deklaracie.
vlaka je odtrgalo obe nogi,
Italijani in je bi’a njihova misija zelo Rimom silno ohladili. Sklicevanje bal-sumljiva. Isto velja glede najnovejše kanske konference je morda prvi odkri-odredbe, da se smejo grški otroci vzga- ti znak Grčije, da se hoče tesno naslO'
s?°oravati. Italijansko *n Bolgarijo, pose b makedonstvujuščih, ^tako mir na grški ki
&d rnNaltežje
Qai	a’ pa italijansko
jur na PO Italiji anektira ttthi	Italija postopi
l 5.. državljani na podobei 5. °^enci in Hrvati na a J**1 cel° pokati ihUj.^vod, da je atensi
IV. (XI.), štev. 215 Maribor, pondeljek 21. septembra 1930
»ja razun nedelje m praznikov vsak dan ob 16. uri Raiun pri poštnem čak. zav. v Ljubljani it. 11.409 la maaaino, prejema« v upravi ali po poiti 10 Din. dostavljen na dom pa 12 Din
Uredništvo in uprava: Maribor, Aleksandrova cesta it. 13
Telefon:
Uredn. 2440 Uprava 2455
?OStnfna plačana v gotovfnf
MrvmrAflf* z jb3.
Cena 1 Din
Oglase sprejema tudi oglasni oddelek .Jutra11 v Ljubljani, Prešernova ulici it. 4
Italija in Grčija
Med vsemi balkanskimi državami vo-Grčija brez dvoma najmanj izrazito *ttaanjo politiko. Med tem ko se v vsej Vropi ustvarjajo nove politične gra-fcKije, se atens/ka vlada slej ko prej vh-jjjj* vsake jasne opredelitve. Njena l*žnja je, da bi obdržala z vsemi so-**dnjimi državami, kakor tudi z velesi-prijateljske odnošaje. Iz te želje je '*a tudi porojena inicijativa za balkan-konferenco, ki bo v kratkem skll-in na katero so bile povabljene »lade v Tirani, Sofiji, Beogradu in Bu-^arešti, čeprav je med temi državami ,težko najti skupno politično platjo.
Zadržanje Grčije pa je do neke mere ^umljivo, če upoštevamo, da jo razni peresi vežejo tako na Francijo kakor Italijo. Ti interesi so deloma zgolj ^■itičnega, deloma pa tudi gospodarica značaja. In faktično je Izgledalo J* do nedavna, da se šanse Francije in klije v Grčiji drže v popolnem ravno-^iu, čeprav sta tako Pariz kakor Rim ^JJŠala pritegniti najjužnejšo balkansko £rzavo v svojo interesno sfero. Nekaj ®*sa je celo izgledalo, da je Rim moč-®e^i in bi bil to gotovo tudi postal, da 5* Mussolini S svojo brezglavo fašisti-I 0 taktiko sam podrl temeljev, na kadrih je gradil. Stvar je zelo podobna ?n‘ 2 Romunijo, kjer so Italijani še nv avno skušali ojačiti svoj politični upiiv
^ Zmanjšati stabilnost Male antante, pri J?® so pa odkrito obljubljali tudi Bu-^BipeŠti izpolnitev njenih re vizijonlsti-fantazij.
od °' ^ar *e znatn0 0<3daljlio Atene Rima, je bila uvedba italijanskega Rektorata nad Albanijo. To dejstvo na sebi bi še ne bilo odločilno ^"Valo na Grčijo, povečala pa ga je v‘°artska, po Italijanih inscenirana in zdrževana iredentistična agitacija v se-Jtoozapadni Grčiji, kjer žive albanske . N8ine. Druga usodna pogreška Itall-« bila politika napram grški narodni ■ tišini v južni Albaniji. Že to troje °80rČllo grški tisk in oddaljilo slmpv KrSkega naroda od Italije.
pa kmalu še drugi Italijanki jih v Atenah 'niso mogli Italijansko koketiranje s posebno še podpi-ki ogrožajo
Morosini — Karagjorgje
VELIKO OGORČENJE V ČEŠKI JA VNOSTI NAD NAJNOVEJŠO ITALIJANSKO PROVOKACIJO. — POZIV K ENERGIČNEMU BOJKOTU.
RIM, 22. septembra. Agenzla Stefani javlja, da je Italijanska preiskovalna komisija ugotovila, da parnika »Morosini« ne zadene nobena krivda na katastrofi, ki je zadela Jugoslovanski parnik »Karagjorgja« v Pašmanskem prelivu.
PRAGA, 22. septembra. Sklep italijanske preiskovalne komisije je izzvat v vsej češki javnosti silno ogorčenje. Listi se zgražajo nad to novo provokacijo in naglašajo, da se mora izvesti dosleden bojkot proti vsemu, kar prihaja iz Italije. Namestnik staroste Češke sokolske zveze, Vincenc Stčpanek, je Izjavil, da Je ta dogodek nekaj nezaslišanega v evropski javnosti in da bo češko Sokolstvo izvršilo of cijelne korake pri merodajnih činiteijih radi te zadeve. Zvečer bo Imelo predsedstvo sejo, na kateri se bo določilo nadaljnje postopa-
nje. Po mnenju Stčpaneka bo Češka sokolska zveza izročila ves materijal, zbran na podlagi izjav članov ČOS, ki so bili za časa katastrofe na »Karagjor-gju«, zunanjemu ministrstvu, da vloži oster protest proti italijanski vladi. Stč-panek je dalje Izjavil, da je že pred nekaj dnevi dobil od staroste dr. Schelner-ja informacijo o italijanskih trditvah, da so Čehi med prevozom v Zader pokradli na »Morosiniju« za 600.000 Din srebra in da zahteva italijanska paro-plovna družba za njihov prevoz s »Ka-ragjorgia« v Zader od Jadranske plo-vitbe 300.000 Din odškodnine. Po vsej češki javnosti vlada radi teh zahtev in sumničenj velikansko razburjenje proti Italiji. Že sedaj je gotovo, da Čehi topot ne bodo pustili italijanskih laži brez posledic.
