213. štev.
V Ljubljani, nedelja 5. septembra 1920. I’o5loilia plafa“a' 8°tovi“h ni. leto.
Velja v Ljubljani in
po pošti:
celo leto pol leta Četrt leta 22 IKCSeC
K 240 — „ 120 — „ 60— .. 2C -
Za inozemstvo:
celo leto	.	K 400—
pol leta.	.	„	200'—
četrt teta ...» ICO— ja rocscc	„	85'—
s;
Plačano do
Za Ameriko:
celoletno . .	8	dolar,
polletno ... 4 dolarje četrtletno. . . 2 dolarja
Novi ssročnlfci naj ccsiljaj* naročnina no nakaznici.
L'.CijaJna knjižnica
Pav"al«i franke
LjubJj
sina.
ČGnnjo po oru in sicer ■' 55 mm enbrat 2 K popest.
Uredništvo je v Ljubljani, Frančiškanska ulica štev. 6/1. Telefon štev. 360. — Upravništvo je na Marijinem trgu —- "	štev.	8.	Telefon	štev.	44.--------------
Izhaja vsak dan zjutraj,
Posamezna številka velja 1 krono.
Vprašanjem glede inseretov i. dr. se naj priloži za odgovor dopisnica ali znamka. — Dopisi naj se frsnkirajo. — Rokopisi se ne vračajo.	:—................
Regentova pot v Pariz — v politični
Beograd, 4. septembra. (Izvirno porodilo.) .Snoči ob desetih Je odpotoval regent Aleksander z orijentekspresoni v Pariš. Potuje v strogem Inkogniiu v civilni obleki bi samo v spremstvu svojega osebnega tajnika. Uradno so Izjavlja, da Ima regentova pot samo rodbinski značaj, ker sc hoče prestolonaslednik sestati v Parizu s svojo sestro Jeleno.
Kljub temu pa sc v Beogradu, zlasti v parlamentu z vso gotovostjo govori, da Ima potovanje velik političen pomen, ki utegne odločilno vplivati na našo zunanjo politiko. Gre v prvi vrsti za francosko-madžarsko zvezo, h kateri koče Francija pritegniti tudi Romunijo. Tem vestem tem rajše verjamejo, ker se je zvedelo, da se ko mudil istočasno z regentom v Parizu tudi naš zunanji minister dr. Trumbič. Zato
politični krogi z nestrpnostjo pričakujejo poročil Iz Pariza.
V Beograd se vrne regent še-Ie prihodnjo soboto. Dcčas Izvršuje regentsko oblast ministrski svet.
Zagreb, 4. septembra. (Izvirno poročilo.) »jutranji list« poroča, da Je regentovo potovanje v Pariz v zvezi z dvema važnima vprašanjima naše zunanje politike: z vprašanjem madžarsko - romunskega sporazuma, k! bi se mu morebiti utegnila pridružiti tudi Jugoslavija In pa z vprašanjem proglasitve Reke za svobodno državo dno 12. t. m.
Pariz, 5. septembra. (Izvirno poročilo.) Danes jo dospel semkaj Iz Londona minister Trumbič, kl bo sprelet regenta ob prihodu v Pariz.
Nove določbe plebiscitne komisije.
Pleibscilito razsodišče. — štetie clasov-
Iz Celovca poročajo:	Danes ie
plebiscitna komisiia izdala svol šesti in sodi ni raztrlas. V šestem raz-triasu se iavlja. da se ie ustanovilo posebno medzavezniško plebiscitno sodišče, obstoieče iz petih članov. Predsednik sodišča ie ansrlcški zastopnik. Juj-oslovenski in avstrijski plan imata samo posvetovalne pravice. Sodišče se bo bavilo s pre-ereški. ki so v zvezi s DlebiscUom fei proti čistosti plebiscita In niestovi Pravilni izvedbi. Kot kazni se na-
vala io denarne efobc do sto funtov šterlinvov. zapor do treh mesecev ter izključitev s olebiscitneea ožemita. Sedmi razzlas plebiscitne komi-sile vsebuie Podrobnosti o načinu, kako se bodo vlasovi Steli in pregledovali, Glasove bodo Steli in pre-irledavati okraini sveti v prisotnosti no eneva iuaroslovenskeira in av-striiskeva zastopnika. Izid usrotovi uradno in ea uradno razsrlasl med-zavezniška plebiscitna komisiia. Izid dasovania se določi i>o večini stla-srv v celoti vsakeva nasa.
SLOVENCI PORAZILI ALBANCE.
Skoplje. 4. sept. (Izvirno poročilo.) Naše čete so Albance popolnoma porazile. Sedai iih zasledujejo onstran albanske meie. V zasledovalnih boiih so se posebno odlikovale slovenske in hrvatske čete.
ALBANCI POBITI.
LDU. Zagreb, 4.’ septembra. »Novo-sit« poročajo Iz Beograda: čete naše tretje armade so popoincina potolkle Albance, bi jih Je zagrabila panika. Albanci pristaši Esad paše so se pridružili naši vojski in gonijo sovražnika proti Tirani, kjer hočejo vreči albanske vlado.
Predstavništvo zopet — nesklepčno!
Beograd. 4. septembra. (Izvirno poročilo.) Današnia seia n'ar. predstavništva ie začela ob 10. donoldne. Po dovršenih formalnostih se ie orc-fclo na dnevni red. Pri poimenskem
klicanju poslancev oa se le izkazalo, da Je navzočih samo 140 poslancev. Po mroritvi. da parlament nhnaJrvo-rurna se ie nato seia odeodila. Pri-liodnii sestanek v četrtek. 9. t. m.
Vesti o ponarejenih bankovcih so pretirane.
Zagreb, 4. septembra. (Izvirno poročilo.) Alarmantno vesti o velikem številu krožečih ponarejenih bankovcev po 20 di-harjev se niso oblstlaile, ampak se Izka-eale za mnogo pretirane. Od ilnančucga ministra odrejena revizija po zagrebških bančnih in denarnih zavodih Je konstatlrala tfosedaj samo osem komadov ponarejenih
dvajsctdinarshlh bankovcev. Sumi se, da so gotovi temni elementi namenoma širili pretirana poročila, da so lahko v kalnem ribarili. Po prvih vesteh Je nastala namreč na zagrebškem denarnem trgu, tudi na borzi prava panika In nihče ni hotel sprejemati osumljenih bankovcev. Zdaj se Je razburjenje zopet poleglo.
ZVEZA MED ROMUNIJO IN MADŽARSKO?.
LDU. Zagreb, 4. septembra. »RIJcč« Javlja iz Beograda: Kakor smo Izvedeli s pristojnega mesta, vesti o rezultatu Benc-Šove misije v Bukarešti niso točne. Stvar atoji popolnojna drugače. Bencšu Je bila ppnudena zveza, toda ne proti Madžarski, temveč proti Rusiji. Naravno, da Je Bcneš f(i ponudbo odbil. Očitno se sedaj vidi iz
irancoskega oficloznCga tiska, da Je Romunija pristala na irancosbe kombinacije približanja Madžarski, ki trdovratno širi vest, da bo Romunija odstopila Temešvar. Romunija In Madžarska skupno a Poljsko bi tvorile blok proti Rusiji. Francoska diplomacija Je napela vse sile, da b| nas in Ce-lioslovaško pridobila za ta blok, toda niti ml niti čebosloaška bi nikdar ue mogli pristati na to kombinacijo.
REGENTOVO POTOVANJE V BOSNO.
Beograd. 4. septembra. (Izvirno poročilo.) Danes se ie vršila dališa sela. ministrskecra sveta, na kateri so se razpravljala notranjepolitična vnrašania. Med dr učim se le določilo tudi. da bo regenta na ootovaniiu v Bosno spremljalo 6 ministiov.
OBDAČENJE NASlH POKRAJIN.
Beograd. 4. septembra. (Izvirno poročilo.) V »obiašnieniu« k poročilu o finančnem zakonu zavrača finančni minister Kosta Stojanovič očitke DreVelikctra |n neenakomernega obdačenia naših, pokrajin. Minister izvaia. da ie obdačenie pri ras naimaniše od vseh evropskih držav. V Franciji ie tri in pol krat vecic. na Bolgarskem tudi. na Češkem trjkrat itd. Na posamezne pokrajine odnade vs-h direktnih in indirektnih davkov: jia Srbiio 632 milijonov dinarjev, na Hrvatsko 420. na Vojvodino 372. na Bosno In Hercegovino 319. na Slovenijo 247, na Dalmacijo 77 in na 59 milijonov dinarjev.
D’ANNUNZUEVE NAMERE.
LDU Zairreb. 4. sept. »Domovina« noroča iz Bakra: Z Reke prihajalo senzacionalne vesti o dogodkih, ki se W>do vršili v kratkem. DlAnun-zio se neprestano druži z arditi in iih nodživa k novim činom. Znano ie. da ie DVumunzireveira mišljenja tudi novelinik revularnih čet. ki se na-haiaio na Sušaku. in da bo proti vsem nalosrani. ki bi pro forma došle od nlesrovih višiih oblasti, delal z D’Anminzi'CiIi- Pravijo. da bo D'Anunziieva komedija začela na ta način da bodo nievovl ardiiti vdrli na Sušak in zarobili recularne čete. ki bodo oneza dne znižane na naf-maiše število.' D'Aimunzio bo potem nadalievaj pot. nieinu pa se bodo pridružile tudi zarobljene čete In prodirale oroti hrvatskhn občinam, da iih osvofe. Ta svoi cilj ie D’Annunzio poelasil v svoiem govoru, ko le razlagal svoiie statute za novo državo.
M. Zevaco:
Kraljev vitez.
Zgodovinski roman.
(Dalje.)
