Dolenjske Novice i/.liajajo TSiik č«(rteli; «ko ; : jc ta diiii praznik, dan popvcj. : ;
Ceim jim je za celo leto 6 li, za pol leta lí-óO K. Naročuiua za Nemëijo, liosiio in ilmge evropske države zuaSa «•!>() K, za Ameriko (»"«(I K. Liiit, in DglnHi H« pliiiMijejo iiapiej.
Vho dopise, niLiočiiiiiu in oi^iiaiiilu Apr(tj»ina tisKtirnti J. Ivi'ajec na^l.
Četrta Velika noč v svetovni vojski.
že četi to Veliko iioS praznujemo iiicil gromeiijeni to)tov oljlctiiico najvcíjcíga zgo-dovinskfiga dogodka, spotiiiii ti'pljenja in vstajenja, spoiiiiti odj'csfiitja in prerojeiqa sveta. Ali bodenio pař obliajali lotos ta spotniti trpljditja in vstajenja zadnjiťS v tej strašni in grozni vojni narodov? — Kdo nam da zanesljiv odgovor?
Ko je soltice vzhajalo, prišle so žene k grobu. Iti ko so se ozrle tja, videle so kamen odvaljen od grobu in ko so stopile v grob, niso našle trupla Gospoila Jezusa.
Narodi ififiejo Kristusa, Ki'alja inirn, in nI ga. KliCejo ga in ni ga. Kristus je vstal ter nam zapustil vzgled ljubezni in miru.
Ljudje bi se morali ljubiti med seboj, a se morijo. DrŽave bi luoi'ale eua di'ugo podpii'ati, a se vojskujejo. Cel svet je uai'obe, podivjan. Vse dviga orožje proti orožju, vse se sovraži in si streže po Življenju. Siurt ima strasno žetev. Matere in oiietje jokajo za svojimi sinovi, žene za svojimi možmi, otroci Ka svojimi očeti. Kri In solze tečejo v potokiii. Kje je Kiistus lil njegovi nauki, kje njegovi vzgledi?
Na bojiščih smrt, na domovih ti pljeiije. In trpljenje doma ostalili picmnogi izrabljajo v svojo korist, da nasitijo svojo lastno sebičnost. Goljufija in odei'uštvo vsepovsod, v mestih in vaseh. Pravičnost in ljubezen do bližnjega sta preganjani in sovraŽenl. Žene bledijo od gladu, otroci hirajo od pomanjkanja, starËki in starke padajo oslabeli na tla. Bede je strašno veliko med nami, a usmiljenja prav tnalo. In kakoi' hijene, kadar vidijo mrtva trupla na bojnih poljanah, prihajajo med to bedo oderuške !)rikazni, da še izi)ijejo zadnjo kapljico hrvi iz staik, žen in otrok. Kje je Kristus ill njegovi nauki, kje njegovi vzgledi?
Ifristus je iz groba vstal, aleluja! Ta klic bo odmeval te dni zopet slovesno po naših cerkvah. Smrt in življenje sta se borila v preČudni borbi. In ko je Kristus lia gori Kalvariji v najveájih bolečinah, po težki križevi poti, z nagnjeno glavo izdihnil svojo tluŠo, je bila smrt i)repričana, l^a je zmagala. Toda njeno zmagoslavje je bilo kratko. Gospod življenja jo je premagal, stri njene okove, odmaknil težki kamen ter vstal tretji dan iz lastne inoČi v vsem svojem veličanstvu kot zmagovalec groba in snuti.
Kristusa iščemo in ga „j. Njegovih naukov, njegovih vzgledov iáíemo in jih iii. Tudi uženci Gospodovi so žalovali, ko je ležal Kristus v grobu, toda njihova Žalost se jc spi'etiienila v veselje. Enako se bode spremenila tudi naša žalost v radost. Kristus bo in mora priti zopet med nas in ž njin. njegovi nauki in vzgledi. Že vidimo izhajati na vzhodu iiadepolno zarjo, ki bo prinesla človešivu skorajšen mir. Naš cesar Kaiol in naSa cQiiarica Cita se neprenehoma tmdita za mil'. Sv. OÎe Benedikt kliče dan za dnevom vsem narodom In vsem dižavam, naj že vendar opustijo krvoprelivanje in naj se zopet zavedajo, da so vsi otroci enega Očeta. Sodišia so na delu, da zatirajo izkoriščevalce in izsesavalce, ki hočejo porabiti
sedanje razmere za svojo nesramno lakomnost. Vse to so znatiienja, da dolgo ne more več tiajati to stiašno vojno gorje. Mir moia priti in ž njim ljubezen, usmiljenje in pravica. .
Kristus je zares vstal. Trdna kakor skala je naša vei'a v v^ítajenje. In na tej jiodlagi verujemo v poitilajenjc in v ztna-goslavno vstajenje Avstrije ter v lepSo bodočnost našemu cesarju in hab^bui'ški dinastiji vedno zvestega slovenskega naroda. Verujemo v srečnejšo dôl)0 združenih jugoslovanskih narodov, ki so po vsej svoji zgodovini, po vsej svoji legi, jm) vsem svojem mišljenju in čustvovanju bistven lu neločljiv del avstrijske monailiije. Kdor bi ne veroval v bodočnost slovanskega na-1'oda, bi tudi ne btl tiden v veri na bodočnost naše-monarhije. Saj Avstrija sestoji iz različnih narodov. In Če bi narodi, ki tvorijo veČino v monarhiji, ne imeli bodočnosti, kako naj bi potem Imela bodočnost monarhija sama?
Ali naj mi Slovenci obupujemo tiad svojo bodočnostjo v sedanjih časih trpljenja in preganjanja po naših narodnili .nasprotnikih? Nikakor ne! Gospod je'vstal iz groba tudi za nas, njegovega odrešenja' stno deležni tudi mi. Vzoi' nam ostani Kristus! Ali ni bilo i)ot]'ebno, da je trpel satu liristus In šel po trnjevi poti k svoji zmagi in slavi? Žrtve so vedno bile in bodo in za' vsako veliko reč so tudi žitv^e velike.
Trdna je naša vera v vstajenje. Trdno je naše ui)anje po dogodkih velikega tedna v vstajenje slovenskega naroda iz temine groba. In tidna bodi naša ljubezen do vstale Jugoslavije in njeni glas naj se' mogočno razlega med vse slovanske narode; Velika noč! Vstajenje! Aleluja!
Zasajanje novih vinogradov.
Zasajanje novih vinogradov povzioča med vojsko velike težkoče.
Ni dovolj delavskih moči, ne gnoja, ne orodja. Vsled ugodnih vinskih cen je pa tiiarsikateri vinogradnik letos Izrigolal večjo ali manjšo površino svojega vinograda in mu sedaj nastanejo nove težkoče z zasaditvijo tega prostora.
Cepljenih trt ni dobiti, vsaj ne zadostne množine, ker javne trtnice, ki se pečajo s pridelovanjem cepljenih trt, bolehajo na istili težkočah kot kmečki vinogradi, "Ni delavcev, ne gnoja, ne materijala.
Divjih trt zasajati po zrigolanem prostoru vinogradniku pa ne kaže, ker ni gumija in ne more trt v diiigem letu, kakor je navajen, na zeleno pocepiti.
Zato ostane vinogradniku le ena pot odprta, namreč ta, da si vzgoji potrebne cepljenke sam doma. Vsaj je itak vselej, posebno sedaj v vojski najboljše, da se ne zanaša nihče na druzega, ampak le na aaitiega sebe.
Cepljene trte si najlažje vzgojimo potom t. zv. stratillciranja In siljenja trt.
Koncem marca ali začetkom 'aprila kaže najbolj, cepljenje izvršiti. To se zgodi tako-Ie: Naj|>t-vo je treba skrbeti za potrebne trte, to je za cepiče. Cepiče si lahko vsak nabere v svojem vinogradu, spravi jih v vlažen pesek ali vlažno žaganje v kleti do časa cepljenja.