Due ueliki jugoslouenski manifestaciji na Hruatskem
zaznamuje včerajšnja nedelja: odkritje spomenika kralju Petru Osvoboditelju v Sisku in obisk ministrskega predsednika generala Živkoviča v Zagrebu. Ob navzočnosti mnogotisočglavih, zlasti kmečkih množic naroda iz Siska in bližnje ter daljne njegove okolice je bil včeraj v Sisku odkrit spomenik kralju Petru in so zlasti znameniti govori kmetov-govornikov Kuzmaca in Ivana Radiča, ki sta oba soglasno povdarjala, da je hrvatski kmet s polno dušo udan vladarski hiši, ki je izšla iz kmečkega doma in da hoče hrvatski kmet z vsemi svojimi silami čuvati ujedinjenje in svobodo naroda v veliki In edinstveni Jugoslaviji.
Nič manj pomembne pa so bile mogočne manifestacije Zagrebčanov in okoličanov, ko je včeraj prispel v Zagreb predsednik vlade general Živko-vič. Ogromne množice, 40.000 ljudi, so se udeležile sprejema na kolodvoru in so manifestirale po ulicah za edinstveno Jugoslavijo. Nepopisne so ovaciie, s katerimi je narod sprejel predsednika vlade na kolodvoru in ga spremljal ves čas do Jelačičevega trga, do kamor je šel peš. Kasneje so se množice zopet zbrale pred banskim dvorom in prirejale ponovne ovacije Živkoviču, Jugoslaviji in kraljevski hiš*. Ve’ike man!fe-stacre so sc vršile tudi pred francoskim in češkos'ovaškim konzulatom, k;er so množice burno vzklikale zavezniškim državam.
.	,	,.	Sisak in Zagreb sta včeraj svečano
na gršKi kakor na naši manjfeetj,•[,]?, vn]j0 za sode'ovan:e pri nesoglasje, ki delt Atene konsolidacij JurosHv^e na teme’ju mn-italijansko postopanje z	io?q	in	vrinit* vladine
anektiranih dodekane-Italija postopa s temi svo-na podoben način kakor in Hrvati na Primorskem.
Jih celo pokatoličiti. To je da je atenska akademska večkrat dala duška simpa-svoje zatirane brate in da so jati v osnovnih šolah le v grškem ma-ostro govorili celo vodilni 11- i ternem jeziku. Odredba je naperjetja v
prvi . vrsti proti raznim italijanskim šo-
Sfciepi jugoslouansko-bol-garsfce komisije se izuajajo
BEOGRAD, 22. septembra. Sklepe ju-goslovensko-bolgarske komisije, ki je nad mesec dni poslovala v Vrnjadki Banji, izvršuje pet komisij, sestavljenih iz naših in bolgarskih predstavnikov, na terenu samem. Delo teh komisij je rodilo doslej dobre rezultate. Glavna komisija se bo oktobra zopet sestala v Ca-ribrodu, da reši nove zadeve in jih odda podkomisijam v izvršitev.
Papež huali fiHussoIinija
RIM, 22. septembra. Papež je imel pred 150 italijanskimi duhovniki govor, v katerem je izražal svoje izredno zadovoljstvo, da je bil dosežen med cerkvijo in fašizmom sporazum. Hvalil je posebno Mussolinija, ker je odpravil italijanski nacijonalni praznik 20. septembra kot spomin na zavzetje Rima, češ da je prišlo vsled tega še do večjega zbliža-nja med cerkvijo in fašizmom.
Preč pogajanji v Berlinu
BERLIN, 22. sept. Vlada bo imela jutri sejo, tia kateri bo določila smernice svojega programa, na podlagi katerih bo stopila potem v stike s posameznimi strankami, da se ustvari velika koalicija. Nem?ki državni zbor sc bo sestal k prvi seji 13. oktobra.
so tudi naši listi zabeležili lam v Atenah, Pire:u, Solunu in drugih 1| D> c*a je atenska vlada ostro nastopi- obmorskih mestih. Razumljivo je tedaj, hotfj,;0« katoliškim misijonarjem, ki so da so grški listi soglasno z ostalim tis-'p-®0 Grčiji ,v krn it pravoslaVnih kom sveta obsodili tržaško justifikacijo misijonarji so vsi do zadnjega lin da so se odnošaji med Atenami in
Železniška nesreča
MILAN. 22. septembra. V bližini postaje Rimini je milanski potniški vlak trčil v neki tovorni vlak. Dva voza sta bila pri tem popolnoma razbita, 1 potnik ubit, 12 pa ranjenih. Kurjaču potniškega
tesno nasloniti na sosedne države, med ‘;aterimi naj bi se odstranili vsi spori. Da bi pomenilo to odtegnitev vsega Balkana izpod italijanskega upliva, ni treba na-glašati. Mi v popolen uspeh te konference sicer še dvomimo, a eno je za nas važno: Italija svojo igro v A^Uah Izgublja, če je a} že docela izgubita. i
Nasilen madžarski šofer.
