Issued tri - weekly every Tuesday, Thursday and Saturday. Subscription for U-nited States (except Chicago) per year $3.00, for Europe $3.-50. For City of Chicago $3.50. LI ST ZA SLOVENSKI NAROD + GESLO + ZA RESNICO IN PRAVICO Slogajati ENTERED AS SECOND CLASS MATTER OCTOBER 11, 1919. AT POST CFFI CE AT CHICAGO, ILL., UNDER THE ACT OF MARCH 3rd i87g. "J^fagsloga tlači J ŠTEV. (No.) 69. CHICAGO, ILL., TOREK, 13. JUNIJA 1922. IZVIRNI DOPIS IZ PARIZA. Za "Edinost" napisal Al. Kuhar. Paris, zač. junija 1922. "Edinost" me je zelo počastila s tem, da mi je dala priliko, da pospešim, ako vsaj ne povzročim, priobčitev serije člankov o bodočnosti Slovanstva. Priznam, da sem z nekim razburljivim zanimanjem čital in nanovo čital "kredo" g. Trunka, katerega dobro poznam vsaj po njegovem rodoljubnem delovanju med koroškimi Slovenci. Trudil sem se odkritosrčno, da se vdam vznesenemu optimizmu, stvarjajočemn upanju, ki veje po tej dolgi izpovedi v delu za Slovanstvo preizkušenega duhovnika in ako nisem mogel docela slediti v člankih narisani poti, temu gotovo ni krivo moj-f-terskn delo g. Trunka, ampak pomanjkanje skušnje, katero si moram še le pridobiti v življenju. "Edinost" mi bo dovolila, ako v enem prihodnjih pisem pridem nazaj na Slovanstvo, ter tako skušam sopomagati, da bomo položaj jasno gledali in potem tem lažje zavihali rokave in šli na pot. ki vodi do boljše prihodnjosti slovanskega plemena. Ko sem čital t > iskreno in s srcem pisano veroizpoved, se nisem mogel ubraniti čustva spoštovanja jasno gesto obrnilo z vsemi simpatijami proti Rusiji, kar ni nikakor nenaravno, in proti njeni zaveznici Nemčiji, čemur objektiven opazovalec Tie more pripisovati značaja odkritosti. Nadalje so šle simpatije proti Angliji. ki ie v Genovi ponujala roko i Rusiji, i Nemčiji. Nadalje smo imeli priliko zaznamovati marsikatero pikro na naslov Poljske, ter navdušene članke za prijateljstvo z Bulgarijo. Ne sicer z isto preciznostjo, ampak vendar z dovolj jasnimi namig-liaji smo opazili v češkem časopisju močno strnjo, ki obrača svoje oči pr >-ti Kondomi in proč od Pariza. To so simptomi, da po versajskem miru in ruski revoluciji nanovo p Evropi posejani narodi iščejo novih poten*, da se otresejo vojnega in pogojnega ozračja ter si skušajo v popolni neodvisnosti odločati usodo .svoje bodočnosti. Ako izluščimo iz teh nemalo zavozljanih tokov nekaj kolikor toliko jasnih smernic, potem moTamo pri Jugoslovanih konštatirati naraščanje struje, ki je izrecno proti-francoska in zato simpatična angleš-ko-nemški idejologiji. To je ena udejstvitev. Druga, nič manj gotova je vstajanje vse-slovanskega čustvovanja. Nevolja proti Poljski nas pri tem ne sme oplašiti, ker je samo posledica tega. ker naše ljudstvo v Poljski gleda samo ekspozituro "francoskega šovinizma." Ako primerjamo sedaj ti dve smernici, ki jib je razjasnila genovska konferenca in ako jih kritično presodimo iz stališča Slovanstva, potem se ne moremo ubraniti mnenja, da druga drugo izpodjedate. Vprašajmo se najprej, zakaj bi ne bilo mogoče spraviti v sklad ti dve struji, potem bo 11am lažje voliti? Kakšno je stališče Anglije proti Slovanom? Zgodovina nas uči, da je bila angleška politika slovanskemu razvoju vedno nasprotna. Do 1918. so bili Slovani kot vpoštevanja vreden narod predstavljan eoinole po Rusiji. Rusija v svoji zgodovini ne pozna angleških simpatij. Vprašanje Črnega morja. Carigrada. Kavkaza. Afganistana in Mandžurije, to so samo mala poglavja v dolgi povesti angleških poizkusov "ruskega medveda zapreti v evropsko celino." Mirovna konferenca je prinesla drugih dokazov. Gdansko se ni prepustilo Poljakom, baltske državice so dobivale angleško podporo. Carigrad je zaseden po "zaveznikih". Bulgarija ni dobila morske obali. — vsi jed slabega razpoloženja Velike Britanije. Razlog je jasen : postanek velike slovanske politične enote bo kopal grob angleški nadvladi i v sredozemskem morju i v Aziji. Kak vi a so čustva, ki jih goji do Slovanov nemško pleme? Te vrste dokazov ljubezni še predobro poznamo iz let, ki so še komaj za nami. Nevrjetno se nam zdi, da bi Nemčija svoje stališče spremenila po zgubljeni vojski, ki ji je iztrgala velike kose slovanskega ozemlja. Ako toraj sedaj pri nas. najdemo zastopano mnenje, da mora osobito jugoslovanska kraljevina v angleško-nemški tok, ker da edino ta orijen-tacija silno pospešuje preporod Slovanstva. potem se moramo spričo tega dejstva vprašati, zakaj da se je tako, rekel bi, absurdno mnenje moglo u-domačiti in najti celo med odkritosrčnimi verniki v veliko slovansko bodočnost toli pripadnikov? • ..... i! ' - • • ' ' : Odgovorov je več. Mi hočemo pustiti na strani one, ki hočejo v angleško-nemški tabor Je vsled tega. ker je belgrajska vlada oficijelno za Francijo. Ti ljuoje: iz opozicije vsak korak vlade a priori zavržejo. V vnanji politiki bi bilo bolje, rko bi se ti glasovi ne slišali. Eni zagovarjajo anglo-germanofilsko politiko edinole, ker imajo prirojeno ali po predsodkih vstvarjeno antipatijo do vsega, kar je francosko. (Nadaljevanje na 3- strani.) LETO (VoL) VIBL RAZNE NOVICE. KRALJEVA ŽENITNINA. Pretekli teden so se vršile velika slavnosti v Belgradu in po celi Jugoslaviji, ko je se je vršila poroka mladega prvega kralja Jugoslavije s princezinjo rumunsko. Mi nismo kraljevaši, kakor so nam naši nasprotniki tolikrat vrgli v o-braz, vendar pa ne skrivamo, da nam je bil mladi in demokratični monarh, kralj Aleksander že od nekdaj jako simpatična oseba in da stavljamo veliko nade naj in na njegovo modrost in odločnost. Imeli smo priliko govoriti z osebami, ki so bile z njim prav v ozkem stiku posebno za čas vojske, med temi so bile osebe, ki so bile nasprotne vsaki vladarski osebi, ki so nam pa povedale epizode iz življenja tega mladega molža. ki kažejo, da je kralj Aleksander j mož jako širokega obzorja z jako razvitnim čutom pravičnosti, ki rad j živi, pa tudi rad vidi, da kdo drugi i poleg njega živi zadovoljno in veselo življenje. P>aje je pravi in popolni gentleman. Človek pa. ki ni ozkosrčen, ki je pravičen, posebno kjer je njegova pravičnost postavljena na krepek gentlemanski značaj, je vsikdar dober gospodar, v tem slučaju dober vladar. Prepričani smo, da se nobena reč temu možu bolj ne gnjusi, kakor kako šovinistično preganjanje kakega človeka radi vere ali kako 11-[siljevanje brezverstva. še bolj pa preganjanje katoliške cerkve, na kar se pripravljajo