Podlage, bodisi ključe ali pa vkore-ninčene trte (hilfe), dobi lahko vsak vinogradnik v državnih trtnicah. Podlago moramo oslepiti, to je vsa očesa izrezati, da ne more odgnati, Cepljenje takih trt je zelo jednostavtio in je le malo vaje treba, da se ga vsak privadi. Cepič se vzame Čisto kratek, z enijn očesom, nad katerim se vodoravno odreže.
Oe|»iČ In podlaga se poševno prirežeta, na rezni plošči se naredi mala zareza v podobi jezička, cepič se stakne s pomočjo teh jezičkov s podlago skupaj in cepljenje je Izvršeno, Vezati ni treba prav niČ.
Cepljene trte se vlagajo na to v zaboje, ki so približno 60 cm globoki In katerih ena stran se da odpreti. Stene zaboja se 15 cm nad dnesom prevrtajo, da pi ihaja do trt zrak. Cepljenk« se vlagajo notri tesno skupaj tako, da vsi cepiči leŽe v eni visočini, 8cin^od roba. Štiri prste na debelo na okoli in spodaj se lahko natlači vlažnega jelovega žaganja. Tudi med trte se potrese žaganja. Kadar je zaboj poln, se ga postavi po koncu. Navrh, na očesa cepičev, se potrese en prst na debelo za fižol debelih koščkov lesnega ' ogla, na to dva prsta na debelo žaganja In na vrh se dene nekaj vlažnega mahu, da zaboj drži vlago.
Tako napolnjene (napokane) zaboje g trtami se postavi na vlažen in gorak kraj. Tak kraj je na kmetih na primer hlev, kjer se postavi zaboj na bolj svitlem ki'aju nekoliko od lal, da ne stoji v mokroti.
Še bolj pripravna je seveda gorka greda ali pa posebna svetla in vlažna soba, kjer se lahko kui'1. Najbolj prikladna začetna toplota je kakih 25''C. Ko začnejo trte odganjati, se toplota zniža na 20" C in pozneje na 15" C, da trte preveč ne oJženejo, kar nI dobro.
Z zračenjem je skrbeti zato, da poganjki ne gnijejo, s postavljanjem na svetlobo ^m, da se utrdijo in ozelene.
Kadar so cepljenke na cepilneui mestu dobro zalite in so primerno utijene, za kar rabi tri do štiri tedne, jih posadimo na prosto.
Sade so lahko naravnost v vinograd ali pa najprej v trtnico in še-le drugo leto v vinograd.
Kdor itiia zemljo v vinogradih zri-golano, naredi najbolje, da jih posadi naravnost v vinogiad, zlasti če ni zemlja hudo peščena, katiienita, ali pa preveč mastna (Ilovnata).
K vsakemu kolu posadituo po dve trti, v jamico, zgornji konec tik kolja, spodtiji dobro ped narazen. K trtam de-nemo dobre prsti, in če je mogoče, jih še zalijemo.
Kadar jamico zasujemo, mora gledati cepllno mesto še kakih 5 cm nad zeiidjo. Vso tj'to, torej tudi cepič in tudi že tnale, zelene listke zasujemo nato z rahlo, najbolje hostno zcudjo tako, da so vršički še za prst pod zemljo. Kadar začne trta rasti, priritiejo poganjki kmalu Iz zemlje. Zemljo moi'amo zaraditega, zlasti po dežju. Če se strdi, zrahlati.
Poleti moramo cepljenke večkrat po-Ški'opiti z galico, da jih ne uniči palež. Ko odrastejo i)oganjki na ped dolgi moratno trto do prvega kolenčka podlage odgrebsii, stranske korenike, zlasti iz cepiča, in pa poganjke iz podlage moramo porezati. Trte
še zasujemo do cepilnega mesta, pozneje, pri drugem okopavanju jih pa odkiijemo j)od cepllno mesto, da dobro dozoi'o. Če se přimetl pri enem kolu dve trti, vzamemo pri-^hodnjo ipomlad eno ju'evidno Iz zemlje in jo "^iresadimo drugam, ena ostane na mestu.
Cepljene trte, ki se vkoreničljo na mestu, lastejo izvrstno in dajo v dveb, treh letih ki'asne, močne cepljenke, kakor jih še z zelenim cepljenjem ne dosežemo. Ta način obnovljenja vinogradov je najenostavnejši in najsigurnejši. V dveh letih imamo kompleten vinogiad brez lukenj. Kdor ne rabi trt. v istem, ampak še-le v prihodnjem letu, posadi naj jih prvo leto v trtnico, da se zarastejo. Za trtnico si izberemo kako proti soincu ležečo njivo v dobi'1, a ne pi'elahki zemlji.
V. trtnici se sade trte v 80 cm oddaljene jaike, v jarkih 8 do lOcm narazen. Cepljenke se prisujejo do vršičkov v podobi grebenov. Oskrbovanje poleti je isto kot v vinogradu. Treba je zemljo rahljali, korenince iz cepiča in poganjke iz podlage obrezovati in konečno (sredi julija) tite do cepilnega mesta odkriti, da se utrde.
V	jeseni jlii zopet in sicer do druzega očesa mladike na cejiiČu prlsujeiuo z zemljo, da pozimi ne pozebejo. Spomladi trte izkopanin in jih posadimo v vinogi'ad.
S stratitîciranjem (vlaganjem) in siljenjem cepljenih trt s^e bavijo pri nas že veliko let državna trtnica v Bršlinu iiri Novem mestu, deželna kmetijska šola na Grmu in trtnice kmetijskih podružnic v Novem mestu in v Tržišču pri Mokronogu. Pri državni trtnici v Bršlinu bode podpisani prliedil v četrtek dne 4. aprila 1918 ob 9. uri zjutraj praktičen pouk v tem cepljenju. Kdoi' se ga yiisli udeležiti, zglasi naj se z dopisnico pii podpisanem.
Knjižice z natančnim popisom tega cepljenja se dobe pri podpisanem In pri c. kr. kmet. družbi v Ljubljani po 60 vin.
Naj bi se tega zelo praktičnega načina obnavljanja vinogiadov, ki itna pred zelenim cepljenjem mnogo jirednosti, vinogradniki splošno pojirijeli. — C. kr. vinarski nadzornik B. Skalický, Novomesto.
Dogoditi ppetečenega tedna.
Brest-Litovska diplotiiatična medigra je končana; Rusija in Ukrajina sta potrdili mirovno pogodbo, obmejne dežele so ti'dno v nemških rokah. — liuintinska vlada je raje odstopila, nego bi podpisala narekovani mir; kralj je poveril vlado staremu prijatelju Nemčije Marghilotnaini. ki upa doseči ugodnejše pogoje. Promii je z Rinnunijo so za par dni podaljšali. — Nizozemska ultimatu entente nI ugodila; ko jo 20. t. m. potekel stavljeni i'ok,so v Združenih di žavah in angleških pristaniščih zaplenili vse nizozemske ladje, vendar na zelo prizanesljiv način. Sedaj pi'idc na vrsto Švedska, —
V	Londonu so se sešli na posvet^ovanje zastopniki sporazuma in soglasno sklenili, da biest-litovskega miru ne pripoznajo, marveč da nadaljujejo vojno. — Na fran-cosko-belgijsketn bojišču se je vnela dolgo s strabom pričakovana boiba na življenje in smi't, tako se uiadno poroča, Pi'izadeta je tudi naša vojska; prva poi'očila omenjajo, da se udeležuje topniškega boja proti
Angležem iii Francozom ludi avstro-ogi'ska aitîljei-ija. Nenici so tiuii (o iwt kot ijití uveiiti novo nioriliio sredstvo: gumijeve ki'o^le napoinjerie s sti'npeniiiii plini, ki jili mečejo na sovražnike ix zi'akoplovov. Nemci poi'oCajo, da so med Cainbralem in La Perejeiti vdrli v dele angleške posto-^ janke, — Tudi z Beneškega poročajo o resnejšili bojih. — V Uki'ajirii so Nemci med drugim zasedli pristaiiišie Kei zoJi, — Začetek nove Tujne dobe dokazuje zakonski iiačit, ki ga avstrijska vlada predloži parlamentu: načrt o splošni vojni dolžnosti dela. Vsak moški od 17. do 60. in vsaka ženska od 19. do 40. leta sta dolžna, prevzeti ozii'oiua izvrševati tisto delo, katero doloei javna oblast. Delo bodo plačevali stanu in razmeram primerno. — 19. t, iii. so v Zagrebu slavili 100 letnico-rojstva največjega Invatskega pesnika Petra Pie-ladovica. Viada je bila vsako slavlje prepovedala, vendar je prebivalstvo na veličasten način počastilo pesnikov spomin in manifestiralo za jugoslovansko misel. — Nemška diplomacija je doživela zopet novo neprijetno odkritje; na dan je prišla spomenica bivšega nemškega poslanika v Londonu, kneza Lichnowskega, ki dokazuje, da je sedanjo vojno bre/.pogojno hotela in jo vprizorila Nemčija. Lichnow-skega pozovejo bajé pred vojno sodišče.
