be-JoJcraime da čuiesmo j njeno,, zgojdOvino. Vstop je brezplačen za člane kršč. soc. organizacije. Nad 100 skioptičnih slik bo pojasnjevalo zanimivo predavanje. lj Dvakrat predkaznovana je bila Iv. Triller. Deželno sodišče v Ljubljani ji je dne 22. julija 1919 zadnjič prisodilo 8 mesecev težke ječe. Dne 8. t. m. je zopet sedela na obtožni klopi zbornega sodišča v Ljubljani, ker je kradla na Bledu in grdo opsovala policijskega nadstražnika Josipa Korena, ko jo je 28. aprila letos aretiral. Ljudomili sodniki so ji prisodili 6 mesecev težke ječe. lj Vse jim hodi prav. Dne 4. t. m. ponoči je nekdo ukradel polkna s pritličnega okna Živiceve hiše na Rimski cesti. Gospodar ima 200 K škode. lj Neprevidni kolesarji. Na Hradeckega cesti sta trčila dva kolesarja. Eno kolo je poškodovano. Nepreviden kolesar je podrl na Zaloški cesti učenko Jerico Dalenc, katera se je pri padcu poškodovala na desni nogi. Po zmerni ceni se proda dobro ohranjen pletilni stroj. Natančneje se poizve v pisarni Jugoslov. strok, zveze, Stari trg 2/1. Viničar. JCaša društva. d Katoliško društvo rokodelskih pomočnikov vabi svoje člane k važnemu sestanku, ki bo danes, v četrtek, 9. t. m., ob 8. uri v dvorani Rokodelskega doma. d »Krekova prosveta«. Članice, ki se odo udeležile v nedeljo 12. t. m. orlovske-sprevoda, naj se zbero točno ob pol 8. zjutraj na dvorišču Medjatove hiše pod štveno zastavo. Vse morajo biti v na-r*. lih nošah in naj pridejo v čim večjem številu. Sprevod se začne ob osmi uri. — U. Kattauer, t. č. predsednica. d Odbor SKSZ ima danes zvečer ob 20. uri v Jugoslovanski tiskarni sejo. — I. podpreds. d Osrednji odbor SDZ ima jutri v petek 10. t. m, točno ob 14. uri v pisarni SKSZ v Ljudskem domu važno sejo. — Predsednik. d Ljudski oder ima jutri cb 20. uri sejo v običajnih prodorih. — Tajnik. LfnMgarasia porota. 'Ana Gole (glej včerajšnji »Novi Čas«) je bila včeraj obsojena na 15 mesecev težke ječe. Danes predseduje porotnemu senatu g. nadsvetnik Bulovec, votanta sta gg. nad- svetnik Einspieler in okrajni sodnik Kralj; obtožbe zastopa g. dvorni svetnik Trenz. Potem ko so bili gg. porotniki izžrebani in zapriseženi, je pričel g. nadsvetnik Bulovec razpravljati o sledečem slučaju: Prekanjena tatica iz navade. Iz obtožnice navajamo: Natakarica Jo-sipina Kunjar, rojena 21. marca 1889 v Šmartnem pod Šmarno goro je bila radi predolgih prstov že večkrat kaznovana. Ker pa je »stara navada železna srajca«, je tudi občutne kazni niso poboljšale. Danes se mora zopet radi lepe lastnosti tatvine zagovarjati pred poroto. Obdolženka se je namreč majnika 1920 v Kočevju seznanila z ženo uradnika bolniške blagajne v Celju Ivano Uršič. Tam jo je pridno obiskavala. Ko se je Ivana Uršič preselila v Ljubljano k svojim staršem Lovrencu in Ivani Koman v Ljubljani, Velka Čolnarska ulica 17 je zahajala tudi sem. Lovrenc Koman je imel v mestni hranilnici vloženih 5100 K. Knjižico je hranil pod blazino v svoji postelji, kar je Kunjarjeva pri svojih obiskih tudi opazila. Koncem meseca junija pa je Koman opazil, da je knjižica zginila in z njo tudi od žene prihranjeni znesek 1000 K. Romanovi in njihov zet Franc Uršič so poizvedovali po knjižici, končno se je posrečilo Uršiču izvedeti po ljubimcu obdolžen-ke L. Fišlerju, da je Kunjarjeva pri natakarici Katarini Udovič, na Poljanski cesti shranila hranilno knjižico. Ker obdolženka ni mogla utajiti, da knjižice ni dostavila Udovičevi, si je zmislila kaj premeteno povest o nekem dimnikarju Komanu, kateri da je hodil k njej v kavarno Narodnega doma. Nekega dne ji je zastavil predmetne knjižice za znesek 800 kron z naročilom, naj jih takoj odda Udovičevi, katera ji bo tudi izplačala izposojenih 800 kron. Kunjarjeva je dimnikarja natančno opisala. Policija je v to svrho zaslišala več dimnikarjev in dognala, da si je le to dogodbico izmislila. Tudi Uršičevi ni ničesar povedala, da bode knjižico zopet kdo proti pla-čalu 800 kron odvzel, temveč je trdila, da je knjižica last njenega ljubimca Ludovika Fišlerja. Kunjarjeva. katero je zagovarjal gosp. dr. Novak, je- povedala, da je bila natakarica v Narodnem domu in da ni kriva. Povedala je tudi, da je verižila s tobakom in si pridobila 800 kron. Predsednik g. nadsvetnik Bulovec je na to zaslišal v zadevi osem prič. Obtoženka je bila obsojena na 3 leta težke ječe. Iz organizacij. Jsgesteo. Strok. Zoez