»tvo,« ie rekel klano. »Dekle dobi osem dni zaporedoma vsak večer no tri kapljice moieea zdravila. Iz-prva ne bo čutila ničesar. Toda enai-iV ,;'/lvanaisti dan. ko se bo srleda-‘čelu nlfnn p'?aki. bo zapazila na
r-nznVe lr ^mičken, živordeč riiozoiec. lu se ne bo kdovekai zmeni a zanj. Temu mozoleu bodo sledili druei: na stotine iih bo in na tisoče. in širili se bodo. razvijali se v tvore, no čelu. nosu in licih, -kroirin-Irosr oči. povsod! Trepalnice, obrvi 'n lasie ii izpdde.io, enojna dlesna ne bodo več držala bisernih zob: vzlic icniu na krasotica ne bo trpela hudih bolečin. Nekoliko mrzlice, a tudi ta io mine. Tvori se oosuše; dekle bo spet čilo in zdravo kakor pred jtustfuplieniem. Toda na mestu sle-jcmeim Jvora na obrazu, grlu. gruntu. leiiteh in rokah ostane brazgo-
tina. ki. Ie ne izbriše noben človeški lek. b temi brezzobimi usti. oglodanimi očmi. plešasto glavo in razje-deno Ložo. kakor bi io bile prerile miriiade strupenih ličink, bo mladenka podobna mrliču, ki se ie vzdignil iz grobiie gnilobe, da bi strašil žive liudi!«
»I.orenzo.« ie rekla markiza, »tvoi strup le mojstrsko delo. Poplačan boš. kakor zaslužiš.«
Zeliščar ic skomignil z rameni:
»Strup, ki sem ga dal Rinaldu, ie prava otročarija. Ni ie ciganke, da ga ne bi poznala. Moie mojstrsko delo jg tukaile!« S temi besedami ie dvignil v roki stckleničico. ki io ie bil vzel s police. »Sestavil sem ga po formuli, ki ie ne ve nihče razen mene!«
Pritlikavčcve oči so so bleščale v strastnem zmagoslavni.
»Da « te povzel, kakor bi govo-
£lvw” s sebo5- »naša veda pozna u.doM.e strupe. Nekateri ubijejo zi lev v stotuiKi sekunde, drugi io umoie cez niesee dni ali pol leta, kakor iih odmeri tisti, ki iih uporablia.
Vse to ie krasno, ali v primeri z vzvišenim izumom, ki se ie posrečil meni edinemu, ni vse to nič...«
Postavil ie drobno posodico predse ter nadalieval s strašnim zanosom : •
»Skrivnost moie formule poide z mano v grob. Ni mi do slave niti do bogastva Beden izvržek stvarstva sem mrzil od mladih nog vse človeštvo in sleherni niegov pohlep. Z umom. katerega mi ie dala priroda, bi se bil lehko povznel do bogastva in moči. ako bi me bila mikala. Toda jtieiji sc noče dostojanstev. Samo kadar se vresniči v molih retot-tali sen molili številk, preživim minuto radosti in ponora: takrat vem. da sem mečneiši in višji od najmogočnejših na zemlji. V dokaz temu sem ustvaril svoi kraljevski strup. Njegova skrivnost izgine z mano vrod. Preizkusim ga. enkrat samkrat v svoiem življenju In vsei zgodovini človeštva: nato sežgem račune ter vržem stekleničko v •ogeni.« ■
'i Umolknil ie. Leoiiora ie trene-
Balkanski blok.
V aniantlnem Časopisju sikne od časa do časa kaka vest o Bolgariji. Sikne, pravimo, kajti razvoj bolgarske zunanjepolitične smeri nikakor ni po volji vsem zavezniškim državam In finansirano zapadno časopisje zakriva ter pači dejstva po želji svojih kaslrjev. Dokler td seveda gre.
Danes Je pa tudi rimska In pariška žurnallstika prisiljena, da malo žlvahncje zagrabi v bolgarski misterij. Dogajajo sc namreč čudne stvari. Bolgari se skušajo približali Srbom. Odkar Jo odšel češki zunanji minister Bencš iz Beograda, so pa koraki, kl Jih podvzema Sofija v svrho pomirjen ja duhov In zbllžanja, Se bolj odločni. Imenovanje znanega slovansko usmerjenega politika g. Todorova za bolgarskega poslanika v Beogradu bi utegnilo bit! odločilnega pomena za oživotvoritev Čisto nove politike na Balkanu, ustvaritev balkanske zveze, kl bi se JI pridružila tudi Bolgarija.
Priključitev Bolgarije It splošnemu balkanskemu bloku bi pomenila končno osamosvojitev celega Balkana, s to priključitvijo bi se vresnlčill načrti in Ideali najdalekovidnejših Jugoslovanskih državnikov In najnesebičnejšlb rodoljubov. v
Težke so sicer še rane, kl Jih Je zadal brat bratu, toda bodočnost naša zahteva, da se trpka preteklost zastre.- Sovraštvo, ki b! prehajalo od roda na rod, bi kopalo propad tudi nam Samim.
Da le politična smer, kl vodi balkanske države do enega skupnega bloka, najboljša, kar Jih more ubrati Jugoslovansko ljudstvo, to nam potrjuje nasprotje, kl ga Izražajo naši sosedje onkraj Adrlje, proti bolgarsko-srbskemu zbližanju.
tako visoko spoštoval, da Jo nekoč dejal, da želi doseči edinole še to v življenju, da postane srbski državljan, kliče danes od
vseh strani sovražnike na Srbijo. V svojem besnilu Je postal zadnle dni menda celo Albanec. Brez dvoma Je sporočil precej krilatih, pobratimstva prekipevajočih besed tudi bolgarskim četašem v Mače-donijo. Ako bi se sedaj Srfija In Beograd res sprijaznila, bi bil reškl ustavodajnih zopet za eno prijateljstvo siromašneji — a ml za eno roko raočnejl.
Antanta nam Je poskušala vsiliti Jarem donavske federacije, kjer bi seveda Dunaj In Budimpešta Imela vajeti v svojih rokah. Ker se nismo udall, favorizirajo zavezniki vse naše nasprotne nam sosede. Da o Italiji ne govorimo! Omenimo naj le prepri-Jazne ukrepe hi res »zavezniško« postopanje visoko plebiscitne komlslle na Koroškem. Kako daleč so pa že zavezniški prijatelji v Budimpešti, se da samo slutiti bi ugibati iz Izjav In početja madžarske pfemenitaške klike.
Skrajni čas Je tore), da se ne zanašamo na nikogar več, ampak skrbimo sami za svojo varnost.
S češko-Jugoslovansko zvezo Jo antanti definitivno prekrižan račun z nove Avstrijo, ozirom« njenim evfemizmom — Donavsko federacijo. Kljub te) zvezi nam Je pa še vedno nevarno odprt bok na Jugovzhodu proti Bolgariji. V slučaju konflikta bi imela, če bi ostalo pri tem, Jugoslavija najmanj štiri Izrazite sovražnike, kl bi Jo zagrabili aktivno z dveb strani! Madžare In Bolgare, Albance In Italijane. Na severu bi pa čakali neblagohotnl nevtralci, nemška Avstrija.
V splošnem balkanskem bloku, oziroma federaciji bi se zbrale Jugoslavija, Romunija, Bolgarija In Grška v ea sam za-
D’ Aimuazio, kl Je za časa vojne Srhe okrože:i .delenziven kompleks, k) bi bil
vsem članom tudi v največjo gospodarsko korist. Proti severu b) nam bila predstraža Češka. ■
PROTISLOVENSKE DEMONSTRACIJE NA DUNAJU.
Dunaj. -1. sent. (Izvirno poročilo.) Dunaislu Korošci, podpirani od raznih nacMonalističnih orsratrlzacil. prirode hitri na Dunaju velike protislovenske demonstracije kot protest proti slovenskim masllstvom« na Koroškem
STAVKA STAVBINSKIII DELAV-CEV V ZAGREBU.
Zaereb. 4. sept. (Izvirno poročilo.) Danes se le začela splošna stavka stavbinskili delavcev v Zasrrebu, Delavci zahtevajo 60% povišanja plač. F.n del sc ie hotel s stavbenika noeaiati. a levičarski komunisti so uogaiania preprečili.
HORTHV HUJSKA MADŽARE.
LDU. Pečub, 4. septembra. Hortby potuje po Madžarski ln hujska vojake, naj bodo vsak čas pripravljeni na boj, ker Madžarska ne sme ostaU okrnjena. Ob nemškoavstrljskl meji bodo v kratkem veliki manevri, ravno tako tudi ob Jugoslovanski meji.
VELIKA STAVKA V ANGLIJI.
LDU London, 4. sent. Danes začne Izprtle elektrotehnikov, ki pripadalo »Trade Unionu«. Stavka stavcev v Manchestru in Liverpoolu traja dalie. Časopisi Izdajalo posebne izdale pisane s pisalnim stroiem poa imenom: »Evenine News.«
BORZA.
CurUi, 4. septembra. (Izvirno poročilo.) Berlin 12JO, New Vork 609, London 21.68, Pariz 42.30, MUan 28.25, Praga 9.90, Beograd 23.80, Zagreb 5.671/«, Budimpešta 2.45, Dunaj 2.75, avstrijske žigosane krone 2.50.
Dunaj, 4. septembra. (Izvirno poročilo.) Zagreb 240—260, Budimpešta 99 do 109, Praga 418—444, Varšava 99—111, češke krone 416—441, dinarji 960—1000. Povpraševanje za dinarji stalno živahno.
Zagreb, 4. septembra. Borza danes zaprta. Tedenske diference v devizah la efektih: Eskomptna —180, Jadranska —S, Jugoslovanska —35, Ljubljan. kreditna 0, Prva hrvatska +100. Berilu —2% MUau —70, Pariz —80, Praga —25, Dnnaj —5» New York —18.
tala. Nien pogled se fe iskril. Položila ve roko na pritlikavčevo ramo.