D-Anton Korošec v Ljubljani.
Načelnik Jngoslovanskega kluba, dižavni poslatiec g. dr. Anton Korošec se je pripeljal v soboto 23. marca ob 6. uri popoldne v Ljubljano, da je sprejel v slovesnem aktu dosedaj nabrane podpise slovenskega ženstva iz vseli slovenskih pokrajin kot prisrčen izraz narodne volje po ujedi-iijenjii in svobodi.
Na kolodvoru na peronu ga je sprejela deputacija slovenskega ženstva. Ko je množica zagledala dr. Korošca, so zaorili navdušeni živio-klici, žene in dekleta so viiitele v pozdrav bele robce, moški pa klobuke. Zadoneia je pesem „Lepa naša domovina", katero je pelo vse zbi-ano občinstvo. — Nato je 8 krepkimi besedami })ozdravita načelnika Jugoslovanskega kluba gospa dr. Tavčarjeva, in dr. Korošec se je z izredno srčnimi in leiiimi besedami zahvalil.
Vihar navdušenja pa je nastal, ko se jc dr. Korošec piikazal pred kolodvoiom. I/, tisočeiih gil so zadoneii klici: Živio dr. Korošec, živel naš voditelj. Živela Jugoslavija itd. Nastala je giozna girječa, vse je rinilo proti njemu, v.^akdo je hotel videti priljubljenega voditelja. Zadoneia je pesem „Hej Slovani!", katero so peli tisoči in tisoči jazoglavi.
Sprevod v mesto je bil pravi zmagoslavni pohod. Ljudje so drli ob strani vozov in za vozovi in jih obsipali s cvetjem. Na Dunajski cesti so pa kar naenkrat voz ustavili, na katerem se je vozil dr. Korošec, spregli konje in peljalo ga je ljudstvo dalje do magistrata. Vso pot je neštevilna množica priiejala dr. Korošcu navdušene ovacije. Iz oken pa so se vsipale cvetlice.
Ko je prispel sprevod pred magisti'af, se je ponovil prizor« kolodvora. Ljudstvo je pelo „Hej Slovani", ,.Lepo našo domovino" in ognjevito jiozdi'avljalo odličnega gosta, medtem ko jo on odšel v županovo sprejemno sobo, kjei' sta ga pozdravila dr. Ivan Tavčar in dr. Triller.
Ker kiici pred niagisti atom niso hoteli poneliati, je stopil dr. Korošec z županom in drugimi gospodi na balkon tei' je tisoč-glavo množico najpiisrčnejše nagovoril, nakar je sledilo zoi)et velikansko navdušenje. Nato so di'. Korošca navdušeni fantje -zopet peljaii samotež do hotela „Union", kjei' so se manifestacije ponovile.
Zvečer ob 8. uri se je višil v „Unionu" prijateljski sestanek v ok^no okrašeni
dvorani, katerega so se udeležili tudi načelnik S. L. S., mnogozaslužni pielat Kalan, Župan dr. Tavčar, različni zastopniki in obilo drugih odličnih oseb, poslanci itd. Ko je došel dr. Korošec v dvorano, so mu pevci zapeli „Lepo našo domovino".
Prvi je pozdravil dr. Korošca župan dr. Tavčar v znesenih besedah, nakai' je sledila pesem „Slovenec sem". Potem je govoril v imenu S. L. S. njen načelnik, pi'elat Andrej Kalan, kateremu tetiieljitemu govoru je zaorilo dolgotiajno odobravanje in viharni živio-klici. Pevci so pa zapeli : „Eno devo le boui ljubil". V imenu Narodno-napredne stranke je govoril dr. Kramer.
Nato je govoril dr. Korošec, z velikanskim iu dolgotrajnim navdušenjem pozdravljen. Ob sklepu so pevci zapeli: „Iz bratskog zagrljajo".
Končno se oglasita k besedi socialni demokrat Anton Kristan in zastopnik koroških Slovencev urednik „Mira", vikar Smodej, pevci so pa zapeli; „Od Urala do Triglava".
V	nedeljo ob 11. uri se je vršila šele prava slavnost v nabito polni dvorani „Uniona". Na balkonu so zavzele prostore dekleta v slovenskih in hrvatskih narodnih nošah. Na mizi so bile pole s podpisi slovenskega ženstva krasno vezane v sedem knjig. Ko je došel dr. Korošec je šel vihar navdušenja skozi tisočglavo množico. Dekleta v narodnih nošah pa so obsipale dr. Korošca in goste s cvetjem, tako da je bila estrada napolnjena s cvetjem. Na estradi je zavzelo prostor narodno ženstvo z g. dr. Tavčarjevo in gdč. Cilko Krekovo na Čelu in druge gospe in gospodične in veliko visokih gospodov.
Ko se je polegel vihar navdušenja, je gospa županja dr. Tavčaijeva stopila pred dr. Korošča in s prekrasno vezanimi besedami navdúšeňo govorila ter prebere še enkrat znano izjavo slovenskega ženstva. Na to je burno pozdravljena govorila sestra nepozabnega dr. Kreka gdč. Cilka Krekova, katei'e patrijotični govor je naravnost očaral zbrano množico.
Na to je sledil zahvalni govor dr. ](orošca v besedah, kakršne zna le govoriti mogočen načelnik mogočnega Jugoslovanskega kluba slovenskemu ženstvu. Gospodične so ga venomer obsipale s cvetlicami.
V	imenu istrskega hrvatskega ženstva je pozdi'avila dr. Koiošca gdč. liožičeva iz Opatije, v imenu češkega narodnega ženst va pa gdč. Ďďiiiakova. Občinstvo je prij'edilo bratom Čehom dolgoti'ajne, navdušene ovacije in zapelo: „Kje dom je moj".
Končno se je gospa dr. Tavčarjeva zahvalila dr. Korošcu in vsem gostom za udeležbo in zaključila nenavadno vzvišeno slovesnost. Občinstvo je prirejalo dr. Korošcu, Ženstvu in gostom dolgotrajne ovacije. Nato se je množica skozi vse izhode vsipaîa na cesto, kjer so se [ired „Unionom" manifestacije nadaljevale, posebno âe, ko se je pj ikazal nacesti dr. Koi ošec, ter ga spremljala v zmagoslavnem pohodu do Mai'ijanišča. Mimogrede je še nniožica piiredila pred škofijo ovacije knezoškofu in zapela „Hej Slovani" in „Lepo našo domovino". Manifestacije so se ponovile pred Prešernovim spomffnikom.