Nocoj krog 3. zjutraj je stražnik’ pre3 kavarno Vollgruber na Frankopanov! ulici zapazil šoferja in lastnika avto-taksija Jos. Bolvarija, rodom iz Osijeka, stanujočega v Pobrežju, da je bil precej vinjen. Zato ga je mirno opozoril, naj pri vožnji pazi. Bolvari pa je začel kričati nad stražnikom, češ, kaj, da on ne zna voziti, ter da on ni Slovenec, ampak Madžar. Pasant P., ki je bil prisoten, ga je opozoril, naj ne izziva, Bolvari pa mu je dal zaušnico. Ko ga je stražnik hotel legitimirati, je skočil k avtu, vzel tam železno palico in udaril z njo pasanta P. s tako silo po glavi, da je ta nezavesten obležal. Ko mu je stražnik iztrgal železo in ga hotel aretirati, se je Bolvari zagnal v stražnika in mu izdrl iz rok železo in pendrek, nakar je stražnik zagrabil za revolver in Bolvarija pozval, naj oboje odda, ker bo sicer rabil orožje. Bolvari je stražniku z levico dal pendrek, nato pa skočil v avto in začel zadenski voziti. Stražnik je šel za njim. Balvari pa je avto nenadoma z vso silo zagnal proti stražniku, da bi ga povozil, pa je stražnik sipretno odskočil. Bolvari pa je z vso brzino vozil zdaj naprej zdaj nazaj, hoteč stražnika na vsak način povoziti. Stražnik se je moral umakniti na stopnice. Bolvari pa je izstopil in zopet začel kričati. Stražnik ga je prijel, toda Bolvari se je branil, da sta oba padla. Šele ko. sta prihitela še dva druga stražnika, se je posrečilo razdivjanega Madžara ukrotiti, zvezati in spraviti v policijske zapore. Tam pa je Bolvari naenkrat simuliral popolno pijanost. Na licu mesta v Frankopanov! ulici se je seveda nabralo polno radovednežev. Bolvari se bo zagovarjal pred sodiščem radi javnega nasilja in teles-nih poškodb. Menimo, da je dovolj šoferjev in avtotaksarjev domačinov, čemu rabimo .v Mariboru Madžare b? Osjekal
Na meji aretiran
je bil včeraj 301etni Florijan Vidovič I* Podlehnika, ki je bil pred časom kot nadležni tujec izgnan iz Avstrije, se je klatil sedaj delj časa brez posla okrog, včeraj pa je hotel zopet v Avstrijo. Oddan je sodišču radi potepuštva.
Nesreča v kamnoloma.
V makolskem kamnolomu zaiposlerii 421etni Anton Kropeč, doma iz Sv. Ane v Slov. gor., je postal žrtev predčasne eksplozije dinamitnega naboja. Pri miniranju večje skale ga je eksplozivna snov ožgala po glavi in telesu tako opasno, da je omedlel. Njegov tovariš Franc Kodrič iz Makol se je odločil, da odpremi ponesrečenega druga k Sv. Ani v Slov. goricah, ker je Kropeč želel v svoj rojstni kraj. Ko pa sta z vlakom dospela v Maribor, je ponesrečeni Kropeč tako oslabel, da so ga morali odpeljati v bolnico.
Cigani ukradli žrebca in voz Izpred gostilne.
Prav drzno tatvino beleži včerajšnja kronika z dežele. Izpred znane Štokove gostilne pri Devici Mariji v Brezju so cigani odpeljali žrebca z vozom vred, last Jurija Kosiča, posestnika pri Dev. Mariji v Brezju. Oškodovančeva žena Ana je sicer videla, kako so cigani odpeljali' konja. Toda, ko je prihitela, da poišče svojega mcžn, sp že dirali crTaru proti — Pobrežja. '’:•<? rr'/! rrr'• !>'štva na	i«
ostale do sedaj L;<_
Pred pričetkom 11. gledallikej ^Jfjgfihfifski iuduBVui drobiž
SQZ07)f«
NEKAJ PREDSEZONSKIH PRIJATELJSKIH MISLI. - ABSTINENCA ŠIRŠIH LJUDSKIH PLASTI. - GLEDALIŠČE LJUDSKO-VZGOJNI FAKTOR. _ GMOTNE TEŽKOČE? — NEVEDNOST. — IZPOPOLNITEV ABONE-1 C MENTA UMESTNA. — ORGANIZACIJE NA DELO!
Še dober teden in otvorila se bodo zopet .vrata mariborske Talije. Alarm za ta važen dogodek je že dolgo izne-šen v javnost: deloma bolestna, deloma razveseljiva obvestila o spremembah v ansamblu, časnikarski razgovori z gg. režiserji, plakatiranje repertoarja, večkratna vabila na abonement, obvestila o vsakodnevnih vajah na odru... vse to kaže na mrzlične priprave za .novo sezono.
Po dosedanjih perspektivah merodajnih gospodov se nam obeta letos sezona s pestrim repertoarjem — ne glede na večno denarno krizo, ki kljub vsem mogočim sanacijam noče prizanesti našemu edinemu obmejnemu poklicnemu odru.
Kot dolgoleten in stalen gost priznavam, da je trdna volja, marljivost, vztrajnost ter požrtvovalna ambicija osobja na eni, ter nemala odpornost in budna pozornost g. upravnika na drugi Strani situacijo neštetokrat rešila, da smo lahko veseli, če še sploh stalno gledališče imamo... Tudi trditev, da je Maribor pri težkih razmerah dajal umetnosti toliko tributa kakor malokdo, drži brezpogojno.
Da je publika (namreč »stalni kader«!) že vzgojena in razpolaga z visoko razvitim umetniškim čutom, je neizpodbitno. Žal je ta »stalni kader« takšen, da je kritika večkrat čisto upravičeno ošvrknila »zevajoče prostore«, »prazno-čo«, »ležernost« itd. in to pri najlepših dramah! Lastna večletna opazovanja so me na žalost uverila, da naše gledališče ni v pravilnem odnosu z mariborsko publiko, oziroma — obratno.