»Lorenzo,« ie deiala zamolklo, »fi praviš, da hočeš preizkusiti svoi strup...«
»Enkrat samkrat.« ie ponovil Lorenzo ter svetlo uprl oči v markizo. »Toda preizkušnja mora biti vredna molecra dela! Poslušajte me. siiino-ra. Moie ubouo življenje pozna le eno zabavo: cledati na človeštvo, kakor srleda navaden človek na mravljišče. Žuželke v moiem mravljišču so liudie. Veseli mc poseči zdaioazda/i v usodo katereera teh mravljincev ter opazovati Posledice. Danes ie velikaš. ki hoče umoriti svoio ženo. iutri brat. ki bi rad zastrupil roduesra brata: še večkrat žena ki želi odstraniti soliubnico. Jaz poslušam tetra kakor one$ra. z neutrudno ustrežljivostjo razdeljujem smrt in opazujem. Toda s svojim mojstrskim delom bi hotel zbe-enti vesoliiio mravljišče, da vidim prestrašeni dirindai milijonov teh žuželk ter si porečem: .Jaz. jaz sem
naliti državljansko volno v kraljestvu. kakršno ie Francifa. naščuvati na prestol cel zvrhan tucat Dreten« d.entov. srledatf bitke, slediti armadam. ki bf se valile druea nad dru-eo. nosfušati pokanie arkebuz. vriski zmaerovavcev ln jek poraženih ter irovoriti sam ori sebi: »To ie moie delo!« Vedeti, da ie nastal ves ta Dekel iz nekai kapliic moiesra umo-« tvora, zamešanih v mrzlo iuho. ki io Pile vsak večer francoski krali!«
Leonora ie vzkliknila in pomerila Lorenza z nekakšno vražo. Pritlikavec se ie vzravnal in zrastel pred nio kakor arhansreli teme. ki prhutajo nad človeštvom s svoiiml neiz« mernimi krili. .	,
»jlvenil si moto misel.« fe zajec-liala vsa razburjena.
»Pomirite se.« ie rekel Lorenzo. »vi. velika Leonora. za katero edino sem varil svoi kraljevski strup. Nate. vzemite, sivnora!«
Leonora se le obvladala: nien obraz je bil hipoma spet brezčuten kakor led.
‘ (Dalie criM
Stran 2.
„ JUGOSLAVIJA' dne 5. sgpftffiGMl 1920.
213. štev.
Položaj v coni A.
Borovlje. 2. septembra.
Plebiscit, ki ie določen na 10. oktobra t. 1. se približuje z mrzlično hitrostjo. Bo-li Koroška deležna bla-eostania naše države ali Da bo prišla k .nremaerani in gospodarsko popolnoma uničeni Nemški Avstriii?,
Naciionalno stoie razmere v coui A tako-Ie: Po pokoleniu ie 97% Slovencev in 3% Nemcev in tujcev. Po notranjem.čutu ie 90% Slovencev tn 10% Nemcev. Pri teh 90% ie 5% pripadnikov Nemške Avstrije. dasi čntiio kot koroški Slovenci. To so liudte. podkupljeni in zapeljani do nemških agitatorjih. 15% ie takih, ki ‘daie vsakemu prav. samo da Imafo mir. čez 60% ie pa odločnih pristašev Jugoslaviie. Interesantno ie posebno to. da k tem 60% pripada tudi mnogo pristnih Nemcev, ki so odločni pristaši za Jusroslavfio in to ne iz naciionalnih ozirov, temveč ker vidijo. da bi iih čakala v Avstriii gospodarska smrt.
Danes ie torei popolnoma sigurno. da bo izpadlo glasovanje v coni A s pretežno večino za Jugoslaviio. O tem so si tudi Nemci iz Celovca. M vodiio agitaciio proti Jugoslaviji, popolnoma na iasnem. V niihovi bojazni so fih potrdili klavernl shodi v Borovliah. Velikovcu in Grebiniu.
Ali spretno vodstvo manjšine nikdar ne obupa, posebno če se mu ere za lastna korita, živi vedno v uoaniu. da bode svoi cili. ki ga ne more doseči poštenim potom, doseglo z zviiačo. lažio. goljufijo ter z intrigami itd.
Velika opasnost leži posebno v tem. da bodo antantni Italijani v zad-nlem in odločilnem trenutku potegnili odločno z Nemci, iim dali denarnih in živežnih sredstev na razpolago In tudi propagandnih intrigantskih nasvetov. v čemur so baš Italijani ne-prekosliivi moistri.
Naši merodajni faktorji nal ne drže rok križem in nat ne čakalo, da se iim bo pred nosom vzelo to. kar le po vsem pravu naše.
Sedal le prišel odločilni trenutek, vlada le odgovorna narodu, da bo nudila naši propagandi dovoli denarnih in živežnih sredstev in tudi tobaka. da bo mogoče paralellzirati komplot Nemcev In Italijanov. Potem bo Koroška sigurno naša.
Nemški Avstriii na novelmo lasno in odločno, da bomo zaprli vse me?e. da ne bo prišlo do Avstrijcev niti zrno živeža, ako se bodo posluževali lumoarskih in nepoštenih sredstev pri plebiscitu.
Po dogodkih na vzhodu.
Praga. 30. avgusta 1920.
Dnevi zmagovitega ruskega proti? rania na Poljskem so biU tu polni silne nervoznosti, ki »o ie mogel opaziti vsakdo, komur ptoiavl množic, niiibovo živlienie in nehanle nista tu-, ia. Medtem, ko ie vlada proglasila nevtralnost, ie začelo tudi delavstvo prireiati tabore za nevtralnost! Čemu. ko ie vendar vlada že izprego-vorila? Enemu dela taborov te bilo proglašale nevtralnosti Isto kot pozdravljanje prihoda rdečih aarmad in klic on niih. V časopisiu se te ugotovilo. da le na Češkem s polisko zma-
Peter Altenberg —- Ivan Albrehti
Slike.
Jesenski večer.
Jezerski valovi lahno pljuskalo ob kamenie na obrežtu-----------
Čudovito lepi hotel na Jezerskem bregu sdI dolgo Jesensko SDanfc. zimsko spanie. Bete oknice so zaprte. Zelena ulica med košatimi drevesi le postala nekoliko rumena in prozorna.
Kie ie gospodična?! Kfe liubeči mladenič?! Kie ie »Grk«?! Kie le Margueritta in Rositta in gospod von Bergmann s krivimi nožicami?!
Kie )e rii^oolava ribarica?! Kie sta Amerikanec in Rusinja?! Kie ie dama in niena »rodbinska sreča«?!
Jesen iih ie odvela kakor rumeno listi® v parku kraljičinem----------!
Jezerski valovi lahno pljuskalo
ob kamenie na obrežtu In 38
labudov počiva v krogu drug poleg drugega na gladkobrušeni črni plošči od oniksovine----------«
Tupatam kriknejo venkai v noč: »irrra irrra----------«
V poletnih nočeh pa so peli mehko: »irrra irrra —«
Vedo Dač tudi ti. da le sezija končana — irrra!
«
Ecce domina!
V tel mali kavarniški sobi. refuge de la vie. se polavl vsak večer, kakor sladica mala princesa,
go pred Varšavo odleglo, ker bi bile noslediice neposrednega sosedstva s sovjeti za državo nepregledne. Ugotovilo se ie. da bf država sovletske nevarnosti ne vzdržala toliko časa. kakor Poliska.
Proti temu eibaniu seveda se ie postavilo češko zavedno delavstvo silno energično, in zahteva, da tudi Rusiia upošteva ia varuie nevtralnost ter da preneha z razlcroievalno agitaciio. Intervencija sovjetov se zavrača, kakor se ie zavrnila od Kranja propagirana intervencija proti Rusiji.
Kakor vedno se ie tudi v tei kritični dobi Dokazalo, da stoii ogromna večina politične Javnosti za nedotak-liivosfcio države in da ie odločeno .boriti se zanio proti vsem.
__________ Dr.	P-n.
Štrajk v zasedenem ozemlju.
Obenem s štraikom kovinarjev v Italiji se vrši splošen štraik v zasedenem ozemliu. Vzroki tega štraika so nevzdržne politične te upravne razmere, ki vladalo v zasedenih krajih. Kakor znana so se v zasedenem ozemliu italiianski nacilonalisti polastili vse moči in sedal izvajalo diktaturo nad ondotnim prebivalstvom. Vse kar se ne sklada z njihovimi interesi. spravljalo s ooti in se ori tem sklicujejo na čast Italiie. ki ne sme troeti ničesar, kar ni zagrizeno italijansko.
Tako ie torei prišlo do tega. da so sociialisti proglasili splošen štraik v zasedenem ozemliu. StraSca se udeležujete uslužbenci vseh vrst Izvzeti so samo nameščenci pri apro-vizadii. v plinarnah, elektrarnah, pri vodovodu, v bolnišnicali in podobnih humanitarnih podietiih. S štraikom hočcio soriiallsti uničiti vdIIv zveze bojevnikov’, ki ie napravila sociiali-stom — da Jugoslovanov niti ne omenimo — že veliko škode. Ta štraik ima torei popolnoma politično ozadje in rd dvoma, da le samo poskus. če in v koliko ie soosobno zasedeno ozemlie za revolucijo, ki v Italiji z vsakim dnem boli dozoreva.
Kovinarska stavka v Italiji.
Italiianski kovinarji v Rimu. Turinu. Genovi. Benetkah in po drugih mestih so pred kratkim zahtevali od svoiih delodaialcev da zboljšalo nH-hov gmotni položai. Hoteli so priti do boliše plače. Da bi to iažie dosegli. .so se ooshižiii pasivne rezistence. ki so to začeli tudi izvajati. Tu pa so prišli kovinarji s tvorničartl v konflikt. Podietniki so se metodi kovinarjev uprli in so hoteli delavstvo izmeti. K temu sta tih silila zlasti momenta, da trpi sedai italijanska in-dustriia veliko oomanikante na surovinah in da nimajo tvornlce kam orodaiati svoiih izdelkov.