Ker je bil knezoškof ljubljanski gosp. dr. A. B. Jeglič zadržan prisostvovati tej narodni slavnosti, je poslal sledeče pisemce načelniku Jugoslov. kluba dr. Korošcu:
„Pi'ečastiti gospod ! Kei' 'sem dvema Župnijama obljubil dubovnojjastirsko pomoČ od 21. do 25. marca in ne moi'em pozdraviti osebno ne Vas ne diiigih gospodov iz naših jugoslovanskih pokrajin, pozdravljam Vas in druge gospode, odkritosrčne prijatelje našega patriotičiiega, jugoslovan. gibanja, pismeno. Dobro došli v belo Ljubljano in Bog daj uspeh prizadevanju za potrebno skupno zvezo in namenom jnimerno organizacijo. Pozdrav in blagoslov vsem 1
Vdani Anton Bonaventura, Škof."
Še nikdar ni Ljubljana tako veličastno manifestirala za svobodo naroda.
Fianjo Nitibaiier:
Hoja pomlad.
Spominu materinemu.
1.
Ah, bila pomlad bi kot nikdar poprej, vse pelo bi z vej in duhtelo od mej, in soince Žarelo v krasoti bi zlati, ko mamica mogla iz groba bi vstati.
A spava globoko in nič ne pové, kako je v temini brezčutne zemljé in spava in spava in sanja in sanja, molči pod cipreso na moja vprašanja.
2.
Mamica, zvončki zvoné z gričev in z mej Čez poljé, v vodico sklanjajo glávíce bele, naše so bukove hoste zapele!
Piidi pod grad,
gledat pomlad, cvetk ti natrgam, zápojem s teboj! Naj bom spet ljubljenec tvoj!
3.
Pomlad sc bliža, k nam Uiti z lahkótnimi nožicami, sladkó z gozdiSvi govori in šepeta z vodicami, in kakor deklica na dan presvetega Telesa na g(5ro vsako In ravan cvetic [lotresa. Učijo tičke se od nje veselih pesmic sto in sto, na vejicah žgolé, drobé, le meni v srcu je hudô: Učil je mene peti kristalni glas nekoč, a moral onemeti je tisto strašno noč!
4
Mati, vse si pozabila, mati, vse si odpustila! Pač te smrt je pokosila, ali je bridkosti meč iz srcá ti potegnila, da ne seka ran ti več! — Vsem so grehi odpuščeni, ki 80 bili zaslepljénl, tudi — meni! Kdaj pa mi si odpustimo, krivi tvojih bolečin? Ktero pómlad, ktero zimo umiri se nam spomin?!
6.
V piocesiji gredó pojoč:
Velika noč!
Gospod je vstal! — Še tebe, mama,
naj vrne meni giobna jama!
Oj pridi spet in tvoj sopran
pozdiavi naj veliki dan,
ko sveta je nebeška sila
okove smrti razdrobila!
Kako naj pojem sam potrt,
ko v mislih tvoja mi je smrt?! —
Ah vem, nazaj ne bó te
in jaz ne morem póte!
Ne da te zemlja veČ nazaj
nikomur, niti meni,
pa naj bo stokrat solnčni raj
v prirodi pomlajétii I
Ne da te zemlja, ali On,
ki smrtnih se je rešil spon,
pokliče te iz zemlje čine
in sinu mamico povrne.
Nekoč, nekoč presrečna bo Velika noč, in večna bo! Takrat ne vzame nihcè mi več predrage mame!
Nažim sadjerejcem v poduk.
IX. Sajenje dreves.
Zadnjič smo omenili, da so pred saditvijo postavi najprej sredi jame kol, in da se jama že dva do tri tedtie pred sajenjem izpolni z zemljo. To je potrebno, da se lalilo nasuta zemlja do sajenja nekoliko usede. Ko potem drevesca sadimo, nasujemo najpiej na severni strani kola majhen kup prav dobre zemlje, ki bo gledal pol pedna (10 cm) iz jame. Na to gomilo postavimo drevo ter mu korenine razvrstimo na vse strani poševno navzdol.
Začetnik stori dobro, ako položi čez jamo prekljo (lato) in drži drevo tako k lati, da leži mesto, kjer se korenine začno (koreninski vrat) majhen jiedenj nad lato.
Drevo se tedaj naj vedno stavi nad jamo in ne v jamo. Ko se zetiilja usede, bode še vedno dovolj globoko stalo.
Sajenje najlažje izvršita dve osebi. Prva dievo drži, diiiga pa z rokami korenine pravilno razvrstuje in razprostiia na vse strani ter jih zasipavije z najboljšo zemljo, tako, da ne ostane nič praznega prostora no med in ne pod koreninami. Prazni prostori povzročajo plesnobo in gnitje korenin. Zato se naj zeiiilja z nogami vedjio pridno poteptava.
Drevo pri sajenju privzdigovati in spuščati, je jako slaba navada; zakaj s tresenjem pridejo koreninice, ki smo jih prej lepo razvrstili, zopet v svojo nepravilno lego. Bolje je torej, da se pridno dela z rokami, ročno delo bo tu najboljše.
Na korenine se nasuje nekoliko dobre zemlje povrh še, če je treba, malo gnoja in potem se jama zasiplje z mrtvo zemljo, ki smo jo najpozneje vrgli iz jame. Z njo se tudi napravi okrog drevesa do 20 cm visok, eden do eden in pol metra širok, navznotraj se znižajoč drevesni kolobar. Sedaj je drevo z vodo močno zaliti.
Ako nastopi po sajenju suho vicmo,
je treba tudi pozneje zalivati, sicer se drevesce laliko posuši, ker je plitvo vsajeno. Drevesni kolobar pa se pokrije na 5 cm debelo z gnojem, ki zadržuje vlago, greje zemljo in jo varuje plevela.
Končno moiam še enkrat resno svariti pred globokim sajenjem; ono je navadno glavni vzrok, da ostane drevo nerodovitno in da boleha.
Čez Štiri do sest tednov, včasih tudi pozneje, se je drevo popolnoma usedlo in sedaj dobi dve do tri stalne povezi. Najcenejša, a ne najboljša povez, je slama, ki se zaplete v povesmo ter v podobi ležeče številke osem ovije okolo debla in kola. Konca povesla se z vrbo h" kolu prl-vežeta. Tudi kokusova kita, posebno pa na žico nabiani plutovni zamaški, bodo dobro služili. Nikakor pa se ne sme rabiti samo žica (drat) in druga ostra vezila, ki deblo zarezujejo.
Milostipoine vellhanočne praznihe
želimo vsoni našim dragim naročnikom in sotrudnikom, vsem prijateljem in čitateljem, ôotrta vojna Velika noč! Dal Bog, da vendar enkrat zadnja vojna! — Vljudno prosimo, potrudite se še sedaj v praznikih s piav vneto agitacijo za razvoj in raz-šiijanje našega edinega dolenjskega lista, ki ima prav zadnji čas zopet novih in močnih nasprotnikov. — Mislili smo na-ročnikom-zaunidnikom Že list danes ustaviti, pa ne storimo tega, ČeŠ: ravno za pirhe soio list ustavili. S prihodnjo številko pa ustavimo list brez ozira vsem, ki ga niso plačali še saj za leto 1917. Porabite tedaj poio^iice in vpošljite takoj saj zaostalo naiočnino in ob enem tudi naročnino za tekoče leto 1918. Naročnina za tekoče leto je 5 kron. — Dolenjci! Glejte, da bode letošnja Velika noč tudi za naše „Dolenjske Novice" praznik veselega vstajenja k boljšemu Življenju!
Uredništvo in upravništvo.
Kako sem se oslepel učil citati in pisati.