že od začetka Jugoslavije vsi dosedanji njeni voditelji. Zato smo prepričanja, da bo kmalu zavel po Jugoslaviji drug veter glede verskega vprašanja. Mogoče se motimo. Vendar po vseh znamenjih soditi, se ne motimo in upamo da bo najbližnja pri-hodnjost pokazala,-da imamo prav. Zato se tudi mi pridružujemo če-stilcem mladega kraljevega pare a in mu želimo od Boga vseh čednosti, ki so potrebne da bo nesrečno ljubo našo Jugoslavijo iztrgal iz krempljev IZ DELAVSKIH KR0G0Y. BOLJŠEVIKI ZAPODILI ČASNIKARSKEGA POROČEVALCA. Na Ruskem je bil izgnan te dni! ŽELEZNIČARJI S3 PRIPRAV-poročevaleč Edwin \Y. Hulinger. LJAJO NA STAVKO. Izgnan je bil baje raditega, ker je Iz poročil, ki prihajajo iz krogov poročal resničnosti o položaju, ki železničarskih unij je razvidno, da se vlada na ruskem. Ker se pa boljše-viki resnice boje, kakor naši "rdeči" koritarji na Lawndale, so izgnali o-menjenega poročevalca. pridno pripravljajo za stavko, ako-lastniki železnic ne umaknjejo svojih načrtov s katerimi mislijo znižati plače železničarjem. Mr. B. M. Jewell predsednik železničarske uni-FRANCOZI PRIDIGAJO ZA MIR e se je izjavil na vsedelavski konfe-V BEROLINU. renči v Cincinnati. O., da se je že Zadnji teden je posetila Berolinj razposlalo glasovnice na vse lokale posebna francoska delegacija, ki je organiziranih železničarjev, kjer bo-v nemškem državnem Reichstagu do slednji s svojimi glasovi izjaviti, predavala o težnjah francoskega na- ali so za sprejetje znižanja plač ali roda. Vse to se dela, da bi se doseg- pa so pripravljeni oditi na boj na lo sporazum in poravnalo staro so- stavko za svoje pravice do poštenega vraštvo, ki vlada med Nemci in življenja. Francozi že stoletja. Železniški magnatje so seveda le- --po zamolčali o svojih lepih dobičkih, VOJSKA NA IRSKEM DIVJA teh so niso dotaknili, a spravili so NAPREJ. se na zaslužek ubogega železničar- Praske med britanskim vojaštvom ja. Neki strokovnjak je zadnji te-in vojaki irske republike se nadalju-, den celo dokazoval v svojih člankih, jejo. Angleži zapirajo katoliške Irce da so lastniki s tem. da so znižali na debelo. Uporni duh proti angie-t plače železničarjem in da iste name-škemu nadgospodstvu se rapidno ravajo še nadalje znižati. povi-širi. 1 šali svoje letne dohotke za lepo svo- --to. Torej povratek k normalnosti se ADMIRAL KATO JAPONSKI mora po mislih železniških magna-MINISTRSKI PREDSEDNIK. tov završiti na račun ubogega želez-Po viharnih debatah je bil koncem zadnjega tedna izbran admiral Ka-to za bodočega japonskega ministrskega predsednika. Admiral Kato je baje pristaš pacifistov in odločen, da se pogoje razoroževalne washing-tonske pogodbe natančno izvede. MEKSIKANSKI GENERAL USTRELJEN NA MEJI. Laredo, Tex., tj. junija. — Tukaj-šna poročila naznanjajo, da je general T.ucio Blanco bivši meksikanski general, bil ob texaški-meksikanski meji ustreljen od neke nepoznane roparske tolpe. Meksikanske vladne čete so se podale na zasledovanje krivcev, a doslej niso našle še nika-kei^a sledu o zločincih. VELIKANSKI VIHAR V NEW YORKU. New York, 12. junija. — Včeraj jej nastal v tem mestu velik vihar, ki je povzročil velikansko škodo. Okoli 50 oseb je zgubilo svoje življenje. Vihar je nastal tako nepričakovano, da ljudje sploh niso imeli časa poiskati si zavetja* ZRAKOPLOVEC PADEL MOČVIRJE. Ameriški letalec kadet Raymond White je zadnji petek padel v Floridi v močvirje, kjer je bil najden po nekem indijancu^ že skoro ves uje-den od velikih floridskih komarjev. V močvirju se je nahajal skoro 40 ur. Tebe bi radi nabili .katoliška slovenska duhovščina. Ker te pa mi branilko, sme sedanjih koritarjev, ki so največja j pa mi tepeni! nesreča za narod in deželo, da bi se zavedal - vsikdar svoje odgovornosti pred svojim Bogom za narode, katerih ttsodo ima bolj v rokah kakor kdo druiri. niškega delavca. On naj trpi in njemu se naj utrga od njegovih ust. ako se hoče nazaj k normalnosti. Bogatinom pa ravno nasprotno, povišati se jim mora dohotke. ko jadramo nazaj, k normalnosti. Ako je to pravica, naj nam železniški magnatje pojasnijo. kaj sploh na svetu je krivica?f Pa tudi vlada v Washingtonu. ki je po zaslugah publike prišla na svoje mesto, bi morala paziti na pravice delavcev in ne bi smela dopustiti, da bogatini skušajo na tako sramoten način izsesavati ubogo delavstvo. _V. Vse vaše žulje v katoliških društvih in jednotah bodo dobili rdečkarji v roke, ako-ne boste imeli obrambenega močnega časopisja, ki vam bo branilo te vaše žulje. Katoliški časnik se za te bori. Kdor z menoj ne zbira, ta raztresa. (Kristusove besede.) Bojevito katoliško časopisje, je med ' nami največja potreba. 3E DENARNE POSILJATYE. Vsem pošiljateljem denarja naznanjamo, da pošiljamo denar v Jugoslavijo v kronah in dinarjih, kakor tudi v ameriških dolarjih. Denar se dostavlja na najbližnjo domačo pošto prejemnika in sicer to izvršuje "LJUDSKA POSOJILNICA V LJUBLJANI" s katero smo v zvezi. Kadar pošljete nam denar, vedno označite na navodilni listini, kako želite, da se denar odpošlje v kronah ali ameriških dolarjih. Včerajšne cene so bile: Jugoslovanskim kronam: Italijanskim liram: 500 kron ................$ 2.15 50 lir ..................$ 3-35 1000 kron ............... 4-05 100 lir .........____ 6.25 5000 kron . ••............ 21.00 500 lir ................... 29.00 10000 kron ................ 40-5° 1000 lir .................. 57-0O Za pošiljatve v amerikanskih dolarjih smo dobili posebne cene in računamo sedaj: Od $1.00 do $25.00 računamo 40c. ©d $25.00 do $50.00 računamo 75c. Od $50.00 do $7500 računamo $1.00. Od $75-<>o do $100.00 računamo $1.50. Za vsa nadaljna nakazila računamo po ic in pol od vsakega dolarja. Denar pošiljamo tudi potom kabla ali brzojava. Za vsa nadaljna navodila pišite na: BANČNI ODDELEK "EDINOST" 1849 West 22nd Street Chicago, I1L —Jja^^ C —■m ae Izhaja trikrat na teden vsaki Torek, Četrtek in Soboto. , Stane za celo leto xa Ameriko ( i * ▼ e n Chicage) $3.00. Za Evropo $3.50. Za Chi-ago >3-50-_ ' njjuc do zmage je edinost ^tf/juč do napredka je edinost jsw - ' - ~ "EDINOST" Klin s klinom. Mr. Klepcu sem stopil na kurje oko. To gotovo ni prijetno. Človek l>i dotičnemu v prvih bolečinah najraje zaušnico dal. Tudi Mr. Klepec je bil, kakor je videti iz njegovega odgovora razpoložen zanjo. Njegova u-žaljena duša, še po enem tednu, ko mu je bila, dana prilika jo razbremeniti, ni prišla v normalno stanje, kolikor je pač