Radi tega so posegli tvornlčar« oo ooasnem sredstvu: sklenili so. da se vse rezistentno delavstvo odpusti iz službe. Kovinarji oa so bili na ta ukrep pripravljeni. Prehiteli so delo-dalaloe. zasedli so oodietla. v katerih so zaposleni, in prisilili ponekod celo
inženirje, da so se pridružili niihovi voliL
Na ta način so se polastili kovinarii vseli metalurgičnih podietii v italijanskih industriialnih mestih. Izvršitev tega načrta ie vodil posebni odbor kovinarskih organizacij. Delavci so zastražili vse tovarne s svojimi čuvaii. razobesili so na tvorni-cali rdeče zastave s srpom in kladivom in sedai zahtevaio. da se takoii izvede sociializacila vseh kovinarskih podietii v Italiji. Pod pogoiem. da se vsa nodietia sociializiraio. ie delavstvo pripravljeno vrniti se na normalno delo in podaljšati delavni čas. Ker pa se s tem smelim načrtom kovinarjev ne striniaio niti delodajalci niti vlada, ie prišlo na mnogih mestih med podietniki in niih branečimi karabinerii ter med delavstvom do velikih spopadov. Do velikih izgredov ie prišlo v Genovi. Turinu in Neaplu. kier so vladni organi streljali na delavce in jih več usmrtili. Delavstva Je vsled vladne Intervencije z orožiem skrajno razlarieno.
Vlada, ki uvideva resnost polo-žaia. ie cosearla med obe stranki s posredovanjem. V nienem Imenu se DOgaia s tovarnarji in voditelji delavstva minister za tavna dela La-briola. Kakšen bo uspeh teh ooga-iani se ne da reči. Viada se fe namreč postavila popolnoma na stran podjetnikov »n brani izključno njihove interese. Sociializaciie podieti noče priznati, ker pravi, da bi bil s tem zrušen sedanii sociialni red.
Taylerjev sistem.
Po voini bi se moralo delo pravzaprav podvojiti. da se nadomesti, kar se ie med volno uničilo ali zamudilo. Vsled tega nam pride včasih nehote na misli Tavloriev sistem, ki nai bi nam nudil možnost, doseči kolikor mogoče velik uspeh dela s tem. da se izognemo vsem nepotrebnim postranskim gibom pri delu.
Amerikanec Frederik Winslo\v Tavlor le izdal tozadevno več spisov. Zlasti ie interesantna niegova knjiga »Temelii znanstvenega obra-tovodstva«. Tavloriu ie vsak obrat žfv organiiem. katerega posamezni člani nai — podobno organom človeškega telesa -- vršilo niim pripadajoče delno delo kolikor mogoče dovršeno. Zato nal unrava vsakega obrata uredi vsak gib. vsak prijem delavca tako da se s kolikor mogoče malim uporablieniem moči doseže čimvečii efekt. V ta namen nai bi se. kot pravi Tavlor opazovalo več dobrih delavcev pri izvrševanju vseh vrst dela in naj bi se natančno zaznamovali časi posameznih gibov teh delavcev. Na podlagi teh opazovani bi se izdelale Studile gibov in naredile z risbami itd. opremljene delavne navodilnc karte, katerih bi se morali delavci držati. Posebni uradniki nai bi delavce v tem sistemu nodučevali in v oočetku z dobrim vzgledom in neprestanim pod-žleanjem za to skrbeti, da se navodila tudi natančno vršiio. Na ta način bi potem vršil vsak svoje delo z naivečto tehnično dovršenostlo in v naikraišem delavnem času. vsled. česar bi se doseglo ne samo znižanje cen produktov, temveč tudi večia nlača delavcev, ne da bi se zmanjšal
Liki v cerkvici na deželi ie to! ■
Razgovori onemiio...
Smehljate čuti: »Gospodje, ah go-spodie molk ne poznam vas. zakhi se globoko priklanjate pred menoj?!«
»Albert, gosoodte se priklanjajo...!?«
Albert: »Ničesar ne vidim. Buba. nihče se ne priklanja...«
Liki v cerkvici na deželi le tol
Razgovori onemijo«.
•
Kakor slika.,,
Bil ie mal. čisto maihen vrtiček..
Kroginkrog Je rastlo gosto grmičje kosmatega grozdičia. z debelimi bleščečimi rdečimi grozdki.
Vse Je bilo rdeče in temnozelno.
Ob malih potih so stala, tesno drugo Dri drugem, sivozetena stebla nageljnov z velikimi rdečimi nageljni.
Ti so duhtell in duhteli...
Bil ie večer.
Na kloni le sedelo mlado dekle, v tenki rdeči svileni obleki.
Sanjalo Je: »Ljubim ga...«
Poleg ie bil mal. čisto maihen vrtiček —.
Kroginkrog le rastlo gosto grmi-čevie kosmatega erozdičla. z debelimi. bliščečimi belorumeniml grozdki.
Vse ie bilo belo in temnozeleno.
Ob potih so stala, tesno drugo pri drugem, sivozelena stebla nageljnov, z velikimi belimi nazelini.
Ti so duhteli in duhteli
Na klopi ie sedelo mlado dekle, v tenki beti svileni obleki.
Sanialo te: »Ali ga liubim...?«
Vzišla te luna.
Rdeči vrt in beli vrt sta blestela v rumenozelenem srebru mesečine...
V mali vili z rdečim vrtičkom ie zalesketala na oknih sveč zlatoru-mena luč.
Mlado dekle v rdeči svili ie spreletel mraz.
Vstalo ie in ie šlo noter...
V mali vili kraj belega gozdička so ostala okna temna. ’ ,
Mlado dekle v beli svili ie spreletel mraz.
Pa ie obsedelo in ie sanjalo.,,
Bila ie noč.
Po vrtu le bila razlita mesečina....
Rdeči nageljni in beli nageljni in temnozeleni listi kosmatega srroz-dčia so bili mokri in so lesketali...
V vili krai rdečega vrtička ie spalo mlado dekle...
Sanialo ie: »Ali ga liubim...? 1«
V vili kral belega vrtička ie spalo mlado dekle.
Mesec ie obseval snežnobelo telo in belo svilo na stolu.
Sanialo ie: »Ljubim ga...«
Jutro te ležalo v sivordeči barvi nad vrtičkoma.
Vse te bilo mpkro in ie bJeske-falo.
In dekleti sta potegnili odelo preko teles In sta spali brez sani
s tem podjetnikov doblčeK. Sploh kaže tudi drugače ta delavni naiSn. kako tesno sta pravzaprav združena interesa obeh — podjetnika in delavca. fn kako zelo služi harmonično skupno delovanje koristim obeh strank. Ta sistem nai bi torei potemtakem vršil ne samo veliko gospodarsko. temveč tudi važno sodlalno nalogo s tem. da bi pospeševal izenačenje razrednih nasprotij.
Seveda ima ta sistem tudi mnogo hib. O naivečii se fe sam Tavlor izrazil sledeče: »Dosedai je stala osebnost na prvem mestu, v bodočnosti bosta organizaciia in sistem stopila na prvo mesto.« Res sc mora pri izvedbi Tavlorievih idei računati tia velikanski padec osebne vrednosti v obratu in na nadalino mehanizacijo dela. Toda Tavloriev sistem, ki omo-gočuie takšno Dooolno Izrabltanie časa. dovede lahko ravno vsled tega delavstvo v ooložal. da dobi več prostega časa. v katerem lahko razvije svoio osebnost in svoie duševne zmožnosti. Na vsak način pa odstopijo vsi pomisleki pred dejstvom. da
mora končno prenehati tratenje de-* lavne sile. ki le ravno tako nesmisel-oo kot uničevanje materiiala.
Beležke.
Izvoz pšenice.
Iz Beograda poročalo, da le bil sklenien v finančnem odseku 2. t. m. izvoz 15.000 vagonov pšenice.
Radovedni smo. koliko vagonov tih med temi ni še rezerviranih. To pa z.ato. ker mislilo nekateri uradniki oddati tistih 25% povišanih skupnih' prejemkov. ki so že »na potu« iz Beograda, konzorciju »pasle pare* za Slovenilo v svrho nakupa pšenico za izvoz.
Ta konsorcii se ie osnoval do te* mdiitem študiju raznih Člankov, v, katerih fe črno na belem dokazano, da ?e izvoz omenjenega kontigenta vsakemu — torei ne le bankam in kapitalistom — omogočen In zato so ie zahotelo tudi »pasli pari« do neznanih ii doslej verižniških užitkih.
Jugoslavija.
Dr. Trumblč *e bo mudil v Parizu.
London, 4. septembra. (Izvirno poročilo.) Kakor poročajo londonski listi, se bo jugoslovanski zunanji minister dr. Trumblč na potu iz Londona v Beograd ustavil v Parizu, kjer se namerava zadržavati več dni.
Nov občinski odbor v Beograd«.
LDU. Beograd, 3. sept. Stara občinska uprava v Beogradu je podala ostavko. Na podlagi doseženega sporazuma med radikalci In demokrati Je Izvoljen nov občinski odbor, ki bo začasno vodil posle občinske upravo, dokler državni svet ne reši odloki o aktu notranjega ministrstva in o pritožbi glede občinskih voUtev v Beogradu. Nova
občinska uprava Je sestavljena nastopno] Predsednik dr. Joca Para-Jovaaovlč, podpredsednik Danilo Živaljcvac.
•
Finančni minister zopet potuje. Za* grebška »Riječ« javlja iz Beograda: Finančni minister dr. Stojanovič odpotaj® Jutri popoldne v Sarajevo. Tam se mu pridruži minister za prehrano. Potem odidi v Crnogoro na Inšpekcijsko potovanje, kf bo trajalo tri dni. DoscdaJ 5e nt gotovo, ali bo potoval z njim tudi pravosodni minister.