Gledališka uprava je večkrat čisto pravilno povdarjala, da mora naš teater biti umetniški IJudsko-vzgojni faktor. Ponovno se je z izbranim repertoarjem skušalo približati najširšim ljudskim plastem. Za trajno — žal — teh plasti ni bilo mogoče pridobiti. S tem pa ni rečeno, da mase niso za gledališče dovzetne! Nasprotno! Širše ljudske plasti so željne razvedrila in izobrazbe, le čas in denar sta nepremostljivi oviri, ki onemogočata večkraten obisk gledaliških predstav.
Vem, da bi bil to najhvaležnejši del gledališke publike, zato sem stopil v svrho informacij v stik z nekaterimi znanci, ki so načeloma vsi prijatelji Talije.
*
Strojevodja V. jo je ravno mahal s kolodvora, ko sem ga vprašal, če bova zopet šla gledat Cankarja v gledališče, kot lani pri delavski predstavi. »O, to pa to! Žena še sedaj vedno govori o dolini šentflorjanski. Kedaj pa bo zopet kaj?« Razložil sem mu, da bo kmalu otvoritev in bo letos prav lep spored iger. Za mal denar lahko vidi vse. Ta-kaj je bil navdušen za abonement, samo za gotov dan v tednu bi mu bilo najljubše, ker bi šli vsi: on, žena in hčerka. Tudi »turnus« v službi si lahko uredi, da je dotičen večer prost. Pa še več prijateljev bi pridobil, ki še ne vedo, kaj je gledališče!
•
Tudi M., tovarniška delavka, je lani na pobudo neke delavske zaupnice videla delavsko predstavo — prvič v slovenskem Mariboru. Čeprav slabo zasluži, bi 20 Din mesečno za sedež rada žrtvovala, da se včasih razvedri v gledališču. A o abonementu ji stvar ni podrobno znana, ker je nihče ni zainteresiral, kakor sploh stotine drugih tovarišic, ki se na tihem navdušujejo za teater. »Še slovenski se bom naučila« je radostno pripomnila. Le nesiguren dan predstav ji ni povolji, ker si ob večerih s šivanjem prisluži še kaj za priboljšek. Ako bi bil gotov dan v tednu ali v 14 dneh določen, bi se lahko na to ozirala. Najljubša bi ji bila pač sobota.«
*
Železničar P. je bil že 2 krat z otroki r gledališču. Pa ga je vsaka predstava ' dmiino stala 60 ^1!,’ i*wr "w-
danes več ne premore. Povedal sem mu, da gre lahko za isto ceno 2—3 krat mesečno v gledališče s celo družino in vi del bo vse predstave. Ni mi hotel verjeti, da so mogoče take ugodnosti. Ta^ koj bi bil — kljub slabi plači — pri' pravljen sprejeti tako pridobitev kot svoje stalno razvedrilo, le negotovi dan predstav ga ni mogel navdušiti.
*
Železničar J., stalni posetnik »Ljudske univerze« v predmestju, je bil pred leti, ko so bile še plače zadovoljive, enkrat v gledališču pri »Mogočnem prstanu«. Še dandanes se mu včasih sania o »Turkih«. Seveda bi rad večkrat šel, a tam je samo za »gospodo«! Kako pa naj zmorem za en večer za 1 vstopnico 20 —30 Din. Videl sem, da nima pojma o cenah niti o abonementu! Ves navdušen je bil, ko sem mu razjasnil abonement, le dan predstave bi moral vedeti in šlo bi jih še več, čeprav iz — predmestja.
#
Končno sem uvidel, da zadeva ni tako brezupna! Ako je lani s pomočjo srednjih slojev število gledalcev pri vseh vprizoritvah enega komada doseglo povprečno 1000, bi se to število s pridobitvijo nižjih uradnikov, železničarjev in delavcev dalo podvojiti.
Mnogo bi v tem oziru mogle storiti organizacije, ki bi naj svojemu članstvu raztolmačile pomen gledališča in razne ugodnosti. Agitacija od moža do moža!
Gotovo je tudi naši »gledališki politiki« mnogo ležeče na tem, da se število abonentov zviša. Morda bi se dal eden ali drugi red abonementa odrediti tako, da bi dobil predstavo vedno ob istem dnevu v tednu. Če se ne motim, so svojčas tudi »podeželski« abonenti dobivali predstave stalno vsak drugi četrtek. To bi marsikomu ugajalo in naše gledališče bi sčasoma postalo pravo ljudsko shajališče.
Vsekakor pa je potrebna tudi od strani uprave večja propaganda in podaljšanje roka za abonente vsaj do 1. oktobra.
Tako bo končno gledališče dostopno vsem, ki jim je namenjeno!
Iz železniške službe.
Za uradnika v železniških delavnicah v Mariboru sta z rešitvo prometnega ministra imenovana g. Venčeslav Širot in gdč. Franja Potočnjak.
Iz zdravstvene službe.
Za pristava Zdravstvenega doma v Mariboru je z rešitvo ministra za narodno zdravje imenovan dr. Hamdija Bravo.
Pondeljek	Torek
SVENGALI
Velika kavarna.
Sprememba posesti.
Inž. Leon DoIkowskoy je prodal svojo hišo v Koseskega ul. 16 Santini Cati-nelli iz Ruš za 169.000 Din. Izobraževalni tečaji Ljudske univerze v Mariboru.
Otvorili se bodo tudi letos izobraževalni tečaji za vse predmete v obsegu snovi meščanskih šol. Predavanja se prično dne 1. oktobra ob osmih na deški meščanski šoli, Krekova ulica. Ob tej priliki se sprejemajo prijave, pismene prijave pa na naslov Ljudske univerze, Krekova ulica 18.
Koncert Karlo Rupel.
Opozarjamo ponovno na koncert našega violinista, ki se vrši danes zvečer
v Apolo-kinu.
Iz drvečega avtobusa padel.