pri njem to mogoče. Kajti on ima precejšen porcijon megalomanije. Vse manije so pa znamenje Volj ali manj nenormalnega stanja. Si pač misli: Jaz sem žurnalist Slovenskega Rima" in kot tak termometer vseh drugih, vsaj katoliških. In kajpada. Prima sedes a nemine judicatur. Pardon! Da mu ne bo treba po besednjakih okrog iskati, mu moram po slovensko povedati: Prve instance nima nihče pravico pred sodnji stol citirati. V tem prepričanju se je vsedel na svoj "nezmotljivi" uredniški stol in ex cathedra pribil: "Da so pred njim (menoj) že številni "prijatelji" svoj čas butali v skalo "našega Rima" — ta skala je seveda Njega oholost Mr. Klepec — pa so vsi izginili, kakor bo kmalu tudi on ( jaz.)" In sedaj ti vhogi. raztrgani chicaški dohtar, humilia caput tuum, u-kloni svojo glavo in se ponižno podvrži, sicer te zadene prekletstvo, ker si se zaletel v "rimsko skalo." Roma locuta, causa finita, Rim je spregovoril, jezik za zobmi! Prav rad, Mr. Klepec prav rad, dummodo finiretur et error, samo če bi bilo tudi zmote konec. Toda Yi resnice niste pribili, ampak jo zavili in potvorili, kakor je že navada takih, ki imajo večjo domišljijo kot pamet. Resnice si pa jaz ne pustim zavijati, najmanj od lista, ki nosi firmo: Za "V ero in Narod. Vi pravite, da sem Vas preveč po hribovsko obdelal. Prijatelj moj. Kakor ste zaslužili. Ce se eden tako po rovtarsko vtakne v stvarno debato, ki ^a prav nič ne briga in je preomejen. da bi jo razumel, kakor ste Vi. se nikar ne čudite, če Vas kdo brcne, kakor nadležnega kužka. Auf einen groben Klotz gehoert eine grobe Keule. Saj znate nemško, ne? Ce ne. Vam povem po slovensko: S krampom in gorjačo rjad tacega! Vi pišete, da ob vsaki priložnosti \ javnosti razobešam svoj "dr." ki Vas straši, da se z menoj ne morete pomeniti, kakor bi se radi. Mr. Klepec! Vi kot urednik lista, ki nosi na svojem praporu geslo: Za Vero in Narod, bi morali po vsej pravici poznati edini slovenski nabožni list mej nami "Ave Marijo." In to ne samo po imenu, ampak kolikor toliko tudi po vsebini. Ce je ne poznate, je to slabo priporočilo za našega katoliškega časnikarja, znamenje, da mu je vera na njegovem listu le pasja marka. Če jo pa poznate, ste pa navadni lažnjivi Kljukec. Vsaka številka "Ave Marije" ima najmanj dva moja članka. Preglejte lanski in letošnji! letnik, odkar sem jaz urednik, če boste pod oz. pred kakim člankom našli "dr." Ni ga. In če bi Vi vprašali vse tiste, ki sem jim kedtij f»isal. ali se jim predstavljal, ne boste dobili mej njimi niti enega celega procenta. kiJbi Vam rekli, da sem se podpisal, ali se jim predstavil "dr." Pa imam prav tako, če ne večjo pravico do tega. kot drugi (foktorii. ki nikoli ne pozabijo na to, ker se mi vspeha s katerim sem promoviral ni treba pred rikomur sramovati. Tisti kateri bolje poznajo "Ave Marijo" kot Vi. so Vaši sodniki. In vsak, ki ima trohico več poštenja kot V i. Vas mora tudi obsoditi. Dalje pišete: "Ker me imenuje težaka in dinarja, je to jasen dokaz njegove "globoke in goreče ljubezni" do delavskega stanu - . . "Dr." H. B. si naj zapomni, da bi bil tudi on večkrat lačen, če bi naši "težaki in dninarji" ne imeli žuljavih rok. Pa tudi, da ameriški pregovor pravi: "Ne griži roke, ki te hrani!" Vkljub temu se Dr. H. B. norčuje javno iz našega delavskega ljudstva." * Ta je šele imenitna! Jaz v resnici ne vem. ste li tako omejeni, ali Tako zlobni, da vidite v mojem "težaku in dninarju" petardo ,smrdljivo bombo na delavstvo. O, Mr. Klepec jaz sem sam ne kak uradniški, ampak kmetški sin. česar se nisem nikoli sramoval. Vsake počitnice sem imel žuljeve roke od kmetškega dela, košnje, mlatve itd. In če bi imel delavce v želodcu, kakor Vi mislite, bi ne bil pustil profesorske službe in hodil v Ameriko, ki mi je bila vsaj toliko znana, da v njo ne sili slovenska gospoda. Vsacega delavca, tudi tistega, ki papirne odpadke po parkih na palico natika, spoštujem, samo mazača v tej ali oni stroki «e. Tacega pa -ne spoštuje niti njegov delavski tovariš sam. Če bi Vam črevljar nare-r.il za par prstov prekratke črevlje, bi mu tudi Vi rekli mojster skaza in mazač. In mej take mazače v uredniškem poslu štejem Vas. Od "podarja" do urednika je treba malo daljše poti. kakor ste jo Vi napravili, poti ne po službenih letih, ampak po izobrazbi. Moj "dr." ste dali mej ušesca, pa bi bili bolje storili, ko bi bili dali urednika A, S., samo precej daljša bi morala biti ta ušesa. Če vidim Vas mej uredniki, mi stopa pred oči epizoda iz življenja umrlega lavantinskega škofa Dr. Napotnika. Ko ie bil ta še šolarček, je šel kot dober fantek v opatijsko cerkev v Celju, se mežnarju ponujat, da bi ministriral. Ta se mu je pa imenitno odrezal: Kaj se boš ti mej nas mešnike meša! Ali pa tisti padar. oz konjederec, ki ;e strankam vzbujal zaupanje v svoje mazaštvo z blestečim uvodom: Mi zdravniški .izvedenci smo tega in tega mnenja. Da tako Vi, Mr. Klepec, kot urednik. Dober tek! Samo ne čudite se, če se cela slovenska Amerika smeje Vašemu "hohštaplerstvu " Sicer Vam je pa mojo "godlo" Dr. Oman tako zabelil, da Vam zna v želodcu ostati. Ako Vas bo le preveč težila, se pa zopet name obrnite! Vam bom še kaj "tavžentrož" poslal. Zaenkrat: Zdravi Rev- Hugo Bren. Iz slovenskih naselbin UTRINKI. Ugled je podoben tankemu mehurčku, ki se prav rad predere in poči. na svetu, da bi to priznal o samemu sebi. * * * Tisti človek, ki izreče besedo 'K Vsak človek na svetu je gotove, in 'da' ob pravem času, je previden vrste klepetulja, kljubtemu, da ga ni' gospodah svojega jezika. Cleveland, (Newburg), Ohio. — Tudi jaz bi rad prišel na korner vaših dopisnikov ,da omenim nekaj, kar vem, da bode zanimalo marsikaterega. Ali ni res, da smo si že^več-krat želeli tukaj v Ameriki, kaj tako krasnega, kakor je procesija z Najsvetejšim v starem kraju in tudi tukaj v večih krajih po deželi? Do sedaj se nam še ni vresničila želja vi-diti še enkrat ta prelepi prizor. Toda če Bog da, sedaj to je v nedeljo, 18. junija, se nam izpolni ta želja in sicer pri fari sv. Lovrenca v Newburgu, kjer so se Slovenci namenili prirediti tako procesijo sv. Rešnjemu se Telesu v čast. Že se delajo priprave za kapelice od zunaj in sicer troje kapelic bode. Ena na 81. cesti, druga na 82. in tretja na 80. cesti. Tudi "nebo", ki je potrebno pri tem, je že preskrbljeno, kar naenkrat se je zbralo zadosti, da smo dobili nebo za $135.00. Na prvo nedeljo po prazniku sv. Reš. Telesa, to