Gradca, 16. marca 1918. — Veleceiijeiii gospoil uieiUiik! Blagovolite sprejeti to-le za Vaš cenjeni list. Piše pa Vaš znatiec in i'ojak Franc Medle. Naši oslepeli vojaki žele Vam in vseni Dolenjcetii in Dolenjkaiii srećno VelikonoĎ. Srečno in veselo tudi, dasi Živimo v Žalostnili íasiU. Z nekoliko optiiiiizinom si Človek že tudi pomaga do veselili dni. Saj še naši oslepeli vojaki koiajŽno korakajo pot življenja, ki je zanje tako-tako temna, kakor za nobenega izmed nas. Torej veselo VelikoiioÉ Vam želimo; tudi hvaležno udana a, Klara Verlilinc.
Kako se slepi učijo, oziroma kako se naučijo Čitati in pisati? Podobno ter enako in začudeno povprašujejo ljudje, kateri prvič čujejo, da tudi .slepi človek čita in piše. Marsikateremu človeku se zdi to Cisto neve) jetno in si na vse mogoče naCine pi ed-stavlja, kako da bi vendar to moglo Liti. Vsak si misli, da to nikakor ni mogoče. No, pa da Stí ne 1)0 zdelo to komu preveč čudno in neverjetno, hočem Vam, cenjeni čitatelji, nekoliko razložiti to stvar, katere se moram tudi sam učiti. Pj'išel sem bil namreč iz Rusije leta 1916. Bil sem z drugimi vojnimi vjetniki-invalidi zamenjan kot slepec. Ko smo se vračali nazaj v našo ljubo domovino, sem večkrat premišljeval, kaj boin počel sedaj, ko sem slep; in čim bližje naše domovine smo bili, bolj so me mučile te težke misli. Ali bilo je vse drugače, kakor sem si mislil. Ko se piipeljemo z vlakom zopet enkrat v našo ljubo domovino, smo se morali vstaviti za štirinajst dni v Ljutomericah na Češkem. Tukaj smo bili v neki bolnici, in tu so nas strogo pre-iskavali zdravniki, ako je mogoče prinesel kdo iz tujine kako nevarno ali nalezljivo
bolezen.
(Dalje sledi.)
Dopisi.
Iz Novega mesta. V četi tek 7. marca 1918 ob 11. uri dopoldne se je otvoi-ila v tretjeredniški biši v Novem mestu „Ljudska prehianjevalna kuhinja" za mestne reveže. Pred otvoritvijo je nagovoril preČ. gosp. P. Pavel navzoče goste iii reveže s prisrčnimi in tolažiinimi besedami ter blagoslovil sicer malo, a velekoristno karitativno podjetje.
To plemenito misel je sprožilo mesliio županstvo ter povabilo k sodelovanju častiti tretji red, ki je težavno nalogo prevzel v izvršitev in oski'bo. S tem je č. tretji red zopet vnoviC dejansko dokazal v dolgotrajni vojski svoj patiijotizem,
V prehranjevalni kuhinji dobiva do-sedaj 21 revežev tečno iti zdiavo liiano opoldne in zvečer. Kuhinjo oskrbujejo tretjerednice brezplačno iz ljubezni do i>iiii)jega_ Če kateri revež ne more prihajati y kuhinjo zaradi oslabelosti mu ljubeznjivo prinese tretjerednica jed na dom. Sredstva in živež, kateiega bo pač mnogo treba, prihajajo večjidel od tretjega reda m z njegovim posredovanjem od vseh drugih blagili dobrotnikov. Glavno pomoč daje hvalevredno delujoča mestna api'o-vizacija. Priporoča se kar najtoplejše to hogo- in Človekoljubno delo usmiljenja slehernemu v blagohotno in trajno podporo. Bog daj svoj blagoslov!
Iz Adlešič, 20. marca, V prvi tretjini niarca in sicer 2. in posebno 10., odšli so iz naše župnije, to je iz Bukovlja, Tribuč in Pribincc skoraj vsi vojaki naši in ruski ujetniki, ki ao bili zaposleni v našem Bukovcu pri sekanju drv in gradnji ozkotirne Železnice, le nekaj jih je še ostalo, posebno na Bojancih. Ljudje so silno veseli, da so se iznebili vendar enkrat vojakov, pred katerimi so toliko prestali. Človeku se zdi skoraj neverjetno, če sliši, koliko so naredili škode ruski ujetniki v naši Župniji in po vseh sosednjih žiipnijah in skoraj
po vsi Beli Krajini, Vsaj so bili poslali v Bukovye, kakor je bilo slišati, kazensko kompanijo ruskih ujetnikov, ki je krala, kar je mogla. Nekaj časa skoraj ni bil minul dan, da ne t)i bilo slišati o tatvinah. Včasih so pa krali kar jio več hišah v eni noči in tudi po več vaseli isto noč, Ki'ali so vse, kar so mogli. Lani poljske piidelke, posebno krompir, po zimi pa so ulamljali v hiše, zidanico, kleti, in poki'ali, kar so dobili, veliko živil, mesa, masti, obleke, platna, več prascev, mladih in stalil), pri eni hiši naenkrat Štiii mlade, ki so jih kar blizo hiše poklali in odnesli. Krali so teleta, telice, ovce. Pokrali so tudi v več zidanicah in hišah vino in ga enkrat do dvakrat menda celo odpeljali na vozeh v Vel. Plešivice. S tatvinami so naredili Škode silno veliko, več tisoč ki'on. Za našo župnijo je bilo to vojaštvo, naše in rusko, nesi'eča, kakoršna je Še ni zadela, in res pravo prokletstvo v več ozirih. Koliko so tudi uničili njiv, koŠenic in vrtov na Pri-bincih in v 'iVibuČah, ker so vse vprek hodili in vozili in niso prav nič pazili na škodo. Koliko so uničili dalje za Železnico, katero gradijo, najlepših njiv, posebno v „Žlebu" v TribuČah, košenic, steljiiikov, bost, potov itd. Ker tudi niso dobivali zadostne hi-ane, posebno naši vojaki, včasih ki'uha po par tednov nič, so ljudi zmirom nadlegovali in prosili, da ni bilo nikdar mira pred njimi, vsaj so hodili po vselt vaseh in hišali, včasih kar po več naenkrat. Ljudje so jim davati, četudi trpijo letos v več hišali veliko pomanjkanja, kruha, suhega sadja ali kaj jedi, ker so prihajali v hiše najraje, ko so ljudje jeli. Smilili so se njidi, ko so vidili, koliko pomanjkanja in lakote trpijo, da so bili primorani beračiti.
Meteor, kateiega so oi)azili v Ljubljani 12. t. m. po noči ob tričetrt 10. uri, kakor je sporočal „Slovenec" št. 60., so vidili tudi pri nas. Nebo se je naenki-at prav močno razsvetlilo. Ljudje pravijo, da se je „nebo odprlo". Nekatei'i pravijo tudi, da so vidili kakor svetel mehui' na nebu.
Domaće in tuje novice.
Odlikovan je bil dne 1. januarja naš domačin Jožko Horvat z malo srebi'uo svetinjo. Mladi Jožko se nahaja še vedno v turški-angleški vojski ter je bil zadnji Čas v neki bolnici v Damasku. Sedaj piše z dne 24. februarja, da je zopet zdrav. Popisuje pa Žalostno usodo in veliko vse-stiansko pomanjkanje avstrijskega vojaka v Aziji. Posebno iierila primanjkuje. Čudno pa je, da dobiva na tako daljavo vedno redno Dol. Novice. Dal Bog, da bi obhajal drugo leto Veliko noč v domačem krogu. Bodi prisrčno pozdravljen diagi Jožko od vseh domačih in drugih novomeških znancev!
Želim vsem svojim rojakom Dolenjcem vesele in blagoslova polne velikonočne praznike iz Rumunije. Poročnik Fr. Rlťelj.
Umrla je v Novem mestu 22. marca gospa Marija Kiašovec roj. Uhan, po dolgi mučni bolezni, previđena s sv. zakramenti, stara 52 let. Naj počiva v miru blaga ženal
Umrla je v cesai ice Elizabete bolnici v Novem mestu dne 24. t. m. gospa Ana Faganelli, -soproga postaj, mojstra, stara 31 let in zapušča dva nepreskrbljena otroka. Naj v miru počiva!