Pri občinskih volitvah v Pečuhu s® zmagali socijalistl, ki so dobUl 2 tretjini vseli oddanih glasov.
Razna poročila.
Nov sestanek antantlnih ministrskih predsednikov.
Pariz, 3. septembra. (Izvirno poročilo.) Iz Rima poročajo, da se vrši sestanek treh ministrskih predsednikov Glolit-tlja, Mflleranda In LIoyda Georgea 12. t. m. v AIx-Lesl-Bainsu.
General3tatml iel Wranalov« armade v
Varšavi.
London, 3. septembra. (Izvirno poročilo.) »Times* poroča Iz Varšave, da jo dospel generalštabu! šef Wranglove armade Litovski v Varšavo.
Nemški premog antantL
Berlin, 3. septembra. (Izvirno poročilo.) Po dogovoru v Spal mora, kakor znano, oddajati Nemčija mesečno antanti
2,000.000 ton premoga. Za mesec september Ji bo to mogoče storiti. Za mesec .oktober pa se pojavljajo težkoče, ker produkcija premoga trpi radi nemirov v Gornji Slezlji
Poslabšano stanje corkškega župana. .
LDU Pariz, 3. septembra. Kakor javlja »Matki« iz Londona, se Je stanje corkškega župana znatno poslabšalo. Prvič so se na njem pokazali znaki duševne potrtosti. »Journal« poroča, da Je včeraj dospela iz Luoema brzojavka Lloyd Georgea, kjer Izjavlja, da se ne more ničesar Izprcmeuiti na odločitvi glede corkškega župana.
Avstrijski poslanik v Parizu.
LDU. Pariz, 3. septembra. Danes ob 17. Je avstrijski poslanik Eichhott predsedniku republike Deschanelu Izročil poverilnice.
Republika daljnega Vzhoda.
LDU. Moskva, 3. septembra. Vlada republike daljnega Vzhoda Je skupaj z od-
poslancem Iz Vladivostoka sklenila, da bo vse ozemlje tvorilo enotno demokratsko republiko, ld bo s sovjetsko Rusijo hi sosednimi državami politično bi gospodarska stopila v prijateljske odnošaje.
Lltvlncl prodirajo proti Poljakom.
LDU. Kovno, 3. septembra. Lltvfcisfr* vojno poroSllo. Po uspeSnih botlh a Poljaki so litvtnske čete začele prodirati na vsej črti Grodno-Suv/alki. Posrečilo so Jim Je, potisniti sovražnika za 25 do 50 vrst nazaj. Napravile so bogat plen In zajele ujetnike. Prodiranje se nadaljuje.
Lltvlnov v Norvegljl,	i
LDU. KodanJ, 3. septembra. Zastopnik sovjetske vlade v Kodanju, Litvtaov, Jo odpotoval v Norvegijo, kjer se bo pogajal z norveško vlado zaradi obnovitve trgovskih zvez z Norveško.
Grški odpravnik na Dunaju.
Dunaj, 3. septembra. (Izvirno poročilo.) »Politische Korrespondenz« Javila, da Je kr. grška vlada Imenovala Drossos-* za odpravnika na Dunaju.
*
Albanska delegacija, ki Je dospela v, Rim, je setavljena Iz albanskega finančnega ministra Gloppa In justičnega ministra Haderls-Goggia.
Švicarski socijalistl ne pristopijo k tretji toternacljonali. Iz Berna poročajo, da Je odbor socijalnodemokratične stranke Švkjei pozval osrednji komite, naj še enkrat razpravlja svoj sklep glede pristopa k tretji Intemaclionall. Odbor predlaga, naj s<5 pristop k tretji internacilonall zaradi pogojev, ki jih je stavil moskovski kongres, odkloni.
Princa \Vindlschgratza bivšega ogrskega ministra za prihrano, Je avstrijska vlada Izgnala z Dunaja.
Gospodarstvo.
BORZA.
LDU. Dunaj, 3. septembra. Na dunajski borzi je bilo danes veliko povpraševanje po dinarju. V današnjem borznem prometu sc je za 100 dinarjev plačalo 990 avstrijskih kron.
LDU. Praga, 3. septembra. Devize: Beograd 233, Dunaj 22.75, Zagreb 57.50, Valute: jugosl. dinarji 229, avstrijske kTO-ne 21.75.	„
LDU. Dunaj, 3. Berlin 528.50, Curih 4050. Valute: nemške marke 324.50, švicarski franki 4025, francoski franki 1725, italijanske lire 1130, angleški funti 845, ameriški dolarji 240. novi jugoslovanski dinarji 960—1000.
LDU. Curih, 3. septembra, Devize: Berlin 12.15, New York 609, London 21.66, Pariz 42.10, Milan 28.15, Bruselj 44.60, Buenos Aires 230, Praga 10.10, Beograd 22.50, Zagreb 5.65, Budimpešta 2.65, Dunaj 2.75.
Za ureditev podonavske plovbe.
LDU. Pariz, 3. sept. »Excelsior« prl-ofcčltle zemljevid podonavske plombe, ki io
namerava Franclja predlagati na mednarodni konferenci dne 6. septembra. Po tem listu zahteva Francija zgraditev Ludvigs-kanala, da se more člmprej pričeti plovba po Renu, Meni tn po Donavi in da se na ta način vpostavl neposredna zveza S podonavskimi državami.
+ Mednarodna podonavska konferenca se sestane dne 6. septembra v Parizu.
+ Za nacljonalizacljo Industriialnih podjetij v Bački se vršijo pogajanja med bačkim županom ln podžupanom ter bačkim! industrijalnlmi podjetji. Pri nacionalizaciji prihajajo v poštev tvornica za predivo v Novem Vrbasu, sladkorna tvornica v Črvenki ter še voč drugih podjetij.
+ Pllnovo olje: Rafinerija Danica v. Bos. Brodu je sporočila, da je znižala ceno plinovetnu olju na 15 K plus manipulativne stroške za kg franko Bo«. Brod. Ker razpolaga odsek za prehrano še z več cisternami tega olja, se poživljajo reflektanti, da sporoče najkasneje do 12. septembra t, L svoja naročila odseku za prihiaao v. I Juhi lani.
213. štev.
^JUGOSLAVIJA* <5ne 5. Septembra 1020.
Stran 3.
Dnevne vesti.
Naš skladatcl) Viktor Parma.
ki ie živel doslei no Dunaju, se Dre-seli koncem te^ra meseca v Maribor.
— Zopet železničarska stavka?
Kakor poroča »Slovenski Narod«, se zopet nrioraylfa železničarska stavka. Baie se bo pridružilo tudi urad-ništvo.
— Odkrltie škrabčcvega spomenika. Škrabčeva slavnost v Ribnici se vrši 12. t. m. ob vsakem vremenu. Obenem le velika ljudska veselica v Iirvači. Na slavnost se vabiio zlasti tudi kuturna društva.
— Eno leto. Včeral ie minulo leto kar ie začel poslovati »Jugoslovanski kreditni zavod* v Ljubljani. Marijin trg 8. VVolfova uL 1. Iz majhnih Dočelkov se ie zavod razvil, da lahko pokaže danes na lene uspehe. Prometa ie imel »Jugoslovanski kreditni zavod« v prvem letu svoicga obstanka 98,224.681 K 36 v torej nad 98 milijonov kron: hranilnih vlog na knjižice ie bilo: vloženo 6,884.259 K 02 v. dvignieno: 1,877.846 I< 36 v: hranilnih vlog v tekočem računu ie bilo: vloženih 18,683.474 K 02 v. dvignjeno 16.158.401 K 83 v: posojil is Izplačanih 19,590.164 K 29 v, vrnjenih 13,813.254 K 45 v. jamstvena glavnica ie nargsla tekom prvega leta na 1.910 700 K, torei blizu dva milijona kron. Iz dosedanjih uspehov ie razvidno, da »Jugoslovanski kreditni zavod« krepko napreduje in da se bo razvil v močan denarni zavod, ki bo za naše narodno gospodarstvo velikega romena. Vivat. crescat. floreat: razviiai se. rasti, cveti!
— Imenovanje noviti učnih moči na ljubljanski univerzi. Imenovani so:	dr. Franc Kidrič za red. prof. starejših slovanskih literatur s posebnim ozirom na slovensko: dr. Franc \Veber. za Izr. prof. teoretične filozofije; dr. Vojeslav Mole. za docenta antinčne In bizantinske umetnostne zgodovine: inž. Josip Kropač za red. prof. za rudarstvo in trebljenje rud; inž. Anton Danlbolka za red. prof. za plavžarstvo In solovarstvo; dr. Alfonz Klemenc za Izr. prof. teoretične In fizikalne kemije In anorganske tehnologije; Inž. Miroslav Kasal za izr. prof. stavbne mehanike ln železno-betonskih stavb: Inž. Vladimir Stanek za docenta za parne stroje; dr. Marij Rebek za docenta kemije; dr. Gregor Rožman za docenta kanoničnega prava; dr. Rado Kušef za red. prof. za cerkveno pravo; dr. Stanko Lapajne za red. prof. za meddrž. zasebno In kazensko pravo In za obče državljansko pravo: Aleksander Bllimovlč za kontraktualnega red. prof. za narodno gospodarstvo. — Dalje je Imenovan za univerzitetnega selcrctarja s činom Izred. profesorja dr. Matej Šmalc, tiskovni referent pri predsedništvu deželne vlade v Ljubljani.