je na 18. junija, bodo sv. M ase, kakor po navadi, ob 6. pol 8., 9. in 10. Takoj po zadni maši se pa vrši slavnostna procesija s sv. Rešnjim Telesom na prostem. Naprej pojdejo vse društvene zastave, mogoče jih bode 8. to so ameriške zastave, pod katerih zaščito se vrši ta slavnost. Takoj za temi gre križ. katerega nese ministrant in poleg njega dva druga ministranta. Za tem pridejo šolski dečki in deklice, potem dekliško dr.. prvo-in slovesno obha-janci, dečki; prvo in slovesno ob haj. deklice, ministranti, pevci, deklice. ki potresajo cvetke, duhovniki z Najsvetejšim, možka bandera, možje; ženska bandera, žene. To je spored 11a ta dan in prosimo, da ga vsi natančno držite, da ostane red. Nobeden ne bode imel dovoljenja stati ob cesti, najsi je domač ali tuji. Zato smo naprosili mestne redarje, ki bodo gledali nato. \ sak naj gre z drugimi v procesiji, ali pa naj ostane doma. To velja tudi drugim, kateri nameravajo priti "pogledat." Nobenih "zijalov" -zalšano, saj veste kedo pride memo vaših hiš. Vsak gospodar je odgovoren za vse. kar se godi ali tik pred njegovo hišo, na hodniku, ali pa na njegovem dvorišču. Dragi župljani cerkve sv. Lovrenca. naš namen je počastiti našega Zveličarja v sv. Rešujem Telesu. Veliko zaničevanja in bogokletstva se godi ravno proti temu zakramenti tu ljubezni. Zato se hočemo pridružiti tudi mi onim. ki na ta dan na slovesen način priznavajo svojega Odrešenika in Dobrotnika Jezusa Kristusa v sv. Zakramentu pričujočega pred celim svetom. Ne toraj radi kake sentimentalnosti, ampak v zadoščenje našemu ljubemu Zveličarju za mnoga razžaljenja. prirejamo to procesijo. Ta namen naj ima vsak pred očmi in naj pomaga po svoji najboljši moči, da se vrši vse v redu in dostojno. Tako hudobnega človeka menda ni med nami, da bi prišel delat nečast Bogu, tudi če je popolni odpadnik. Ako pa pride. BOMO PRIPRAVLJENI NANJ in naj posledice sam sebi pripiše. Sveče za procesijo, kdor jo želi nesti v procesiji, se bodo dobile med drugo in tretjo mašo, to je v nedeljo od 9. naprej, in sicer v novi šoli. Te sveče lahko vzamete potem domov ali pa podarite cerkvi v namen pre-svetega Rešnjega Telesa. J. J. O. Biwabik, Minn. — Iz Tower-ja sem se podal na Bivvabik. Tukaj so delavske razmere nekoliko boljše, ali delavstvo, ki je bilo zelo oškodovano z dolgim brezdeljem lanskega leta in zadnje zime, le še vedno ni na normalni poti. Dal Bog, da bi od sedaj naprej vladale boljše razmere in da bi se stalno delalo. i u sem se mudil samo en dan. O-biskal sem naše naročnike in tudi pridobil več novih. Pri delu mi je pomagala Mrs. Globokar. kateri se prav iz srca zahvaljujem za pomoč pri agitaciji, kakor tudi za izvrstno postrežbo. Ko se poslavljam iz Bi-wabika vse najlepše zahvaljujem in pozdravljam. Leo Mladich, pot. zastopnik. Aurora, Minn. — Po kratki vožnji sem dospel srečno v lepo slov. naselbino Auroro. Takoj sem bil nadvse ljubeznivo sprejet pri dobro znani družini \ irantovi, kjer sem tudi prenočeval. Drugi dan sem se podal k našemu zastopniku Mr. Smoliču, s katerim sva se takoj podala na agitacijo okoli slovenskih družin. Klju- temu, da je tudi ta naselbina še precej ranjena od zadnje dolge brezposelnosti, sva dosegla še precej lep nepričakovan vspeh. Tu gori so skoraj celo zadnjo zimo počivali rudniki. Sedaj se je pričelo z obratovanjem, je pa na drugi strani še vedna visoka draginja, tako, da delavstvo je vedno na slabi stopnji. Lahko ie za bogatine kapitaliste, ko sede pri bogato obloženih mizah, kaj se njim pozna, če stoje njih rudniki ali tovarne par let zaprti. A drugače pa je z ubogimi delavci, katerim kapitalisti ne dopuste, da bi zaslužili več, kakor za revno življenje od dneva do dneva. Ko se poslavljam od prijazne au-rorške naselbine, se še enkrat najlepše zahvalim vsem, ki so mi šli na roko tekom mojega agitiranja za katoliške liste, zlasti pa sem dolžan zahvale prijazni Virantovi družini za udobno prenočišče in postrežbo. Is-totako hvala našemu marljivemu zastopniku Mr. Smoliču. ki mi je pomagal agitirati za naše liste. Vsem skupaj Bog plačaj in lepa hvala! Leo Mladich, pot. zastopnik. Joliet, 111. — Cenjeni g. urednik: — Danes na Binkoštno nedeljo smo imeli v tukajšni cerkvi sv. Jožefa lepo slavnost. Pri 8. sv. maši je bilo slavnostno sv. Obhajilo naših šol-(Nadaljevanje na 3. strani) CHICAŠKA SLOVENSKA NASELBINA vabi kar najuljudneje VSA KATOLIŠKA DRUŠTVA IN VSE SLOVENCE IZ CHICAGO IN BLIŽNJE IN DALJNE OKOLICE NA VELIKO SLAVNOST Blagoslovitve zastave prekmurskega društva SV. IVANA KRSTU ELA štev. 13., D. S. D. — kakor tudi na — Blagoslovitev ogelnega kamena NOVE SLOVENSKE ŠOLE IN NARODNEGA DOMA ŽUPNIJE SV. ŠTEFANA, — ki se bo oboje vršilo — V nedeljo, dne 2. julija 1922. VSPORED: Dopoldne. i. Ob pol desetih.—Pozdrav došlih izven Chicaških društev. Kratek obhod. 2. Ob pol enajstih.—Blagoslov zastave v cerkvi Sv. Štefana. Slovesna sveta maša in slavnostni govor, katerega bo imel Rev. F. S. Mažir, kapelan državne zbornice države Illinois in slovenski župnik iz Springfielda. III. Popoldne. 1. Ob dveh sprejem došlih društev. 2. Ob treh slovesen sprevod društev in duhovščine k ogelnemu kamenu. 3. Blagoslov ogelnega kamena. 4. Slavnostni govor, katerega govori v angleščini in slovenščini Rev. F. Mažir. 5. Društva in navzoči uzidavajo ogelni kamen, kjer vsak odda tudi svoj dar. 6. Slavnostni sprevod v Ceško-amerikansko dvorano. 7. Govori in petje. 8. Večerja. 9. Prosta zabava. Vse pevske točke bosti oskrbeli pevski društvi: * * * DRUŠTVO "JOLIET" iz Jolieta, IU. Društvo "ADRIJA" iz Chicage. IU. * * * Bratje rojaki! To bo veliki dan za našo Chicaško naselbino. Mi Chicažani smo ob vsaki priliki z veseljem obiskali ob enakih slavnostih svoje sosede v okolici mesta Chicago, zato trdno pričakujemo, da nam bodo ta dan naši bratje vrnili in prihiteli v našo naselbino, da se z nami povesele tega veselega dogodka, ki pomenja lep napredek za vse nas amerikanske Slovence. In ko nas bodo oni vabili, bomo zopet vrnili ljubav za ljubav. Vsa društva, ki imajo uniformo ali društveno zastavo, vabimo in prosimo, da jih prineso seboj, ker to bo precej povzdignilo vnanji sijaj slavnosti. Na veselo svidenje 2. julija. ODBOR. EDINOST. •LASILO SLOVENSKEGA KATOLIŠKEGA DELAVSTVA V AMERIKL __Izhaja trikrat na teden._ Slovenian Franciscan Press mm W. aand Street, Chicago, I1L Telephone: Canal 9S. ADVERTISING RATES ON APPLICATION. Published Tri-Weekly by ttOVENIAN FRANCISCAN FATHERS, 1849 W. aand Street. Chicago, 111. ■nered ms second-class matter October 11, 1919, at the post office at Chicago, 111. _under the Act of March 3. 