Za oslepele vojake je darovala Narodna čitalnic;.a v Črnomlju 200 K in je poslala denar naravnost v Gradec, od koder je došla slavni čitalnici laskava in prisrčna zahvala od neareCnih slepih vojakov.
Velikonočne pozdrave z željo obilo rudečih pirbov pošiljajo slovenski fantje-vojaki vsem domačim in znancem: Jos. IJdovič, Trebnje;. Franc Božič, Dobrova in Maks Kurolt, Medvode. — Nadale pošiljajo najlepše velikonočne pozdrave iz laškega bojišča od Piave vsem fantom in dekletom Št, Jernejske župnije tei' vsem bralcem in bralkam Dolenj. Novic: Alojz
Fabjan, Dol. Gradišče in Joa. Vovk, Pol-hovica, — Istotako Albin Eršte, Mokro-polje; Franc Šober, Podgi'ad; Franc Šiška, Prečna; Alh. Metelko, Raka; Fr. Gazvoda, Podgrad; Leop. Gorenc, Novomesto; Matija Rozman, Črnomelj; Franc Malina, Semič; Josip Turk, Mokropolje in Franc Di'agman, Polhov i ca.
Darovi. G. dr, Jos. Strašek je daroval za novomeško ubožtio kiiliinjo 50 K. — G. Klementina Gruntar je darovala za mestne reveže 50 K, namesto venca na grob umrle gospe Karoline MakaroviČ, — Preč. g. župnik Anton Ziacb je daroval za mestne reveže 10 K. — Plemenitim darovalcem najlepša hvala!
Nabrale so deklice pri neki domači igri dne 25. marca 10 kron za slovenske slepe vojake. Čast jim!
Iz bojišča, Diage Dolenjske Novice! Praziuijemo že četrto Veliko noč na bojnem polju. Lansko leto sem mislil, da bodemo letos praznovali že doma, toda žaiibog, nismo ae dočakali tega srečnega dneva. Sedaj smo daleč v beneški ravnini. Tukaj se je že razvila zelena in cvetoča pomlad. Zime letos nisenî videl, kakoj' jo imamo pri nas doma. Nei'ad bi ostal v tuji zemlji, JMoje srce hrepeni nazaj v moj rojstni kraj, Ujiani, da se dingo leto Že vidimo v naši lepi Dolenjski, Vsi si to želimo.in težko pričakujemo srečnega svidenja doma. Vesele velikonočne praznike želimo vsem našim zvestim dekletom in vrlim ženam ter vsem bi'alceni Dol. Novic. Živ,ela Jugoslavija! Pozdi'av: Franc Kozoglav, Št. Jošt pri Novem mestu, Ivan Škrajnar, Boriča vas pri Rudolfovem in Alojzij Praznik, Gormovlje jiri Mokronogu.
Čevljarskim mojstrom v vednost. Zavod za pospeševanje obrti v Ljubljani sporoča, da je prevzel nalogo, posredovati invalidom učna mesta. Podpisana zadiuga opozarja torej vse čevljarske mojstre, da, ako bi želel kateri vzeti kakega učenca v pouk, mu je dana sedaj ugodna prilika, da tahko dobi v ponk vojaka invalida, za kateiega ne bo mojster imel druge skrbi kakor to, da ga bo učil, Vse drugo so pristojne oblasti uredile tako, da zamoie invalid stopiti v obrtni uk in ga ves čas pouka vzdržuje vojaška uprava, oziroma deželna komisija za vraCajoCe se invalide. Zlasti je za to dana lepa prilika tukaj v Novem mestu in po vseh takih krajih, kjer se nahajajo vojaške posadke, ali bolnice, ker zamorejo dobivati invalidi vso oskrbo. Torej, ako bi kateri izmed mojstrov hotel sprejeti vojaka invalida v pouk, naj se zato zglasi pri podpisani zadrugi, katera bode potem to stvar poročala v Ljubljano Zavodu za po.speševanje obrti, ki bo vse nadaljne ui'edil. — Zadruga čevljarjev v Novem mestu.
Razglas c, kr. poštnega In brzojavnega ravnateljstva. Na podlagi paragrafa 5, drugi oddelek poštnega reda se z ozirom na sedanje prometne težkoče od 22. t. ni. dalje v tuzemskem prometu naslednje odredbe vpeljejo: Tudi sprejem nujnih zavitkov pade pred iste omejitve, kakor za navadne zavitke in se sprejemajo samo v tej množini, kolikor se jili neovirano zamore odpraviti. Obligatorično ekspresno dostavljanje nujnih zavitkov (§ 100 poštnega reda) odpade in je odpošiljatelju na prosto dano, isto zahtevati, samo v tem slučaju je ekspresno dostavnino plačati in se potem tudi ekspresno dostavi. Drugi paketi (§ 97 poštnega i'eda) razven nujnih se ekspresno ne sprejemajo. Označba večje vrednosti kakor 600 K je razven jul službenih zavitkih dovoljena samo, Ce vsebujejo bankovce, kovani denar, vrednostne papirje, kovano ali nekováno zlato in srebro, zlate ali srebrne stvari ali nakit. Prepoved vrednosti pri nujnih zavitkih ostane. — Najvišja teža za navadna pisma, izvzemsi uradna pisma, je določena na 250 gramov. Za čas od 22. t, m, do vstevši 1, aprila 1.1. je pristojbina za zavitke izvzemsi od poštnine prostih uradov za poštnine podvržene
naslovljence plačati pri predaji. — Na podlagi § 5, .štev. 2 poštnega reda se od 22. t. m. dalje odredi, da- je višina vrednostne označbe in vsota povzetja pri za-vitkiti samo do 600 K dovoljena. Obenem se (§ 127, št. 2 (»oštnega reda) nadomestno dostavljanje pri zavitkih od vrednosti 100 na 600 K razširi.
Poletni čas se uvede 15. aprila. Skupno ministrstvo je uvedlo 7. marca 1918, drž. žak. št. 87, in istočasno tudi ogi-ska vlada sporazumno nameravani termin za poletno dobo v Avstriji in na Ogrskem s 1. aprilom in s koncem 16. septembra 1918. Med tem so pa v Nemčiji uvedli poletni čas za dobo od 15. aprila do 16. septembra 1918. Zato izide odlok skupnega ministrstva, s katerim se tudi v Avstriji prične poletna doba 15. aprila in kbnCa 16. septembra. Ravno to je odredila tudi ogrska vlada.
Odlikovanje. Cesar je podelil črko-stavcu in strojniku Krajčevih naslednikov v Novem mestu gospodu Maksu PetriČu srebrni zaslužni križec s krono. Čestitamo t
Prvo žrebe. Poročali smo, da se je posestniku Judežu v Št. Jerneju poleglo prvo žrebe na Dolenjskem 28. febr. — Sedaj naiii pa naznanja posestnik Anton Kavšek, trgovec v Dohu, Št. Vid pri Za-tičini, da se je njemu poleglo zdravo in čvrsto žrebe že 21. februarja.
Zvišanje cen klavne živine. C, kr. poljedelsko ministrstvo je naroČilo „Deželnemu mestu za vnovčevanje Živine v Ljubljani", da sme klavno živino plačati 1 K za kilogram Žive teže pri vsaki kategoriji višje kot dosedaj, to pa le tistim rejcem, ki oddajo živino „Kranjskemu dež. mestu za vnovČ. Živine", ozii'oma njega zaupnikom prostovoljno. Če je treba vzeti žival potom prisilne rekvizicije, plača se le dosedaj veljavna cena. Pri Živini določeni za civilni konzinti po občinah se bo l»od zgoraj omenjenimi pogoji plačevala tudi zgoraj omenjena višja cena. Meso pa ostane pri sedanji ceni ter se cena mesu za civilno prebivalstvo ne zviša. Diferenco med sedanjo ceno in višjo ceno, katero bo rejec prejel, bo nakazalo tínančno ministrstvo „Kranjskemu deželnemu mestu za vnovčevanje živine".