Ko je včeraj avtobus št. 1, ki vozi z Glavnega trga do vojašnice Kralja Petra, zavil v Dvofakovo ulico, je 231etni monter pri mestnem električnem podjetju Konrad Cizer padel skozi vrata drvečega avtobusa ter se pobil na obrazu in temenu. Ponesrečenca so ■orat,J v * ‘
Lepa sadna razstaua u Kamnici
Slučajno pogledam včeraj v Kamnici na neki listič z narisano puščico, ki je kazala proti šoli. Stopim bliže in čitam, da imajo kamniški sadjerejci baš ta čas sadno razstavo v šoli. Mimo takih razstav ne sme iti človek in že je bila naša družbica v šolskih prostorih. Šolske klopi smo našli zložene tako, da so se obiskovalci lahko pomikali med njimi, čez nje pa so bile položene v ta namen improvizirane mize, ki so bile posute z najbujnejšim jesenskim cvetjem. Lep utis. Prireditelji so razstavili sadje na papirnatih krožnikih, tri do štiri vsake vrste na enem. Skoraj vsak posestnik je razstavil najlepše in najžlahtnejše plodove domačih jablan, hrušk in orehov. Med razstavljalci sem čital imena Bru-derman, Čepe, Dolinšek, Dvoršak, grof Avernas, Hribar, Perko, Robiček, Vinarska in sadjarska šola itd. Čudil sem se pa, da g. Kormann, posestnik največjega sadonosnika, ni niti enega sadu razstavil. Zakaj? Kar se tiče sadja samega, bi človek skoraj ne mogel verjeti, koliko vrst zares finega sadja se producira v najbližnji občini našega mesta. Čital sem imena vrst, o kojih nisem imel niti pojma, dasi sem se sam mnogo let zelo intenzivno pečal s sadjerejo. Tudi domačini marsiktere sorte niso poznali, in šele g. Priol, ravnatelj sadjerej-ske šole, ji je določil ime in sicer največ po okusu. Na šolski mizi je ležalo vse polno prerezanih jabolk, g. ravnatelj je namreč neznanke prerezal in iz »mesa«, ki se nahaja okoli pešk, po okusu določil vrsto neznanega ali napačno imenovanega sadu. Na taki razstavi se Človek vedno kaj nauči, in reči moram, da sem bil vesel, ko sem pregledal vse te krasne plodove naših sadovnjakov. Dobro bi bilo menda, če bi učiteljstvo tudi drugod priredilo take razstave. Velikega pomena je namreč, da naši posestniki spoznajo vse vzorne in plemenite vrste, kakor jih rado išče inozemstvo, da pomečejo nič vredno blago iz svojih sadovnjakov in z umno sadjerejo poskušajo dvigniti naše narodno blagostanje. Vivant ergo sequentes. — A.
V	poravnalnem postopanju
sta: trgovka Ljudmila Korošec v Ptuju od 15. tm. in trgovec Josip Kollenz v Ptuju od 6. tm.
Prijave za odmero davka na dohodke od zgradb za leto 1931,
se morajo vložiti v roku od 1. oktobra do 31. oktobra 1930. Kdor ta rok zamudi, plača kot kazen 3% odmerjenega davka oziroma 10% tega davka, če prijave ne predloži na pismeni poziv v danem roku 8 dni. Obrazci prijav se dobe v Mariboru pri davčni upravi, izven Maribora pa pri občinskih uradih za l Din komad. Prijavo je treba vložiti za vsak zgradarini podvržen objekt, ki je v katastru posebej popisan. Za več objektov se vloži ena prijava samo takrat, če imajo isto hišno številko. Tudi za zgradbe, ki uživajo začasno davčno prostost oziroma davčno olajšavo, je treba vložiti prijave.
Zanimiv gasilski tečaj mariborsko gasilske župe se je vršil včeraj dopoldne v dvorani mariborskega gasilskega doina. Okoliška gasilska društva so poslala na tečaj lepo število svojih delegatov. Predavali so gg. nadučitelj iz Pobrežja Klemenčič o organizaciji gasilstva: župni načelnik Pfeifer iz Hoč o motorjih in njih praktični uporabi pri gašenju; zdravnik dr. Karel Ipavic o prvi pomoči pri nezgodah ter načelnik tvorniške pož. brambe iz Ruš, g. Flakus o praktičnem pomenu turbin in turbinskih sesalk pri požarih. Vsi udeleženci so z zanimanjem sledili izvajanjem predavateljev ter vztrajali do konca.
Tatvina v kavarni.
Knjigovodja Bruno Kantzner iz Košakov je nocoj ponoči med 1. in 2. uro prišel v kavarno Evropo, položil na mizo blizu vr&t usnjeno rjavo suknjo in siv klobuk ter odšel v posebni oddelek kavarne. Ko se je vrnil, suknje in klobuka ni bilo več. Za storilcem ni sledu.1
KINO
Grajski: ====s
Samo do petka 26. tm.
le veroiem več v nobeno leso
krasen 100% zvočni film
V	pripremi: Tonfilmska opereta: Korvetni kapitan: Harry Liedtke.
■ ■■ ■■■■ Union:
Od danes dalje NajveČia pomorska katastrofa
ATLANTIK
v 100% nemškem zvožnem filmu.
Predstave v obeh kinih ob delavnikih ob 17., 19., 21. url; ob nedeljah in praznikih ob 15., 17., 19. in 21. uri. Predprodaja dnevno: od 10« do 12. ure na blagajni. XXVI
Z ženskim plaščem pokrit
je spal danes zjutraj krog 5. na stopnicah mestnega magistrata na Rotov' škem trgu brezposelni krojač Al. Štole. Ko ga je stražnik zbudil in vprašal, kod mu ženski plašč, ni vedel odgovora' Pravi, da je sinoči hodil od gostilne gostilne in bil močno pijan. Morda je v takem stanju kje vzel plašč.