1879_ V NEDELJO POPOLDNE. TEDENJSKI KOLEDAR. TEDENSKI KOLEDA.R. 18. Nedelja. — Mark in Marceli-jan muč. ^ 19. Pondeljek. — Julijana F., dev. 'Gervazij. 20. Torek. — Silver., p. Florenti-•na dev. 21. Sreda. — Alojzij — Vekoslav. 22. Četrtek. —- Paulin, škof. 23. Petek. — Srce Jezusovo, Edel-truda. 24. Sobota.—Rojstvo Janeza Krst. Teodulf. ČETRTA BOŽJA ZAPOVED. — VZGOJA. Nad vse važna dolžnost dobre vzgoje nalaga starišem v četrti božji zapovedi pouk, čuječnost, posvarje-nje in dober zgled. 1.—Ko so stariši poskrbeli, da so njihov otroci prejeli sv. krst, je njihova dolžnost, da jih poučujejo v krščanski veri, oziroma da skrbe za ta pouk. Kakor hitro začnejo otroci spoznavati stvari, naj jih uče glavne resnice sv. vere: sv. križ, Gospodovo molitev, sploh vse, kar mora kristjan vedeti. V zgodnji mladosti naj vcepijo otrokom čut pobožnosti s tem. da bodo z otroci skupno opravljali jutranjo in večerno molitev; da jih bodo vodili v cerkev k sv. maši. da bodo držali poste, da bodo v času šli k sv. spovedi: da jih odvračajo od vsega, kar bi škodovalo čis?osti njihovih duš, da jih varujejo slabih druščin, slabih tovarišev, iger. slabih knjig in časnikov, posebno pa da jih pošiljajo, kjer je le mogoče v katoliško župnijsko šolo. —»Dolžnost starišev je. da skrbno čujejo nad obnašanjem svojih otrok ; d:i jih svare in opominjajo.če store kaj napačnega in slabega, da jih kaznujejo, če je kazen potrebna, da sp štujejo avktoriteto starišev. Se-ve !a mora biti kazen, kadar je po- gost mora biti združena z mehkobo; mora biti ta odločnost pri kazni, ki je zlata sredina med surovostjo in slabostjo. 3-—Razun čuječnosti in pouka morajo dajati stariši svojim otrokom dober zgled, sicer so vse njihove besede zastonj. Besede mičejo, zgledi pa vlečejo, pravi naš pregovor. V pobožnosti, besedah in dejanjih svojih starišev morajo videti otroci živo podobo tega, kar jih stariši uče. Razun za pouk, razun za dobro vzgojo morajo pa stariši skrbeti tudi za prihodnjost svojih otrok, da jih dajo učiti kake obrti, trgovine, ali pa da jih pošljejo v šole, ki jih bodo izobrazile za pošten, primeren stan v življenju. Pri izbiranju stanu naj jim gredo stariši na roko z dobrimi nasveti, naj ne gledajo samo na zemeljsko korist in posveten dobiček, marveč na poklic od Boga; zato naj pa pogosto in goreče molijo in prosijo Boga, da bi jih razsvetlil in jim dal spoznati, za kateri stan bodo njihovi otroci najbolj sposobni; uče naj se spoznavati nagnjenja o-trok. posvetujejo naj se o tem z razumnimi ljudmi, posebno pa s svojim duhovnim pastirjem. Ce bodo tako ravnali, potem bodo poskrbeli za bodočnost svojih otrok, kakor je dolžnost krščanskih starišev. ne da bi kratili morda pravice Boga ali pravice otrok. Zlorabljali bi stariši svojo oblast, če bi hoteli svoje otroke siliti, da naj vstopijo v ta ali oni stan, posebno če bi jih silili, da naj vstopijo v zakonski stan, da naj se posvetijo duhovniškemu ali redovniškemu življenju. Bo ložil vsakemu v srce poklic za stan, nasprotovali bi stariši volji Božji, čc bi silili svoje otroke k kakemu posebnemu poklicu. Stariši naj dajejo svojim otrokom zgled pravega krščanskega življenja in naj prosijo Boga. da popelje otroke k poklicu. indirektno iztrgajo Rusijo iz nemškega objema s tem, da posredujejo med Francijo in Rusijo in privedejo ti dve državi do sporazuma. Ako že mora biti Evropa razdeljena v politične zveze, razen utopistov nikdo tega ne zanikuje, potem pa moramo v interesu obstoja naših slovanskih domov in v interesu slovanskega napredka zvezati zapad in vshod evropskega kontinenta. Ta zveza nt treba daje agresivna. Njen obstoj bo že sam vplji- ven zagovornik miru in obstoječega reda. * * * K temu dopisu nam č. g. dopisnik dostavlja v privatnem pismu nekaj stavkov, katere ne smemo skriti. On piše med drugim : "Evo Vam par vrstic za Vaš krasen list! V člankih, ki jih pošljem po izpitih seveda bom nepristransko skušal veroizpoved g. Trunka kritično pregledati in tako morda dati tretji osebi povoda, da se vsede in napiše vrsto člankov o sredstvih, ki se jih naj mi Slovani poslužujemo, ako hočemo priti do veljave. To bi bilo dosledno. Jaz sem "rane razgalil", g. Trunk je povedal "diagnozo" bolezni, tretji mora priti pa s konstruktivnimi navodili . . Upamo, da se bo ta tretji pisatelj tudi v resnici našel. Ti članki Rev. Kuharja so tudi v domovini našli velik odmev. Vse jih čita z velikim zanimanjem in študira. Kakor smo čuli jih čitajo s posebnim zanimanjem celo v Belgradu. IZ SLOYENSRIH NASELBIN. (Nadaljevanje z 2. strani.) ških učencev in učenk. Okoli 100 po številu. Lepo je bilo gledati mladino, ki je korakala z mašnimi strežniki ter župnikom na čelu v cerkev s svečami v rokah, dečki s šopki v rokah, deklice pa z venci na glavah. Društvo Najsv. Imena pa jim je odhajal vlak že v soboto zvečer, mesto v nedeljo, tako da bi tam lahko opravili tudi vsak svojo pobož-nost že zvečer in zjutraj pa skupno sveto obhajilo. Ako bomo samo Slovenci tam, se bo lažje dobilo prenočišče. Veliki romarski hospic bo samo nam na razpolago. Tam je pa prostora, kakor so mi pravili, za blizu sto oseb. Drugi bi šli pa v hotele. Tako se bi zvečer lahko priredile razne stvari, ki bi naredile naše ro- pred cerkvijo napravilo špalir, ko so v cerkev korakali. - Marsikateremu ,manJe bolj zanimivo- ~ Želim> da so stopile solze v oči, ko se je ob bl se kdo °Slasil 0 tej stvari. Tu pogledu na te nedolžne malčke ozrl, |čuJem> da se pogovarjajo različno in ter se spomnil tudi na svoje prvo sv. se mars*aka dobra misel čuje. Naj Obhajilo ^i se 0 tem g°voril° javno. Takoj po Obhajilu naših prvoob- Romar. trezna, pravična in pametna. Stro- za katerega jih je izvolil. hajencev je pa tudi društvo Nasv. Imena skupno pristopilo k sv. Obhajilu. Č. g. župnik pa so imeli ganljiv je po-f£uvor- Med drugim so opozarjali prve obhajance, kako naj se ohranijo nedolžne, ter se naj varjejo greha. Posebno pa. da naj ne čitajo slabih časopisov, kajti to je strup za vsacega človeka. Da, tacega priporočila pa rabimo tudi mi starejši že zdavnej, to so bile pa zlate besede našega župnika. Le še večkrat opomnite farane, zlasti za tiste proti-verske liste, ki jih naši ' rdeči pro- Greaney, Minn. — Naj se sliši tudi o naši