— Protekcionizem v zdravniških Imenovanjih. Te dni je bil Imenovan za plačanega volonterja na dobrodelnih zavodih v Ljubljani neki Nemec Iz Gradca, ki je pa staro-avstrijskem protekcijskem sistemu dosegel nostrifikacijo v Zagrebu, kljub teinu, da ni bil jugoslovanski državljan. Tega tujca je potem naš zdravstveni odsek za Slovenijo In Istro določil za službo v Sloveniji. Nečuvcno je, da ministrstvo in zdravstveni odsek namesti Nemca iz Avstrije v državni zavod In ga še nepostavno plača, kakor selntndarija, dočim so morali dosedal vsi slovenski volonterji delati brezplačno. Ce bo šlo pri nas tako naprej, potem bo zaželjena slovenska medicinska fakulteta le še za nostrifikacije in praktični anje pritepencev potrebna, nikakor pa ne za vzgojo domačih zdravnikov, Id se morajo že sedaj z vscini mogočimi sredstvi kopati iz gmotnih in despotnih razmer.
— V imenik odvetnikov sta se vpisala dr. Juro Jan v Pliberku In dr. Valentin
Krisper v Ljubljani.
— Nalezljive bolezni v Sloveniji. Trebušni tifus je razširjen najbolj v celjski okolici: v Trbovljah, Laškem, Maria Gradcu in pri Sv. Krištofu. Griža, ki Izmed vseh nalezljivih bolezni najbolj razsaja v Slovenji, se širi zlasti v celjski okolici: pri Sv. Krištofu In na Ljubnem, v političnem okraju Kranj: v Tržiču, Mavčičah, Trati in 2lrih, v ljubljanski okolici: v Mostah, potem v mestih Ljubljana ln Maribor.
... ~~ S1°vensk!m dobrovoljcem! Udelc-
t r- V^Z11° nnše manifestacije! Sestanek dne 8. t. m. ob 8	m-i	•	»
..	..	,	8-	“rf	zjutraj	v	dru-
stvemh prostorih. Dobrovolicem so proti društveni izkaznici dovoljene na želejnicah polovične vožnje in to na južni železnici
6.,	7., 8. in 9. septembra, na državni pa od 5. do 10. septembra!
— Knsetskl praznik na Bledu. Na Mali Šmaren 8. t. m. priredijo	samostojni	kmetje
svoj praznik na Bledu. Iz	. .	ti' i t	*.*.
— Razpisane službe. Pri policijskem ravnateljstvu v Ljubljani je razpisano: 7 mest policijskih komisarjev v IX., 5 mest P' licijskih konciplstov v X. in 8 mest policijskih konceptnih praktikantov v XI. ČI-nevnem razredu. Prošnje do 30. t m. na uoverieništvo za nntranle zadeve do doII-
cijskeni ravnateljstvu v Ljubljani. — Na prvi mestni deški meščanski Soli stalno učno mesto strokovnega učitelja za II. skupino. Prošnje do 10. i. m. na mestni šolski svet ljubljanski. — Natančnejše v »Uradnem listu« 102.
— Poljski konzulat v Zagrebu poziva zadnjič vse poljske državljane, ki žive v področju Hrvatske In Slovenije, da se zglase pismeno ali ustmeno v svrho registracije pri konzulatu. 2(Si i(l'&
— Poziv. Kdor ima še »Pravila kranjskega društva za varstvo živali«, naj Jih pošlje proti odškodnini na upravo lista pod naslovom »Pravila«.
— Pozor, kovači In sodarjiI V prijaznem kraju mariborske okolice se zamoro z malim kapitalom naseliti kovač ali sodar. V poštev pridejo sokolski vaditelji ali telovadci. Rcflektanti naj se obrnejo po Informacije na Mariborsko Sokolsko Zupo.
Ljubljana.
— Prestolonaslednik regent Aleksander sc ie na svolem ootu v Pariš nclial z sinočnjim ekspresnim vlakom skozi Lhibliano. Ker ie potoval strogo inkognito. ga na kolodvoru ni nihče uradno pozdravil. Vlak ie imel net četrt ure zamude.
— Pričetek šolskega leta 1920-/21. oa dri. gimnaziji In drž. realki v Ljubljani. Prijava učencev za I. razred in onih za 2. do 8. oz. 2. do 7. razred, ki prihajajo z drugih zavodov, v sredo 15. septembra od 8 do 12. ure v ravn. pisarni. Zglasiti se je v spremstvu starišev oz. njihovih namestnikov In prinesti s seboj zadnje letno Izpričevalo ln krstni list Sprejemni Izpiti za I. razred se vršo v četrtek 16. septembra. Vpisovanje starih učencev v soboto 18, septembra. 21. septembra točno ob 8. uri prične redni pouk.' Natančnejša določila na uradni deski v šoli.
— Na državni gimnaziji v Kranju se prične šolsko leto 1920./21. dne 20. septembra. Za prvi razred sc bodo učenci vpisovali dne 16. septembra od 8. do 10. ure dopoldne. Vsi dijaki, ki so sprejemni izpit za prvi ravzred že napravili, kakor tudi vsi drugi, ki so bili že prej na zavodu, naj se javijo dne 17. septembra dopol-dne pri gimnazijskem ravnateljstvu. Ponavljalni In drugi sprejemni Izpiti se bodo vršili dne 17. in 18. septembra.
— I. veliki obrtniški semenj v »Narod, domu« v Ljubljani vršil se bo na praznik dne 8. septembra 1920 ob vsakem vremenu.
— Trgovska ln obrtniška zbornica v Ljubljani naznanja, da bo njena pisarna zaradi snaženja zaprta dne 6., 7. In 9. septembra.
— Veselica ZJŽ., ki se Je knela vršiti danes na Koslerjevem vrtu, fe preložena
v Narodni dom. Obiščite jo vsil	K.
Maribor.
Dramatična šola v Mariboru. Prihodnje dni se otvorl v Mariboru dramatična šola, katero bo vodil g. Milan Skrbinšek. Poučevali bodo poleg g. Skrbinška še gg.: Bratina, prof. Ivar.ovič-Metzger In Jakob Pečnfk.
Krivožlgosant eno- ln dvokronskl bankovci. Predvčerajšnjem popoldne je odda! trgovec Franc Weilcr, Slomškov trg 14, na glavni pošti 66 komadov dvokron-slcih bankovcev, ki so bili žigosani vsi z žigom »Okrajno glavarstvo Ptuj«. Ker se je enoten žig dozdeval poštnemu uradni-štvu sumljiv, Je obvestilo o tem policijo, ki je dognala, da je žig ponarejen, in denar zaplenila. V trgovini Weiler je bila nato zasežena še večja množina krivo žigosanih bankovcev. Dognalo se je nadalje, da je prinesla krivožigosane bankovce v trgovino v isti hiši stanujoča Karolina Kobau. Pri preiskavi v njenem stanovanju so še našli za 896 K z Isto štampiljko žigosanih eno- in dvokronskih bankovcev. Ku-banova je Izjavila, da je prinesel te bankovce neki železničar Iz Ptuju.
Mariborske porotne obravnave se pričnejo 20. t. m. In bodo trajale samo dva dneva.
Organ tukalšujega vorjžulškcga nrada Franc Bizjak ie Izgubil svojo uradno legitimacijo, datirano izza julija 1920. Občinstvo se svari pred njeno zlorabo.
Ne ireča vsled splašenlh konj. Včeraj popoldne so se pred južnim kolodvorom splašili konji hlapcu gostilničarja Wresniga Ivana Schmaleggcrju ter oddirjali z vozom proti Aleksandrovi cesti. Na oglu Meljske ulice so se hipoma obrnili na levo in poga-zili tam 4 mimoidoče osobe, od katerih sta se dve še pravočasno rešil!, dočim je bil ncld železničar znatno ranjen- na glavi; 481etno vdovo Marijo Pulti, mater 5 otrok, pa so konji pohodili. Težko ranjeno so prepeljali v javno bolnico.
Požar je Izbruhnil predvčerajšnjem opoldne na do sedaj še nepojasnjen način v stanovanju Jos. Mi ršcca na Koroški cesti 47 hi upepelil omaTO in razne druge predmete. Skoda znaša 5000 K.
Tatvina dveh kolos. Poveljnik tuk. voj. skladišča podpollc. Ant. Satran je naznanil policiji, da sta mu bili v noči od 2. na 3. t. m. ukradeni iz skladišča dve kolesi znamke »Styrla« ln »Puch« v skupni vrednosti 3500 kron. Zločincem so na sledu.
Tatvina cvetlic. 12 letnega Adolfa Baumaruia in 121ctno Almo Brettschneider je Izsledila vrtnarica Marta Plečko v Koroščevi ulici, ko sta kradla na njenem vrtu cvetlice. Otroka sta bila odvedena na policijo, ki ju Je izročila staršem. Mati deklice je škodo, ki je znašala 200 K, poravnala.
Tatvina v vlaku. Dunajskemu potniku L'. P. Je bil na vožnii iz Celovca v Maribor od neznanih storilcev ukraden potni kovček, v katerem sc je nahajalo 10.000 K In razni drugi predmeti v vrednosti 5000 kron.
Celje.
Mestno eledališee v Celju. Občinstvo onozariamo. da vorizori danes 5. t m. Dramatično društvo v mestnem gledališču ood vodstvom tl Slanka Gradišnika burko v 5 delanjih »Zlodieve skale«. — V torek
7. t. m. se iera nonovi.
Trgovska šola v Colju ostane začasno v dosedanjih prostorih mestne osnovne šole.
Pokrajinske vesti,
Koroško,
Pisemska cegzura v coni A. k! fe
v naši upravi, se no poročilih iz nemških listov odpravi in vzpostavi direktna poštna zveza med conama A in B.
Nemška Propaganda na Koroškem. !z
Koroške nam pišejo: »Koroško Korošcem« se imenuje listič, ki propagira za Avstrijo v koroških glasovalnih conah A In B. List, ne samo, da kar križem zavila ln preobra-čujc vesti slovenskih listov v svojem smislu, temveč je tudi drugače pisan v tako ostudnem in barbarskem tonu, da se človek nohote vpraša, ali se mogoče v njem zrcali toliko hvalisana kultura avstrijskih Nemcov. Ml Korošci dobro vemo, da ni v nobeni državi, ki je bila v vojni, tako, kot bi moralo biti, a vemo tudi, da je v Avstriji najslabejše. Se mislimo s svojo glavo, zato nas zavite besede ne bodo speljale na led, da bi glasovali za Avstrijo, ki je na robu propada.