»Naše gorice«, glasilo Vinarskega društva za DravsK® banovino in vestnik vinarske in sadjar' ske šole v Mariboru, mesečnik za P®* speševanje kmetijstva, št. 9, prinašaj® sledečo vsebino: 1. Dragemu prijate^
v	spomin: Ant. Puklavec, s sliko. 2. narska opravila v septembru. 3. Sadja1' ska opravila v septembru. 4. Gniloba ^ grozdju. 5. Ovinjenje sodov. 6. prlI‘ štvene vesti. 7. Poročila o stanju vinar* stva v Dravski banovini, 8. Drobiž. Kmet. šolstvo. 10. Meteorološka opa^0' vanja. Ta za našega kmetovalca preP0' treben mesečnik dobi vsak član Vitiar' skega društva za Dravsko banovino ^ Mariboru brezplačno, če plača letno č,a' narino Din 30.
»Novi list«,
edino slovensko primorsko glasilo, se hko naroči potom kake mariborske kw' garne proti sprotnemu plačevanju mezne številke po 2 Din na teden. Da je list bolj informativnega značaja, dar nas bi morale zanimati tudi vse l kalne razmere, da smo tako Vi stalne stiku z našimi kraji in ljudmi. List pVn ša temeljite in globoko naštudirane » denske politične preglede in žaflii^ dopise z dežele kakor tudi točne pat vore na razna vprašanja o dnevnih * devah: o vojni odškodnini itd. Naroc' sprejema Lj. Zorzut, Smetanova 36
Javna plenarna seja Zbornice za Hi0" vino, obrt in Industrijo v LjubU®**^
bo v četrtek, dne 25. septembra ob P 9. dopoldne v zbornični dvorani. D»®\ ni red: 1. Naznanila in poročila zbof”
JUH'
ra*
čnega predsednika. 2. Poročilo ra' skih pregledovalcev o zborničnem , čunskem zaključku za leto 1929. 3.	.
tožba proti dokladi. 4. Aktualna Pr0o0-na vprašanja. 5. Reforma davka^ v slovni promet. 6. Predlogi za unifika. čekovnega prava. 7. Poročilo o P*® vtl| gu za znižanje tarife za poštni a. promet. 8. Poročilo o delovanju ^ ?-jj, čnega Zavoda za pospeševanje 0 ^ 9. Uprava zborničnega zavoda za v* speševanje obrta.
Zahvala.	j,f*
Osrednje društvo nižjih poštnih ”V0f, zojavnih uslužbencev skupina Ma f, se prav lepo zahvaljuje časopisju, c , nim zavodom, tovarnarjem m 1 ti cem za številna darila, občinstvu krasen poset društvene dobrodelne bole.	cjon1'
Dobra hrana v Javni kuhinji 1,8 ’
škovem trgu štev. 6. pit
V	A razredu opoldne in zveco 8.30, v B razredu Din ^fl v redu Din 14.30. Priglašajte se!
Usodni glavni dobitki
BLODNJE IN ZMOTNJAVE v PREVELIKI RADOSTI. — ŽRTVE GLAVNIH
DOBITKOV.
Šport
\ 'Veliki loterijski dobitki so želja mili-ionov ljudi, hrepenenje vseh onih, ki jim usoda v življenju ni preveč naklonjena.
Toda, zadeti glavni dobitek, ne pomeni vedno srečo. Pokažejo se namreč lahko okolščine, pod katerimi se razvije nepričakovana sreča v nepričakovano nesrečo. V tolažbo vsem onim, ki še niso nikdar zadeli glavnega dobitka, naj navedemo nekaj primerov, v katerih tfavni dobitek ni prinesel sreče temveč nesrečo.
Preteklo leto se je dogodil tak tragičen primer v Porenju v Nemčiji. Neki reven nameščenec je zadel 100.000 mark, ali 1,300.000 Din v naši valuti. Srečni dobitnik, ki se je mudil ravno v neki majhni vasi, je zvedel za to iz časopisov. Spočetka sploh ni hotel ver-ieti in je sklenil, da odpotuje takoj v Mainz in se tamkaj osebno prepriča iz liste za žrebanje, ali je v resnici zadel Slavni dobitek. Vendar pa ni imel pri Sebi toliko denarja, da bi se lahko peljal n vlakom. Vsedel se je torej na kolo in Pohitel v Mainz. Med vožnjo so mu lebdele pred očmi krasne misli in sanje o bodočnosti. Videl je pred seboj svoje bodoče življenje in je bil presrečen. V svojem razburjenju ni pazil na pot. In tako se je godilo,, da se je tik pred Mamzom zaletel v neki avto. Dobil je tako težke poškodbe, da je že čez nekaj Ur nato umrl.
Pred dvema letoma je živel v Budimpešti majhen trgovec, ki je imel tudi svojo hišico. Kupčija se je razvijala zelo slabo. Sklenil je zato, da si izboljša svoj položaj z zavarovalno sleparijo. Zavaroval je svojo trgovino in hišico
proti požaru in postal nato sam požigalec. Upal je, da si bo mogel z zavaro valnino ustvariti udobno eksistenco. To da prišlo je drugače. Požar so še pravočasno opazili in pogasili. Pri tem so ugotovili, da je šlo za požig in trgovca so aretirali. Pod težo dokazov je končno tudi priznal svoj zločin in je čakal v preiskovalnem zaporu na svojo obsodbo. Prišel je dan obravnave. Trgovec je dobil dve leti ječe in je bil s tem zadovoljen. Saj od življenja tako ni imel nič več pričakovati. Toda naslednjega dne je bila izžrebana srečka št. 88.970, ki je zadela 5 milijonov dinarjev. Četr-tinko te srečke je imel on. Obvestili so ga takoj o njegovi veliki sreči. A usoda je šla dalje. Kot obubožan, uničen človek je še prenesel, da presedi dve leti v zaporu. Toda sedaj, ko je zadel mili jonski dobitek, mu je postal zapor • neznosen. Ni mogel vzdržati in je izvršil samomor.