farmarski naselbini neko- Gilbert, Minn. — Dne 1. junija sem dospel k naši marljivi zastopnici Mrs. Preglet, kjer so me že pričakovali tako ona, kakor tudi Mr. Preglet. Nato sva se podala na agitacijo za naše liste. Vspeh smo dosegla imeniten, posebno za oglase je dobro izpadlo. K temu so nama veliko pomagali Rev. Bilban s svojim lepim priporočilom, zakar se jim v imenu katoliškega tiska najlepše in najprisrčneje zahvaljujem. Istotako se najlepše zahvaljujem tudi zastopnici Mrs. Preglet in Mr. Pregletu za gostoljubnost in izvrstno postrežbo. Kakor sem že rekel, da smo dosegli krasni vspeh. ki ga nisem pričakoval in to zato, ker so vladale skoro dosedaj slabe delavske razmere. Sedaj se je pričelo nekaj delati a plače so tako nizke, da delavci komaj izhajajo. Pa da se le dela, ljudje so bolj zadovoljni in se bolj srečne počutijo, kakor pa v vednem brezdelju. Kakor povsod drugje tu gori na Range, se tudi tukaj v Gilbertu prav dobro zanimajo za naše liste. List Edinost prav radi čitajo in iz vseh krogov prihaja zahteva po skorajš-nem katoliškem dnevniku. Vsem rojakom, ki so mi šli na roke in se naročali na list Edinost. Ave Maria in Glasnik se je najlepše zahvaljujem in vsem kličem možje in žene agi-tirajte za katoliški tisk, krepko naprej. pa bo kmalu pričel prihajati v Vaše odmove katoliški dnevnik. Leo Mladich, pot. zastopnik. Tower, Minn. — Ko sem se poslo- liko v svet. Tukajšni farmarji so po vil od zavednih elvških rojakov, sem večini Slovenci in Poljaki. Tu ima-;se napotil v Tower in Soudan. Do-ino tudi le i »o cerkev, ki je posvečena spevši k č. g. župniku Florjančiču, sv. Brigiti, v kateri je bila sv. maša sem bil nad vse prijazno sprejet in 28. maja, katero so darovali č. g. č- Sf- so mi šli zelo na roke in veliko Rev. Sedej iz Virginia. Takrat sem pomagali pri moji agitaciji. Tudi tu videla nekoliko automobilov okoli dosegel krasni vspeh, katerega cerkve s katerimi so se verniki pri- nisem pričakoval. Vse to je seveda peljali k službi božji. Tudi jaz sem zasluga Fathra Florjančiča,kateremu e vozila, toda ne v automobilu am- prav iz srca hvaležen za njiho- svitljenci" z mrzlično hitrostjo raz-|licna kake 3- niilje. (Nadaljevanje z 1 strani.) i 1 ljudje bi seveda v politiki ne smeli igrati nobene vloge, ker osebna čustva se daleč niso identificirana z interesom celega naroda. Drugi zopet so navdušeni za Nemčijo in Veliko Britanijo edinole in samo iz tega uzroka. ker se ti dve državi približujeta Rusiji. Tudi te'vrste lin li bi bilo treba izločiti iz politike, ker sledijo nagibom srca in ne pustil«. razumu do besede. To so srečni ljudje, ki naivno verujejo nasmehu in o." valjarjem socijalnih idej Vprašanje je samo to, če smemo gledati v : nglo germano-ruskem zbližanju naravni pojav ki izvira iz demokratičnega naziranja teh treh narodov, ali če to ni zopet zveza treh sebičnih vlad. ki -e v srcu ne ljubijo, ki so pa sklenile prijateljstvo, da drug drugega iz-1 >ynjo. V prvem slučaju bi imeli razloge, da prijavimo vstop Jugoslavije v socijalno napredni blok držav, v drugem slučaju, ki vsebuje po našem mnenju mnogo več resnice, bi pa slovanska kooperacija pri anglo-nem-ških podjetjih bila za Slovane katastrofalna. Ako spravimo ta razna tukaj našteta mnenja v kategorijo, bomo našli < ve vrsti razlogov: 1, čustveni razlogi, 2. razlogi razuma. Na svojo ža- 1 -t vidimo, da čustvo prevladuje, kar bi bilo argument proti tistim, ki fatalistično verujejo v slovansko bodočnost. Sedaj ko smo videli najprej da ne moremo obenem biti Angliji in Nemčiji prijazni ter navdušeni vse-Slovani in ko smo označili ta preobrat v jugoslovanskem ljudstvu kot izraz oblasti, ki jo ima nad nami čustveno življenje, sedaj bi konečno lahko še pristavili, kako bi mi radi. da bi se stvari razvile na konferenci v Haasru. V to poslopje se spravi lahko kake 4 vagone ugašenega apna. ker je kakih 10 črevljev globoko in ima posredi steno, tako da kadar gase na eni strani, lahko na drugi strani neomoteno apno ven pobiraio. Tudi zdaj sta dva delavca snažila drugo stran, ker pa je bila $tena že stara in teža apna pa velika, se je stena vdala, ter je apno s tako naglico vdrlo na nje. da se nista mogla umakniti. Zalilo je oba vrelo p pno čez glavo. Pomoč je bila takoj na mestu, a vzelo jijn ie 15. minut predno so ju dobili iz apna. Bila sta še živa in so ju takoj odpeljali v bolnišnico, kier se borita s smrtjo. Eden ponesrečenih je Hrvat, drugi pa Nemec ki ima devetero otrok. Poročevalec. Sedaj se pripravljajo tukajšni farmarji, da si zgrade železen most črez reko. ker vedno prevažanje čez reko je za vsakogar sitno. Tu so imeli preje lesen most, a ga je ledov-je po zimi odneslo in razbilo. Na farmah je zdaj zelo prijazno. \ se lepo raste, da človeka veseli pogledati po polju. Da bi le suše in drugih nadlog ne bilo, pa upamo, da bo lep pridelek letošnje leto. Pozdrav vsem naročnikom in prijateljem tega lista! B. Globočnik- vo pomoč. Naj Vam Bog in Marija tisočkrat povrneta za skazane dobrote. Zatem sem se podal še v Soudan. k naši dobri zastopnici Mrs. Frances Loušin, kjer sem zopet obiskal z njeno pomočjo nekaj rojakov. A vseh nisem mogel, kjer jim ie mestna oblast pozaprla hiše vslea razširjajoče se bolezni davice.jZdrav-niki v tej okolici so zastavili vse svoje moči da zajezijo razširjevanje te bolezni. In kakor je slišati se položaj že bliža na boljše in slučaji padajo. Dal Bog. da bi kmalu vsi ozdravili ! Konečno se še enkrat najlepše zahvaljujem vsem. ki so mi šli na ro-(Nadaljevanje na 4 strani.) Cleveland, Ohio. — Bil sem lansko leto med romarji v Carev in kakor vsem drugim, tako se je tudi meni tako dopadlo. da sem rekel, da bom šel še. Kakor čujem od svojih j prijateljev, se jih veliko pripravlja, 1. Radi bi videli, da se slovanska vzajemnost povdarja, da se naši da bodo šli zopet letos in veliko, ka-2 astopniki približajo Bulgariji in Rusiji v resničnem čustvenem slovan-jteri niso mog-li iti lansko leto Sa-sk em prijateljstvu. Med Slovani nam čustvovanje ne bo škodovalo. 