Primorje.
Divjanje italijanskih vojakov.
Vedno in vedno prihajalo pritožbe fz za.sedeneca ozemlfa o divjanju italiianslceza vojaštva. Italijansko vofaStvo ki nima no^encera pravega dela. pohajkuje in noDiva ter v oi-ianosti streha včasih v liudk kakor v zaice. Večkrat le res le slučal. da nikogar ne zadenelo V Ilariialt le strelial pred kratkim ndlci oiian vo-iak brez povoda na dekleta, ki so bila zbrana sredi vasi. K sreči ni nobene zadel. Huiše na ie bilo v De-skjfafi kier so podivjani vojaki s streli več oseb ranili. 11 letneea Frana Kralia Da celo smrtno zadeli.
Umrl fe v Vipavi g. Anton Hrovatin, bivši župan, veleposestnik ln gostilničar, v 48. letu svoje starosti. Bil je zaveden narodnjak.
Trgovska obrtna zadruga v Gorici bo
Imela 10. t. m. v Trgovskem domu svoj občni zbor.
Na 20 let zapora Je bil obsojen pred tržaškim vojnim sodiščem Italijanski topničar Alfred Papale, ki je zabodel lani italijanskega četovodjo Valentina Bcrrettl.
Sokolstvo.
Sokolski zlet ljubljanskega okrožja sokolske župe Ljubljana I z javno telovadbo se vrši danes v St. Vidu nad Ljubljano. Začetek telovadbe ob 16. uri. Sodeluje godba dravske divizije pod vodstvom kapelnika dr. Čerine. Po telovadbi se vrši velika ljudska veselica.
Javna telovadba »Sokola na Vrhniki« sc z ozirom na zlet ljubljanskega okrožja Sokolske župe Ljubljana I. v St. Vid preloži od nedelje na praznik 8. t. m.
Sokol Litlja-Šmartno opozarja na javno telovadbo ln ljudsko veselico, ki se vrši v nedeljo 5. t. m. ob pol 4. url v Litiji.
Sokol Cerknica. Po šestletnem prisilnem odmoru je cerkniški Sokol zopet stopil v borbo za svoje Ideje. S trdno voljo ln požrtvovalnim delom se je naraščaj in Članstvo v zelo kratkem času toliko Izvež-balo, da že lahko pokaže svoje uspehe na javni telovadbi, ki se vrši dne 5. t. m. — Po telovadbi ples in prosta zabava
Sokol v Šoštanju priredi 5. t m. ob treh popoldne na glavnem trgu v Šoštanju javno telovadbo.	*
»Sokol« v Slovenski Bistrici priredi v nedeljo dne 5. t. m. javno telovadbo.
Danes Sokolski zlet ljubljanskega okrožja Sokolske župe Ljubljana I v St. Vidu nad Ljubljano.	k
Gledališče.
Sinočnja predstava »Ljubosuranja« je uspela zelo dobro. Po drugem dejanju Je bil režiserju g. Muratovu poklonjen venec s slovenskimi trakovi, Igralci pa so bili obsuti s cvetkami.
V ponedeljek zvečer se na zahtevo občinstva ponovi *Pygmalion«, Nocoj »Papa«,	i ^'T a
Jesenice. V pondeljek so aretirali na
Jesenicah komunista Josipa Mlakarja, ker je baje agitiral proti vojaštvu. Z njim so aretirali tudi nekega vojaka, s katerim se je Mlakar razgovarjal.
Žetale. (Tatvine.) Poroča se nam: V našem kraju so zadnje čase tatvine na dnevnem redu. V eni zadnjih noči so tatovi okradli kar tri posestnike In sicer Jožeta Jus, Matevža Fišer in posestnika Plajnšaka. Odnesli so vsem obleko ter obuvalo v vrednosti več tisoč kron. Orožništvu sc doslej tatov še ni posrečilo izsledili.
Ljubno v Sav. dolini. Griža močno razsaja v našem trgu. Nekatere dni ležijo na mrtvaškem odru kar po 3 osebe. Zdravnika v našem trgu nimamo. Prosili bi merodajne faktorje, da bi nam poslali vsaj za čas epidemije zdravnika, da bi se na ta način griža vsaj nekoliko omejila.*
Gornji grad. Za načelnika okrajnega zastopa v Gornjcmgradu je bil Izvoljen veleposestnik Martin Zidar v Šmartnem pri Bočni, ker je prejšnji načelnik župnik Decorti na Ljubnem odstopil.
Ljutomer. Društvo »Freivvillige Fetter-wchr« v Ljutomeru Jo razpuščeno.
Hoče pri Mariboru. Sokolska prireditev se ne vrši 12. t. m. temveč se bo preložila na oktober. Dan se bo pravočasno objavil.
Mala Nedelja. Tamburašk! in pevski zbor vabi cenjeno občinstvo na vprizorltev narodne igre »Deseti brat« v nedeljo dne 5. septembra v gostilni Senčar ob 3. url popoldne. Na svidenje!	K
Konjice. Naše razmere v narodnostnem oziru postajajo že nevzdržljive. Tukalšn! nemčurji so sl pred meseci ustanovili društvo »Deutscher Manncrgesangsvereln
Drobiž.
* Pastirsko pismo proti dekolteju. Škof v Cadixu je izdal pastirsko pismo, v katerem prepoveduje vstop y cerkev ženskam, ki Imajo razgaljena prša in roke hi ki nosijo kratka krila in prozorne nogavice.
* Newyork brez tramvaja. Ker je vstopilo osobje newyoršklh cestnih železnic v stavko, se je tramvajski promet v New-yorku popolnoma ustavlL
* Ali Je zakon lepoti ženskih nog škodljiv? To čudno vprašanje se fe obravnavalo o priliki tekme lepih ženskih nog, ki se je vršila nedavno v Londonu. Pri tej priliki se je zbralo veliko število starih In mladih dam, ki so stavile svole noge na ogled razsojevalcem pri tekmi. Nagrrdo za najlepše, najdražestnejše ki najelegant-
POSLANO.
K notici »Čudno postopanje* v Jugoslaviji štev. 211 z dne 3. t m., za katero
sem p. n. uredništvu iskreno hvaležen, pripominjam sledeče: »Neverjetno ali resnično se Imam zahvaliti, da sem danes ob pohištvo ln s svojo ženo na ulici v prvi vrsti svojemu blvšomu podnajemniku gospodu Vekoslavu Medveščku, uradniku in rez. nadporočniku, v zahvalo za svojo prijaznost, da sem ga, misleč, da Je pošten človek, vzel pod streho, v drugi vrsti pa nekorektnemu postopanju stanovanjskega urada v Ljubljani. Vprašam: Je stanovanjskemu uradu znano, da Je g. Vekoslav Medvešek pri policijskem uradu nepravilno zglašen, Je stanovanjskemu uradu znano, da je g. Medvešek tihotapil s tobakom ln cigaretami, je stanovanjskemu uradu znano, da g. Medvešek ne potrebuje stanovanja, ker se cele noči nahaja v gostilnah? Gotovo ne, ker drugače ne bi nakazali stanovanja zahrbtnikom, poštene ljudi pa metali na cesto. Gospodu Medveščku pa kličem:	»Z obračunskim dnevom ne
boste mogli tako napraviti, kakor ste naredili s svojo ženo v Ljutomeru in sedaj z menoj v Ljubljani,«
Franc Prelog, črkostavec tiskarne Hrovatin, Ljubljana.
Za vsebino tega Je uredništvo odgovorno le, kar zahteva zakon.
——— i—1»	-j»	.»-.-VfaMr —-vrnHrnaanmr—n »n* ■nnMmMMMNBMMBB
Mali oglasi.
Pr®da
DOBRO OHRANJENI SALONSKI GRAMOFON z 20 ploščami se proda. Cena ugodna. Naslov Pove Anončni zavod Drago Beseljak, Ljubljana, Cankarjevo nabr. 5.	1663.
SODI
po 20 lil zdravi, se za ugodno ceno prodajo. Na ogled pri tvrdki Pavel Novak —
Celje, Zavedna.	  1660.
ZA K 400.000 _ se proda umetni mlin z vsem gospodarskim poslopjem In zemljiščem na Štajerskem. — Kje, pove upravništvo. 1659.
ZARADI PRESELITVE prodam: žgalno pripravo za žganjekuho, steklenice nove I rabljene, sode od vina in žganja, barele od olja ter železne, sode za zelje ln cement. Pismene ponudbe na F. Cvek — Kamnik.	1658.
pohištva ki kuhinjske oprave se vrši v torek od 9. do 12. ure in od £ df> are na Turiaškcm trmi št. 4/IL	16.5/,
Konjice«, ki pa je vse drugo kakor kulturno. Pred kratkim je to društvo prvič nastopilo z nekim koncertom, katerega se je seveda moral udeležiti tudi neki državni uradnik, ki se že dalje časa senči v njihovi družbi. Prireditev so prijavili samo v nemškem jeziku in naše slavne oblasti so to prijavo sprejele, namesto da bi jo zavrnile. Škandalozno! Sploh se opaža, da raste tukajšnim nemčurjem zopef greben. Kal radi se poslužujejo v uradnih zadevali nemščine, bodisi pri prijavah kakor pri pogodbah In naše oblasti mirno rešujejo njih spise. Upamo, da sc odslej vsaka zadeva v nemškem Jeziku zavrne, ako ne, bomo posegli po »samopomoči«. Za danes dovolj, drugič več in z Imeni. — Zaveden Konjicam Kaplja ob Dravi. (Župnik pobegnil) Pri nas je bil, kakor smo že poročali, do sedaj župnik zagrizen Nemec Aleš Lenz, velik sovražnik Jugoslavije, župnija spada namreč pod graško škofijo, a kraj je po mirovni pogodbi pridcljen Jugoslaviji, ter šteje črez 1000 samih Slovencev. Župnik se Je sčasoma čutil — tujega in ni mogel pozabiti „blažene“ Nemške Avstrije, po kateri je vedno hrepenel in to ,.blaženost" je hotel razodeti še v zadnjem času svojim ovčicam, a naša oblast mu jo bila z zakonitimi sredstvi za petami. Ker ga tudi ljudstvo ni maralo, Je ta dušni pastir ponoči dne 28. t. m. pobegnil črez mejo, tje, kamor ga le že dolgo vleklo srce, v — „La-čenberg«*. Zapustil je svoje ovčice osamele, poslal je namreč poročilo, da se ne vrne nikoli več . . . Sledijo mu naj še Hermanni, Orubelnlgi & Co. in naša meja bo trdna!
nejše noge je dobila MIss Phyllis BowdelI. Razsojevalci so se pri tej tekmi tudi uve« rili, da imajo omožene Ženske najgrše noge. Vsled tega je tudi nastalo vprašanje; AU je zakon lepoti ženskih nog škodljiv?, Pravijo, da se ta problem dosedaj .<« ni razrešil.