Predpisi za potovatye avstrijskih in ogrskih državljanov v Turčijo. Avstrijski in ogrski državljani, ki hočejo potovati v Turčijo, marajo vsaj 15 dni pred name-j'avanim nastopom potovanja predložiti pri-onem turškem konzniarnem uradu, ki je njihovemu bivališCu najbližji svoj potni list, dokumente, ki dokazujejo potrebo potovanja in štiri fotogratije. Fotografija ne sme biti starejša, kot eno leto, in mora predstavljati posestnika potnega lista enface, lladi rešitve prošnje naj se prosilec zglasi po preteku dveh tednov pri dotičnem turškem konzularnem uradu.
Španija in Španci. V Španiji pride na 10.000 ])rebivalcev en časopis. Izmed 20 milijonov prebivalcev ne zna več ko 9 milijonov niti brati niti pisati. In vendar znajo ti analfabeti bolj prav in samostalno razsojati, mislijo bolj praktiCno, objektivno in mirno, kakor najsti'astnejši Čitatelji časopisov. Najboljši dokaz za to zdravo in pametno mišljeitje in razsojanje Špancev je to, da se niso dali Španci zapeljati v vojsko, ki bi jim uničila vso kulturo in blagostanje in pokvarila nravnost in zdravje.
Kurent. V Ljubljani bo s 1. julijem izšel hiimorisličen list „Kurent". Da pa bo občinstvo Že prej informirano o smeri in nameri tega šaljivega tednika, izide aprila „Kurentov album". Ta humorističen almanah bo izšel v večjem obsegu, ter ho bogato ilustriran z risbatiii in karikaturami naših domačih tnnetnikov. Rokopise sprejema uredništvo „Kurenta" v Ljubljani, KriŽeviiiška ul. 9. 11. nadstropje.
Pridobivajte nam novih naročnikov na „Dol. Novice"!

Zahvala.
Vsem, ki so ob nciiuilomestiii i/,giii)i iiîisc iskrcuoljiibljeiic soju'oije, Diamico, hčere, »estre in 9v;iikiiije, gospe
Karoline Makarovič
begunke iz Avč
z nami sočustvovali, ter na obilne tolaiiliic obiske med boleznijo, inrokamo svojo globoko Čutečo xativalo.
Posebno sc Se zali valj ujcmo mil. g, jjroatii dr. Seb. Kibertu, častitini gg. kanoitikom, g. vikarju Žerjav, čč. oo. patrom frančiškanom, kakor tudi g. nisfj. Zamparo, ravnatelju zavoda gluhonemih iz {íorice g. Reáčiču, poStueiim oskrbnik« g. Alfonzu Ravnikarju, gospodom uradnikom goriškega Monta, učenkam v zavodu Šolskih sester v .Šiuiliclu, vsem nieSčanom in bcguncem za časteče, mnogobrojno spremstvo na njeni zadnji poti. liog poplačaj obilo vsem !
Rudolfovo, dne 20, marca 191S.	Globoko žalujoči ostali.

Teden dni dopusta.
PiSo JauBï Sep, Grzinii, (Dalje, 12.)
Kmalu bi bil pozabil povedati, da sem se prejšnji večer seznanil s lamosnjo učiteljico. Gospodinja mi je bila pravila, da je rojena Isti dan, kakor ona, torej pod isto zvezdo, ako ni bilo oblačno.
Nič čuda potem, ako ste si bili hote-lirka in učiteljica po zunanjosti, kretanju in vseli dobřili lastnostih do pičice enaki. Tudi ona je bila pri slovesu. Vse, vse ie ženske so se mi bile zelo priljubile. Posebno gospodinja.
Iz gole hvaležnosti bi ji bil dal svojega sina za zeta.
Pa je že tako, žalibog. Kakor nalašč.
Gospodinja ni imela hčere, jaz pa ne sina. Pa naj v božjem imenu ostane pri starem. No, ker je že tako navada, sem Še enkrat pri vežnih vratih prav krepko stisnil desnico hotelirki, gospodinji, kuharici, sobarici, služkinji, nečakinji in učiteljici. Čudno se mi je zdelo, da sem imel ob vsem tem tako malo opraviti. Vse hste ravno navedene osebe so namreč skupaj imele eno samo desnico. Oj revicel
Ostala je edino le učiteljica v svojem, ob tisti uri še praznem hotelu, na katerega iročelju je bilo z velikimi črkami zapisano; ljudska šola. —
No, zdaj imaš dovolj, radovednež. — Zapustil sem Šlarafijo težak v srcu, lahek v nogah.
Med potjo skozi vas sem se prepričal, da je moška mladež — in drugi ni mogel biti — zelo dovtipná pa nagajiva. No, kakor povsod.
Končnico lastnega imena na neki hiši so izbrisali, jo zamenjali z drugo ter pripisali Še eno Črko.
Jaz sem se grozno smejal ideji. Hišni gospodar je imel druge nazore.
• Skuša) je svoje ime spraviti v prejšnji stan, pa se je vseeno lahko bralo to, kar so hoteli paglavci.
Zopet vprašaš?	'
Ta šala ostane v grobu mojih prsi, ker ne vem, kdo si.
Videl sem nove, lepo izpeljane ceste. Kako se je gladko hodilo po njih. Pa jutro je bilo kakor nalašč za pešca. Naravnost požiral sem s srccm in očmi. Prišedšega na glavno cesto me veselo pozdravi imovit gospodar od svojega hišnega praga sem.
Tudi jaz sem ga spoznal takoj. Bil je ravno tak, kakor svoje dni.
Iste misli je imel on o meni. Hvala niu.
Povedal mi je, da ima dva sina v vojski in spravil s tem moje misli na predmet, ki sem ga bil skoraj že pozabil.
Pa saj je bilo neizogibno. Potoval sem namreč proti domu.
Dobri očka mi ponudi kupico vina. Jaz se mu zahvalim. „Prezgodaj je," mu dem, „Pa kupico sladkega hruškovca," ponuja radodarni mož naprej, „Hvala, ne morem." „No, pa požirek droževca. Imam prav dobrega,"
„Obžalujem. Nimam navade zajtrkovati večkrat, kakor nobenkrat," Zameril mi je.
Vrgel je svojo glavo za ramena. Jaz pa sem-rekel: „Z Bogom!"

Zahvala.
Vsem posameznikom, korporaeijam in dniStvom, ki so se uas spomnili z ilejanji prijateljstva in izrazi sočiivstvovaiija ob prerani smrti naiiega ue-]iozabiiega, prebiagega soproga iu očeta, gospoda
dr. Rudolfa Weibla
okrožnega in železniškega zdravnika ter mestnega župana
izrekamo tem potom svojo prisrčno in najiskrenejSo zahvalo! — I'osebna zahvala bodi izrečena vsem, ki so nam tolažilno stali ob strani, ko se je plemeniti pokojnik poslavljal od življenja, in vsem, ki so ga v tako mnogo-lirojneni Številu spremili na zadnji poti! NaSa globoka hvaležnost jim bodi le říkromiio plačilo za vsa njih samaritanska iu prijateljska dejanja!
Josipina Weiblova z otroki in sorodniki.
Metlika, 21. marca 1918.
Listnica uredništva :
VcS spi.sov ill dopisov smo moraii odložili airaJi pomîinjkaiija prostora vd prihodnjo Številko. — I, B, v K, Prido v poinejSi Stovilki.
BARVA za obleke
lister, volno, platno itd. v vseh barvah sc pošilja îe od 10 zavitkov s poštnino Iti navodilom 17'20 K. f.Mohlaia" Stelrerg. 60/11. Graz. Na veliko popust!