2. M orajo se najti možnosti, da si slovanski narodi na kontinentu zavarujejo trajno svojo neodvisnost, ker sicer bi svetovna vojska bila za ti je brez vspehov. Slovanski domovi so nastali v Evropi na razvalinah nemških načrtov, zato pa ne smemo pripustiti, da Nemčija svojih načr- tnogli mo kar bi jaz želel in mislim vsi drugi, ako bi se mogla doseči bolj znižana cena na železnici. Včasih je stala pot tja in nazaj samo nekako 4 ali pet dol. Sedaj je veliko dražje. t v nanovo ne izkoplje, ker v naprej predvidevamo, da njen zemljevid slo- _ Tudi bi jaz svetoval, da bi se pri-vanskih drŽav ne vsebuje. :7atorej bi bilo želeti, da se v Haagu izvrši j redil za nas Slovence ence poseben vlak, zbljizanje vseh Slovanov, tudi Rusije in osobito Rusije, z onimi zapad-|ako bi jih bilo mogoče dovolj dobi-nimi državami, ki imajo glede Nemčije iste vidike, kot mi. Težava je, j ti, ki bi se priglasili, da bi šli. Naj L jo rekli nekateri, francoska trmoglavost napram Rusiji in nemško- uredništvo skuša ooizvedeti, koliko ruska zveza ! Ne odrekam temu ugovoru resnice. Zato smo pa tembolj prepričani, da mora biti glavni cilj slovanskih diplomatov v Haagu ta, da poizv ljudi mora biti, da se dovoli posebni vlak. Potem bi tudi svetoval, da bi / '.= PO POSEBNI CENI si sedaj lahko kupiti črevlje v naši črevljarski trgovini. Ravnokar smo prejeli veliko svežo zalogo vsakovrstnih poletnih črevljev za može, žene, dekleta, fante in otroke. Imamo v zalogi najboljše nizke "Oxford" črevlje za može in V fante vsakovrstnega tipa. Isto-tako za dekleta in žene se dob: v naši trgovini najboljše vsakovrstne "slippers-e." Posebno za Vaše dekleta in fante dobite pri nas izvrstne ~ močne poletne takozvane "TENNIS SHOES", ki so narejene nalašč za poletni čas. Te prodajamo sedaj za posebno nizko ceno. "TENNIS SHOES" prodajamo sedaj za može in od-rastle fante od $1.25 do $3.00. Za mlade fante in dečke od $1.- 25 do $2.25. Pridite in oglejte si našo poletno zalogo vsakovrstnih črevljev, ki smo jo pravkar prejeli. Prepričani smo, da boste zadovoljni z blagom in cenami. Pridite po črevlje v našo trgovino in videli boste, da bo to samo v Vašo korisf,#ker kupili si boste za Vaš denar dobre in trpežne črevlje s katerimi boste zadovoljni. JOSEPH PERKO \ SLOVENSKA TRGOVINA S ČREVLJI 2101 West 22nd Street, Chicago, III. ' • r - - ...... . • - ■ • • - T? '>■■■■ IT- - V- - D l ff O S J. M. Dovič: KOVAČ IN NJEGOV SIN. POVEST. ne. •v (Dalje.) Nihče ni tako težko videl Cmoka kakor Kolenec. Kadar je namreč s paragrafi ugnal svojega nasprotnika, takrat se je pokazal Cmok in mu naredil križ črez račune. Ko postavim ni hotel plačati tistih trideset kron za mežnarijo. brž mu je Cmok eno zasolil. Naznanil ga je, da mu je svinja poginila za nalezljivo boleznijo, pa jo je sam pokopal. Dobil je šest dni zapora ali šestdeset kron kazni. Tako mu je podvojeno'vrnil. Občina pa je dobila dvakrat trideset kron v ubožno blagajno. In tako se je pesem nadaljevala. IV. P>ilo je po Svečnici. Topli, solnčni dnevi so nastopili. Sveče ob strehah so se tajale in sneg je že skoro izginil. Stari Kolenec je mislil, da ne dočaka več spomladi. Ni bil ravno bolan, toda star je bil. Črez osemdesetkrat je že gledal spomladi v naročje. J-ep. jasen, topel solnčni dan ga je privabil iz zapečka na jasno. Tam pred uljnjakom je sedel in zrl na čebele, ki so kukale iz prašnice. Videlo se je doli po Rožnem logu. Pogled mu je uhajal tja proti kovačniei. Rridek nasmeh se je vrtil na njegovih izsušenih ustnicah. Topli solnčni žarki so ga spravili v dreinoto. Trepalnice so se stisnile in stari mož ni slutil, da stoji tam za vrtno ograjo njegov — sin. "Oče, ali se grejete?" Mož pogleda in se prestraši. Ozre se, pa pravi bolestno: "Kaj me boš mučil do zadnje sape?" - i "Nič vas ne mučim, oče! Samo poglejte to-le. pa od daleč, od blizu Ali vam je znana ta pisava?" Čmok je bil. Tzpod srajce je privlekel v rdečo cunjo zavit papir in ga razgrnil. Starcu so se noge šibile. Hitro vstane, kakor bi bil mladenič, in skoči za papirjem. Toda Cmok smeje odskoči in pritisne papir na hrbet. Stari Kolenec zopet sede na klop in globoko vzdihne. "Čemu ti bo to", zopet začne. "Daj sem ali raztrgaj. Saj veš, da ti nič ne koristi," "Pa zakaj vam je toliko za ta papir, ako nič ni vreden?" "Saj veš, da je za take reči najbolje, da se pozabijo." "Pa se ne bodo, oče moj! Na smrtni postelji mi je dala mati ta papir in je rekla : "To je tvoja dota!" Te črke, četudi so pisane z vašo krvjo, so mi ljube, so mi edini spomin moje matere. Te črke so moja moč, moje imetje, moja kri, moje vse. In te bi vam dal?" "Jaz sem pisal, ko nisem vedel, kaj delam. Strast me je vodila. Tvoja mati me je prisilila." "Prisilila? Ni res! Vi ste jo prisilili, ko ste ji obetali, da jo vzamete. Vi ste jo zapeljali, vi ste jo storili nesrečno." "Saj bi jo bil vzel, pa niso pustili." "Ni res! S povzdignjenimi rokami vas je prosila, da ji ne napravite te sramote. Takrat je bil čas. Pa vi se niste zmenili za njo. Norčevali ste se in ste rekli, da io bodete tožili, če le zine, da ste ji vi vzeli poštenje." .... ^ - '*■ "Zdaj ti tako nič ne pomaga ta pnpir, ker je pisanje na njem že zastarano." "To bodo odločili drugi, ne vi." "Pusti me pri miru, saj vidiš, da sem že na robu groba." "To vidim. Toda poravnati se mora vse na tem svetu. Tudi vi morate popraviti, kar ste zagrešili, drugače vas bo ta papir tožil pri sodbi božji." Starec se je zganil. Roke in noge so se mu tresle. Pa reče: "Urh. kaj naj poravnam?" 1 "Ali se vam jaz nič ne smilim, — vaš sin?" "Kaj želiš? Ivan ti napravi kovačnico. če hočeš, na ti strani vode." "Naj bi bil bratov hlapec, kai ne? Drugega nimate za me?" "Kai hočem jaz. saj veš. da imam samo kot izgovorjen." "Pa pritisnite, saj veste kako!" "Ali naj storim celo družino nesrečno?" "Saj ste jo že davno. Toda dovolj besedi, da vas preveč ne potarem. Rečem vam samo to: Moj sin je živ, čvrst, pri vojakih je zdaj. Pa pride kmalu od tam. In tedaj mu sporočim: Le pridi, da enkrat vidiš, kie je tvoj oče doma. ne doma, kje stanuje." 