Veliki dobitki pa morajo napraviti tu di še drugačno zlo. Na Dunaju je zadela nekoč lepa, zelo revna deklica glavni dobitek. Deklica je bila prav tedaj zaro čena. Njen zaročenec,' ubog elektroteh nik, jo je iskreno ljubil. Tudi ona ga je imela rada. Toda, čim je dobila toliko denarja, se ji je zazdel zakon neumnost. Pustila je zaročenca na cedilu in odpo tovala s svojo materjo na morje. Tam kaj je potem zvedela, da je njen zaro čenec iz žalosti izvršil med tem samo mor. V dekletu se je v tem Trenutku pojavila zopet stara ljubezen. Čutila je, da brez zaročenca Ludovika tudi njej ni več obstanka in je šla tudi ona sama prostovoljno v smrt.
Dvodnevno gostovanje S. K. Kastner & Ohler v Mariboru.
Graško moštvo Kastner & Ohler je v soboto in nedeljo igralo v Mariboru in sicer prvi dan proti Rapidu, drugi dan proti Železničarjem. Obe tekmi ste končali neodločeno. Domačini so s tem dosegli dva lepa uspeha, ki jih ni podcenjevati.
Prva tekma se je vršila na igrišču Rapida. Obe moštvi sta bili izvrstni bi borbeni. Na polju so bili gostje v premoči, pred golom pa so bili premalo odločni. Rapid je nastopil z nekaterimi novimi igralci, ki so se v splošnem dobro obnesli. Rezultat Pl (1:1)- Sodil je gosp. Franki zelo objektivno.	^
Včeraj se je igralo na igrišču SK /.e-lezničarja. V splošnem je bila druga tekma bolj zanimiva od prve. Obe mostll sta bili z veliko vnemo pri igri. Železničar je bil v tej tekmi za toliko na boljšem, da je bil ves čas v vodstvu. V napadu je bila dobra leva stran Konrad-Bačnik, dočim je bila desna nekoliko slabša. Krilska vrsta je igrala preveč defenzivno. Obramba je bila sigurna. Vratar je bil včasih preveč nervozen. Moštvo Kastner & Ohler je rabilo ^nekoliko časa, da se je prilagodilo igrišču, potem je igralo dobro in docela zadovoljilo publiko. Najboljši mož je bil vratar, ki je pripomogel z odločno igro, da je moštvo ta dva dni zapustilo najboljše vtise. Rezultat 3:3 (2:2). Sodil je g. Marinič v splošnem dobro.
Ilovar. Volitve se letos v smislu novili pravil niso vršile, pač pa so posamezni klubi nominirali v novi odbor svoje zastopnike in sicer za ISSK Maribor g. Maks Koren, SK Železničar g. Fišer, SK Rapid g. Amon, SK Svoboda g. Presl, SK Ptuj g. Zamuda in SK Mura g. Muretič. Odbor se bo konstituiral šele na prihodnji seji, ker LNP do sedaj še ni imenoval predsednika in ostalih 6 odbornikov v smislu novih pravil.
Mariborski zimskošportni podsavez
sklicuje I. redni občni zbor y Mariboru, v lovski sobi restavracije »Orel« dne 25. oktobra ob 21. uri. Če občni zbor ob napovedani uri ne bi bil sklepčen, se bo vršil pol ure kasneje ob vsakem števi« u članstva. Nova pravila podsaveza, ki ih je prejela izredna skupščina JZSS v ^jubljani dne 14. IX. so bila objavljena v športnem listu dne 4. VIII. 1930. V, smislu § 8 podsaveznih pravil ima vsak' član pravico poslati na občni zbor 2 de-egata s pooblastili in označbo onega, ki ma glasovalno pravico. Vsak član ima brez ozira na število članstva 1 glas, 'a za vsakih 20 verificiranih članov še po 1 glas. Vse člane opozarjamo, da nam morajo dostaviti samostojne predloge k smislu § 16 pravil vsaj 14 dni pred občnim zborom pismeno.
5!ouo gotice
V Nemčiji izberejo iz ogromnega letnega prirastka na knjigah vsako leto 50 ®ajlepše grafično opremljenih knjig, ki iih postavijo za vzor vsem drugim. Tudi lani .je žirija za pospeševanje lepe knjige imela izbirati. Tekmovanje ni bita lahko, tudi ne odločitev, saj je bilo tta trgu oz, v konkurenci preko 60.000 knjig. Zanimivo pri tej izbiri je to, v kakem razmerju je gotica do latinice. Od petdesetih nagrajenih knjig je samo ena stavljena v čisti gotici, osem jih je 2 gotici sorodnih črk, 41 pa v latinici. Vidi se torej, da se tudi v Nemčiji vedno bolj oddaljujejo od zverižene težko čitljive gotice in uvajajo — posebno velika založništva, kakor Ullstein, Scherl k dr. — v svoje publikacije latinico, ki s *vojim krasnim rezom, lagodno zaokro-ženo linijo daje lepi knjigi posebno Rednost, posebej pa lahko čitljivost. Tako bo v nekaj letih latinica povsod izpodrinila gotico in le kak ljubitelj specialnih tiskov bo še kupoval knjige, tiskane s staro-nemškimi črkami.