• Nova ruska zlata polja. Kakor poroča Ust »Metali und Erze«, so našli na Ruskem večje število novih zlatih polj velikega obsega. Zlasti bogati zlati rudniki so ob reki Amu-Darjl in njenih pritokih ten v okraju Safet-Dorje. V Usurijaku so v porečju Imena tudi veliki rudniki, v katerih so začeli nedavno tega kopati. Amurska železnica je privedla do odkritja nekaterih' zlatih žil v amurskem porečju. V porečju sibirskih rek se zlato ne nahaja (po tamoS-njlh poročilih) samo v aluvialnih plasteh’( temveč tudi v celih žilah.
SOLA ROŽEK V ROŽU PRODAJA GLASOVIH.
MALO POSESTVO
v Trebnjem, vas Prudof št. 5, na Dolenjskem, prodam. Poizve se Istotam ali v. Spodnji Šiški, Jernejeva cesta 49.	1655.
STARE SLIKE-zelo dobro ohranjene prodam po primerni ceni. Vpraša se v Kolodvorski ulici, hotel »Triglav«, pri portirju od 15. do 17. ure.
1650,
PRODAJO SE POSESTVA,
hiše, gostilne, vile, tovarne potom pisarne nepremičnin Zagorski, Maribor, Barvarska ulica 3. Dopisi le proti znamkL 1653,
SUKANEC, črn In bel, glavnike za česanje, gladilo! (šmirgel) papir, krtače za ribanje,'Zlatorog-milo, testenine, vžigalice ln sveče priporoča tvrdka Osvald Dobelc, Ljubljena, Sv. Jakoba trg št. 9.	1951.
POZORI
Trgovci in peki dobe sveži dunajski kvas le pri Ivanu Roy v Mariboru, prodaja dunajskega kvasa. Razpošilja dnevno po pošti ln brzovozno v vse dele države. 1579.
Kug)? se:
BUKOVEGA OGLJA se kupi več vagonov. Ponudbe s ceno pod »Bukovo oglje« na upravo Usta, 1664.
Službe:
VEC OGLJARJEV
se sprejme. Trajno delo. Za živila preskrbljeno. Naslov v upravi lista. 1665.
"DOBREGA-MIZARSKEGA POMOČNIKA z dobro plačo sprejme v stalno delo Franc Polanšek, Tržič na Gor., št. 168.	1661.
Razno:
VEC GOSPODOV
sprejme takoj na dobro hrano. Kje, povl uprava »Jugoslavije« v Ptuju. 1622.
BARVE!
Oker, cinober, 'angelsko rudtča, črna, stensko zelena, ultramarin, vinsko modra, rdeča itd. v vseh niansah. Kupite najceneje, če Jo direktno dobavite fz tovarne. Zahtevajte cenik in vzorec brezplačno. Ludvik Petrovič, PtuJ._	 1347
"ŽENITNA PONUDBA.
Pošten fant, mirnega značaja, še ne 30 let star, z nekaj tisoč kronami premoženja, sa želi seznaniti s poštenim dekletom, ki ima kako posestvo. Tudi vdova brez otrok ni izključena. Ponudbe se pošljejo na upravo »Jugoslavije« pod šifro »Sreča 1312«.
ir, s?
JUGOSLAVIJA- dne 5. septembra 1920.
glasi v „Jugoslaviji“ ima]o na]- g boljši uspeh, ker je zelo raz- f širjena in jo vsakdo rad cita @
! Kupim vsako količino
la apno
Mirte napise ”	'«
Fran Bricelj, Ljubljana,
ŠelcnSiKrjrnva «!. O. 1439
Gradbeno podieiie
ing. Duklč in drog
Ljubliana, Resljeva cesta 9. so priporoča za vsa v to stroko spadajoča dela.
v ltosili In zdrobljeno dobavlja na vagone ,.AVA“ '«©wE5'na, LaSko.
Ponudbe na: Franjo Brine, d. d, Karlovac ali Pavel Klemenc, Črnomelj.	I40t
Cement
za rodbinsko rabo in obrt. — Dobe se tudi deli za vse stroje, igle in olje. — Potrebščine za šivilje, krojače in čevijarje.
IZKUŠANO NAJBOLJI CIGARETPAPIR
50 vagonov
dobavlja
LaS ko.
ROMAN
SILIKAT
PORTLAND
liile il Slinite GOLU B morske soli
.lil Proizvcd Prve hrvatske lvoruice £ v jutinih vrečah rabim. Ce ima
s® dospeli
Sv. Petra nasip 7.1432
§ isto kdo na razpolago naj nudi na
IVAN PAIČ — SISAK
vseh vrst, od preprostih do naj-linejših nudi vedno v zalogi tovarna klobukov in slamnikov
FRANC CERAR v STOBU
pošta in žel. postaja Domžale p. Ljubljani.
V popravila prevzema tudi vsa tozadevna dela ter preoblikuje po najnovejši modi.
V Ljubljani prevzema vsa naročila in moderniziranje tvrdka Kovačevič i T e r š a n v Prešernovi ulici št. 5, kjer so tudi vsi vzorci vedno na razpolago.
cigaretpapira i tnljaka. — Zagreb,
Maksimirska c. br. 10. Tel. 9-56
Za vsa pleskarska dela, kakor tudi za lakiranje Šolskih tabel s predvojnim blagom se priporoča
TONE MALGAJ
stavbeni, pohištveni pleskar in ličar LJUBLJANA, Kolodvorska ni. 6. |
Tovarno
z električno in vodno silo dam v najem. — Prodam ca 5000 kg degrasa, ca 40G0 kg olja za usnje, strojnega in cilinder olja. — Jakob Dermota, usnjarna, Železniki.
Ljubljana, Pogačarjev trs 3
1477 Telefcn štev.
Ekspresne tovorne vožnje iz Ljubljane v vse kraje Jugoslavije in tovorni promet po celi Sloveniji.
v iz kavčuka
Ciril Sitar
LJUBLJANA a-J
vir. San Laiaaro Stev. 10.
NAZNANILO 1
Opozarjam stranke, da prevzemam vsa tozadevna naročila kakor tndi moderniziranje klobukov tu v tovarni, v Ljubljani pa ima isto pravico tvrdka Kovačevič! 1 Tcrftan v Prešernovi ulici št. 5 ne pa gotovi ljudje, kateri hodijo po mestu in prevzemajo naročila na moje ime proti katerim bodem tozadevno postopal. — Veleapoštovanjem Frane Cerar, tovarna slamnikov in klobukov, Stob, pošta Domžale pri Ljubljani.
Minske bole
Sv. Jurij ob luž. žeta., Slovenija
50°j» ceneje
kakor sploh more katerokoli podjetje v SHS izgotavljati
JURJEV-0
Celotna pohištva — notranja ureditev za hotele, letovišča — okvirji za okna L L d., i. t. d.
terpentinov«) Ustilo. zn čevlje
Cigaretni pnpfr
Cigaretno stročnico Pisemski papir Hroma za čevlje Toaletno milo Polake tablico ter drugo blago * razpošilja vsako mno-|<49	lino na debelo
HISB tWH. UsMlan. KatHara tedaZB.
Obrtno hranilno in posojilno društvo v Kranju
priporoča Izdelke svojega
čevljarskega,
mizarskega,
tapetniškega, odseka.
strugarskega,
bičarskega
Zenfrafe I. Makartgsse 3.
Spediteur državnih železni« kraljestva Srbov, Hrvatov Jn Slovencev se priporoča za:
...	•	/•' v : 1
skupno prevoze v Jugoslavijo s posebnimi vlaki, skiadišča tu- in inozemskega blaga v lastnih skladiščili, zacarinjenje, povratno pošiljanje, prevoz (traneit), prevoz, skladišče in pako-1478	vanje pohištva.
razpošilja glavna zaloga
M. TREBAR
LJUBLJANA,
Sv. Petra cesta 6. Telefon 539,
9 Poior
Ustanovljeno 1903.
šolske potrebščine, pisarniške potrebščine, vse vrste papirja, vse vrste trg. knjig, vse vrste razglednic, vse vrste cigaret, papirja, vse vrste stročnic, vse vrste zvezkov, vse vrste pls. map, šolske tablice in pisatnlk), vse vrste svinčniki, radirke,
los. Omersa,
Ljubljana. Dunaj. c. 6,ji. Za odgovor jc priložiti znamko.
naiSHiaganngl^BlMMfflDOODOOOBHMMiMttMHBHBPBg
aaaaifriiSaaiaBSasKaSSiISiSg	.^	   ■	   i	mi«Mw,iii	-	■	-1	1	jj-;n	v	Ljubljani
Odaovorni urednik Aoto^ resek.