Tudi slovensko dopisovanje.
Razvedrilo.
Duhovito. A: „Povem ti, mojo sladko nevešlo hi moral ti videti, eno njeno oko, eno roko, eno nogo!" — B: „O Bog, samo eno oko, eno roko, eno nogo ima — vbogo revŠti, poten) je pa cela i)okveka!"
Ni res, Anitia: „]{aj je tvoj mož zares nenavadno po7.abljÍv? To imaš dobro pri njem!" — Slava: „liaj še! To ni resi Dokažem: Ko som ga zadnjič jirosila, fmj mi knpi za Veliko nofi nov klobuk, mi je iiHtaiiĚito povedal dan, ko mi je kupil zadnjega!"
V davkariji. Gospod: „Povejte mi veniiar, zakaj ste lui predpisali letos še enkrat veC davka?" — Davkar: „Slišim, da se veliko vozite v teh dragih časih po železnici." — Gospod: „To je laž! Letos se še iiikamoi' nisem peljal !" — Davkai': „Tembolje! Ste si pa tem več jjriliranili denaija!"
Neolikano. Gospa prlšedša s počitnic: „To ti povem, diagi soprog, da sem se popolnoma privadila življenja na kmetih; še celo za prešiče sem kuhala!" — Îîoprog: „Fa íso prešiči tndi to požrli, kai' si (i sknhala?"
Bistroumno, A: „Kako ves to, da se je sosed oženil samo zaradi denarja?" — B: „Poglej njegovo ženo!"
OŠabnOSt. Služkinja: „Milostljiva gospa, naš pinč je i'avnokar moíno ngi'iznil v nogo nekega berača !" — Gospa: „Takoj daj pinču zmiti gobček z vinskim kisom, da se ubogi živalici ne ho kaj naredilo!"
Hud odgovor. Mojster učencu; „Ti si pravi osel!" — Učenec mojstru: „Da, da, saj .se pri vas učim !"
Na dve strani. Mož: „Eno slabo lastnost pa vendar imaš, ljuba žena, da mi namreĆ nikoli ne preiščeš mojili Žepov." — Žena: „To je vendar lepa lastnost!" — Mož: „Nikakor ne! Ker bi sicer gotovo vedela, da imam vse že|)e raztrgane."
Previdnost. Gosjiod Edko iii ide neko noč precej pozno domov. Ne reče nič, ne zine nič, mai'več vzame dežnik, se vsede na sredo sobe in dežnik razpne. Žena vsa-začudena: „Edko, kaj vendar počneš! Ali si ob pamet?" — Mož: „Kaj še! Samo na gťoni in ploho čakam!"
Olajševalno, Obsojenec: „Kaj, gospod sodnik ! To naj 1)0 nevai'na telesna poškodba! Saj je bil piskei', ki sem ga I'azbil na ti'di glavi svojí3 žene vendar iz — papirja!"
EMIL 5aPRNl
O
N
RIBRR
ZfíROCENfl
FELOPOST 369
QflSERJE
v mRQU 1918
Poslano.
(Za zadnjo Sievilko prepozno doJlo. — Odgovornost prc3VULme podpirani. Urod,)
V predzadnji Številki Dol, Novic se v Članku o pobiranju podpisov v/d „deklaracijo" napada šmilieisko larn» duhovščino. Smisel liotičnega ilaiika izxveni tako, kakor da bi bila lurna dnliovština proti deklaraciji. To je laž. Prvič zato, ker sva ac z g. župnikom olieiclno izjavila za deklaracijo ol)cncm z drugo duhovščino dekanije, dragic zato, ker jaz nisem nasprotoval pobiranju podpisov, ampak nasprotno: koscHiiivedcl, da se podpisi pobirajo, sem to odobraval, nabiralki rekel, da jih mora nabrati vsaj par tisoč, ker. Če bi bilo malo podpisov, bi so blamirali, kcrje ťara velika. Ljudem, ki so podpisali in me jiozneje priSli vprašat, Če so prav naredili, sem odgovarjal z „da". Iniciative za pobiranje podpisov pa nisem hotel dati zato, ker sem mnciya, da mora ljudska volja iziti iz ljudstva samega -- in pri deklaraciji še prav posebno; potem jo ne more nibče krivo tolmačiti, Haj že danes pravijo Ncmci, da so vsi podpisi za deklaracijo huuibiig, ne izraz ljudske volje, ampak izraz volje duhovščine, ki izsiljuje ljudem podjiise. Tako Nemci! Tri nas tega ne bodo mogli rcči in to, mislim, je za stvar ])ridobitev. Računal sem tudi s tem, da se bo v naâi lari, kjer je mnogo iiiteligentov, gotovo našel kdo, ki bo stvar sprožil.
Končno pa, — oprostite, da tudi to dostavim, — izjavljam: Pisen dotičiiega članka nismo bili i»i duhovniki nikoli glasniki njegovih želja in teženj.
*
Na praznik sv. Jožeta popoldne po postni pridigi som oznanil sledeče: Parkrat mije Že priSla na uho govorica, ki izvira iz zlobnosii ali iz omejenosti, da sva midva z g. župnikom pocipi.'iala za Nemce. To govoijenje je Že samo po sebi neumno in seveda od konca do kraja zlagano. Midva z g. župnikom, ne samo, da sva v srcu za Jugoslavijo, to je, za združitev Hlovencev, Hrvatov in Srbov v eno državno enoto pod habsbuiíkini žezlom, ampak sva se za majniŠko deklaracijo z drugo duhovščino novomeške dekaiiije vredžc4.oktobra lanskega leta tudi javno Tzrekla, To svojo izjavo danes javno izpovcm oziroma ponovim. Pri vsakem svojem političnem delu imam pred očmi trojno; 1. versko stran, 2. narodno, 3. koristi našega kmeta. To, mislim, bo zadostovalo.	Kastelic, kaplan.
Šmilicl pri Novom mestu, 20. marca 1918.
Zahvala.
Povodom amrli naSoga iskreno ljubljenega aina, oiirocna biala, bratranca in in;čaka, gospoda
Rntona Bojanca
se prav priflriiio zahvaljujemo la spremstvo k zadnjemu poČtlku: pref, duhovščini âmih^lski, Čđ. tlsmí(jenira bratom, v prvi vr.'Hti pa proi, p. vodji HeSCiíu la tolaiilne obiske v bolezni, vsem prijateljem in znancem, kakor tudi vojaštvu, kateri so spremili svojega tovariSa k preigod-iijemu grobu. Vsem skupaj in vsakemu posebej: Bog plaSajl
Žalujoči ostali.
Šmiiiei, 26. marca 1918.
Loterijske številke. Trst, 20. marca 33 18 71 29 5
K pomladanski žetvi.
-mi

PERENKA.
Centrala za krmila na Dun^ti kupi osnažene zdrave in suhe korenine pirnice ali perenke po 25 kron za 100kg, naložene na postaji v vagon, Pismene ponudbe Je poslati na: Futtermittelzentrate, Ersatz, Futterabteilung. — Wien (, Traítnerhof t.
Starejši hlapec za oskrbovanje govedi, m mladenič za volSnjo z voli
se sprejmeta na večje posestvo. Prosta hrana in stanovarye, ter plača po dogovoru. Ponudbe na upravništvo Dolenjskih Novic.
Priporočilo.
zidarski mojster se priporoča za vsakovrstno delo, liodisi za peči, Ste-(lihiike, nanovo^ ali pa v popravilo. Naslov pove nprftvnistTo Dol. Novic, ampak le proti znamki 15 Tiiiarjev.
Gumi zp cepljenje trt
se dobi pri tvrdki
FRANC KENDA
;t RUDOLFOVO, f
NaroČila se sprejemajo samo do 30. aprila,
Kislo vodo in viiio
razpošilja 9. OSET, ^MMl Horožko.