4'Ti imaš sina?" začudi se oče. "Bog že za to skrbi, da se greh kaznuje. In povem vam : ako vašo Reziko obljubite mojemu Janku, no, potem raztrgam ta papir, drugače ne." "Urh. ali ne veš. kaj je sorodstvo?" Kovača je zadnja beseda preplašila. Ni mislil na to. Pa brž se domisli : "To se že da tudi napraviti s spregledom. Pa z Bogom! Srečno več-; nost, če se ne vidiva več na tem svetu, moj oče!" In Cmok se obrne po dolini. £a debelo hruško postoji in gleda, kaj se premika tam doli po cesti- Več možakov je. "Aha", si misli, "županski ogled je danes za Rebrovo žago. To boj pa zopet nekaj za me." In odkuri jo za potokom proti mlinu. Stari Kolenec pa je še sedel na klopi pred ulnjakom. Zima ga je tresla in slabo mu je bilo. Do dna srca ga je pretresla novica, da ima Urh sina. Morda pa ni res? Morda je Urh le lagal, da ga je strašil? Na stara leta, pa take težke poskušn je! Čmok se je že v mlinu pogovarjal z mlinarjevo Uršiko, ko so možje prišli na lice mesta. Spredaj je korakal župan Rogelj in njegov drugi svetovalec Škopnik. za njima je šel Kolenec. Bil je siv na glavi, strast se mu je brala na obrazu in v rokah je držal cel zavoj papirjev. To so bili prepisi aktov, katere mu ie napravil brat Anton, notar v mestu. Tam onostran Reberce pa je mahal Reber, njegov sin Jožek, ki je prišel pred štirinajstimi dnevi od vojakov, in hlapec Martin. Župan prebere ulogo Rebrovo za napravo nove žage in popraša me-iaša Kolenca in Žagarja njegovega .ali ima kdo kaj ugovarjati? Kolenec takoj razgrne svoje papirje in začne naštevati različne vodne postave. "Kdo izmed nas to razume? To je stvar višje gosposke. Danes se gre samo za to. ali imate vi, Kolenec, kako škodo pri svojem mlinu ali žagi, ako Reber naredi svojo žago?" "Seveda jo imam. Kolikor bode Reber zrezal, toliko zaslužka meni uide"„ odvrne Kolenec. "To meni nič mar", se zadere Reber. "Na žago lahko vozi vsak, kamor hoče. Saj ni več tlake " (Nadaljevanje z 3 strani.} ke pri moji agitaciji, zlasti pa sem dolžan zahvale družini Mr. Louši-na, kjer sem imel tako izborno postrežbo in kjer so mi izkazali koliko gostoljubnost. Leo Mladich, pot. zastopnik. Canonsburgh, Pa. — Nemorem si kaj, da bi ne častitala listu Edinosti na taki neustfašenosti, ki jo kaže v boju, da razkrinka rdeče socijaliste med ameriškimi Slovenci v Ameriki. V resnici junaki ste okoli Edinosti, da ga Vam ni para po celi Ameriki. Tako Vas sodijo možje pri nas in ne kake stare ženice. Ali ni to čast in ponos nam katoličanom, da imamo take vnete delavce pri katoliškemu listu? Da. ko bi imeli take delavce pri katoliškemu časnikarstvu, pred desetimi leti tako odločne, bi danes bil po naših naselbinah drugi duh in za rdečemu socijalizmu bi ne bilo mesta nikjer. Odkar izhaja Edinost po trikrat na teden, ste 'rdečkarje' tako omajali, da se reveži že same sebe sramujejo. Ko bo pa postal enkrat dnevnik, potem pa bo zapel rdečemu socijalizmu med ameriškimi Slovenci mrtvaški zvon. Le junaško naprej! Le krepko po butieah rdečih koritarjev, ki poneumnevajo naš narod in to brez vsakega pardona ! Zadnji uredniški članek "Strašna obsodba socijaliztna" je naredil tako reklamo za Edinost, da so se vsi rdečkarji kar trgali za njo. Vsak jo je hotel videti in citati. In ko so jo prečitali so zmajavali z glavami in pritrjavali listu da ima prav. Vsi so mrmrali — "ta pa zna." Zato le naprej. dokler se ne potegne tem ko-ritarjem. ki vlečejo slov. delavce za nos krinko popolnoma iz obraza. Naročnica. Ženske imajo vedno veliko za govoriti o svojih pravicah, na pravice svojih mož pa navadno pozabijo. * * * Smrt je najbolj demokratična stvar. Nobenemu ni naklonjena in nikomur ne prizanese. * * * Ljudje zapravijo veliko preveč časa, z nepotrebnim argumentiranjem. NAZNANILO IN PRIPOROČILO Vsem našim cenjenim naročnikom in dobrotnikom naših listov, kakor tudi vsem rojakom v Clevelan-du in državi Ohio, naznanjamo, da jih bo v kratkem obiskal naš potovalni zastopnik Mr. Prank Zupančič, ki je pooblaščen pobirati naročnino za vse naše tri liste, oglase m vsa druga naročila, ki so v zvezi 7 našimi listi. Vsem nrpšim naročnikom in blagim dobrotnikom, kakor tudi vsem rojakom, ga najtopleje priporočamo in prosimo, da grejo Mr. Frank Zupančiču na roke v vseh ozirih pri njegovem delu za katoliški tisk. Pomagajte mu širiti naše liste! Uprava Ave Maria, Edinosti in Glasnika P. S. J. ~J. KOSMACH. 18O4 W. aand St., Chicago. Hi Rojakom se priporočam prj nakup raznih BARV, VARNIŠEV, ŽELEZJ/ KLJUČAVNIC IN STEKLA Prevzamem barvanje hiš zunaj in xn traj^ pokladam stenski papir Najboljie delo, naniije cene. Rojaki obrnite se vselej na svojega rojaka! |\R. RICH TER'^ ® EXPELLER" Pri prvem znaku prehlada, se čuti ščipanje revmatizina ali ne-vralgije. Zato je važno, da se takoj namažete s zato narejenim mazilom. Pazite da bo na vsaki flaški Pain-Expellerja znalr sidra. Cena 35c in 70c v drugarnah. F. Ad. Richter & Co. 104-114 S.4thSt. Brooklyn, N.Y. 3=35 SIFKARTE ZA VSE LINIJE! Smo zastopniki vseh parobrodih linij, potnike odpravljamo iz Chicage in v New Yorku jih sprejema naš zastopnik, ki jim preskrbi udobna in zanesljiva prenočišča. Sedaj se lahko ppšlje tudi karto iz Amerike svojim domačim v stari kraj za Ameriko. Preskrbujemo potne liste in sploh vse, kar spada v ta posel. Kdor hoče potovati v kratkem v staro domovino, ali pa dobiti kakega svojca iz starega kraja v Ameriko, je važno, da nam takoj piše po natančna pojasnila, da mu preskrbimo mesto na parniku in vse potrebno. LINCOLN REALTY CO., 1901 West 22nd Street, Chicago, 111. Phone: Canal 0098. w E-S9 VSO ODPRAVO OD GLAVE DO NOG si lahko kupite pri nas. V zalogi imamo najboljše trpežne obleke, najboljše vsakovrstne črevlje, klobuke ,spodnje obleke, praznične in za na delo srajce, najboljše ovratnike in kravate za srajce. Kadar kupujete črevlje za praznike ali za na delo pridite k nam in dobili boste najboljše črevlje, ki si jih morete kupiti za vaš denar. Za vaše dečke imamo najboljše trpežne obleke, črevlje, kape, srajce in sploh vse, kar rabijo. Mi Vam obljubljamo .da v naši trgovini, dobite vedno najboljše. vrednost za "VAŠ DENAR"! J J. DVORAK & CO. 1853-1855 BLUB ISLAND AVE., CHICAGO, ILL. John Gornik SLOVENSKI TRGOVEC IN KROJAČ 6217 ST. CLAIR AVE., CLEVELAND, OHIO \ i se priporoča za nakup MOŠKE IX DEŠKE OPRAVE. Izdeluje MOŠKE OBLEKE po naročilu točno in ceno. ■ 11 Vt 1 & & & & & s?* «44 & & & & & & & & & BENJ. EICHHOLZER FOREST CITY, PA. Se priporoča vsem Slovencem v Forest City in okolici pri nakupovanju razne železnine in kuhinjskega pohištva. Imamo največjo zalogo razne železnine, kuhinjskega pohištva in raznovrstnega orodja. Ker naročamo blago v veliki množini, zato smo tudi v stanu nuditi občinstvu najnižje cene pri našem blagu. Zato. kadar potrebujete razne* železnine. kuhinjskega pohištva in drugih raznih stvari, pridite in izberite si tjiko blago v naši trgovini, kjer se lahko pomenite v vašem lastnem materinskem jeziku, z našim Mr. Joseph Kamen-om, kateri bo vam postregel po svoji najboljši moči. BENJ. EICHHOLZER Trgovina razne železnine in pohištva 527 Main Street, Forest City, Pa. Prepričajte se! Da mi resnično izdeluje-If mo najkrasnejše ženitovanj-ske slike.