Kačji tempelj
t*ri Penangu na malajskem polotoku ta več tisoč naseljenih Kitajcev. Večino iih primamile bogate rudne jame in skoro vsi so bogataši, stanujejo v krasnih vilah, imajo konje-dirkače, avtomobile, odlične klube itd. Ta kolonija je dve uri od Penanga, sredi gozdov kokosovih palm in drugih eksotičnih ra stihi, sredi prašutne zgradila čuden tem-M tempelj kač, o katerem se mnogo skrivnostnega pripoveduje, v resnici pa ni nič skrivnostnega v njem, ampak sa-tao brez števila zelenih kač v vseh mo-kočih velikostih. Po izrezljanih ograjah, Omarah, okvirih slik, pisanih vazah hi ^hih vejah leže in vise lene, nepremične in apatične, sprožene, zvite, skrčene, zamotane v klopke po več skupaj. ^r°g njih neprestano hodijo svečeniki, J1 Pazijo nanje kakor na malo deco. Te *ače niso nevarne, nasprotno zelo krotil6 |n se tudi rade poigrajo s svojimi ču-: /rji, ki jim na minijaturnih oltarjih ne-Pfestaro žgo dišeče trave in pazijo, da n^arice po kotovih nikdar niso prazne. , košaricah so slaščice za kače — kote .^iCa. Ponoči se splazijo kače iz niplja in se vračajo v pragozd, čez pa se priplazijo nazaj in prvo je, da do sitega najedo svežih jajc. Kitajci
spoštujejo te kače in jih smatrajo za svete. V biološkem pogledu imajo te kače čudno lastnost: rodijo žive mladiče in ne ležejo jajc kakor druge kače. V veliki pozlačeni kletki čuvajo v templju posebno orjaško kačo, neko vrsto pitona, ki je najbolj sveta med njimi, pa tudi nevarna, ker če ji prideš v bližino, boš čutil na svojih kosteh moč njenih mišic. Napram tujcem so lahko nepri jetni tudi čuvarji templja’- vpisati se mo raš v posebno veliko knjigo in tudi mo raš odriniti vsoto denarja. Ako ne daš nič, te čuvarji napode, da »odvrnejo osveto bogov«.
Zrteu lastne nepreuičnosti
V živalskem vrtu v Budimpešti je v sredo vtaknila zasebna uradnica dr. Dora Waldoff iz Tovvera v Angliji svojo roko skozi ograjo kletke, v kateri je čepel mogočen ruski medved. Brezskrbno ga je pogladila po glavi. Za ta izraz ljubeznivosti pa jo je medved hipomar' zagrabil za roko in je toliko časa ni izpustil, dokler ga ni oficir, ki je spremljal dekleta, udaril z vso silo s sabljo po glavi. Ranjenko, ki je dobila težke poškodbe, so mprali prepeljati v bolni co, medved pa je potem še dolgo žvečil krvave rokavice svoje žrtve.
Lahka atletika.
V soboto in nedeljo so se vršila v Za grebu lahkoatletska tekmovanja za dr-jžavno prvenstvo posameznikov.
Rezultati so bili naslednji: 5000 m: I. Predanič (Concordia) 16:19; 100 m: 1. Hellebrandt (Hašk) 11.3; 110 m z za* prekatni; 1. Buratič (Cone.) 15.6;	200
m: 1. Skok (Primorje) 23.6; 400 m z zaprekami:	1. Banščak (Pančevo)
1:01.4; 800 m: 1. Rittig (Hašk) 2:04:2; 10.000 m: 1. Koren (Maraton) 35:11.8; met krogle:	1- dr. Narančič (Cone.)
14:01; skok v daljavo: 1. Kallay (Mara ton) 6.71; met diska: 1. dr. Narančič (Cone.) 42.72; skok v višino: 1. Kallay (Maraton) 1.80; 1.500 m:	1. Predanič
(Cone.) 4:14.2; 400 m: 1. Rittig (Hašk) 52; troskok; 1. Miokovič (BSK) 13.55; met kopja:	1. Messner (Hašk) 50.53;
skok ob palici: 1. Ferkovič (Hašk) 3.50; štafeta 4X100 m: 1. Hašk 46.6.
Rapid: Atietik S. K. (Celje) 4:2 (4:1).
Včeraj je SK Rapid igral v Celju pro ti Atietik S. K ter po napeti igri zma-| gal v razmerju 4:2.
Državno prvenstvo v nogometu.
Tretje kolo državnega nogometnega prvenstva se je vršilo , včeraj in sicer v Splitu, Beogradu in Osijeku. Rezultati so bili naslednji: Hajduk:Concordia 5: (3T); Jugoslavija:Slavija (Sarajevo) 2: (1:1); BSK:Slavija (Osijek) 2:1 (1:0).
Stanje tabele: 1. Hajduk, 2. BSK, 3. Jugoslavija, 4. Concordia, 5. Slavija (Sarajevo), 6. Slavija (Osijek).
Mati in sin kot filmska igralca,
Pred nekoliko leti je vzbujal splošno pozornost v filmu mali Jacky Coogan, ki je dobil naslov »najmlajši filmski igralec«. Danes je Jacky že velik dečko, toda zdi se, da se več ne afirmira v filmu. Nasledil ga je danes že popularni Sonny Boy, kojega pravo ime je Daney Lee. Tudi njegova mati, Marion Nixon, je znana filmska igralka. Ona je obdržala svoje pravo ime tudi kot filmska igralka. Njen sinček Sonny Boy je star komaj pet let, pa si je kot igralec zaslužil že lepo bogastvo. Marion Nixon je vdova. Skupno s sinčkom igrata v znanem filmu »Sonny Boy« s slavnim partnerjem Al. Jolsonotn. Mali Sonny Boy se je tako navezal na Al Jolsona. da se ne da več ločiti od njega.
900 milijonov čeških kron za visoke Šole bo po načrtu, ki bo vnešeniv državni proračun za 1. 1931, izdala CSR tekom prihodnjih 15 let. Vsako leto bo v te svrhe v proračunu 60 milijonov Kč. Češkoslovaška hoče svoje visoke šole izpopolniti do čim najvišje možnost’.
Ostale nogometne tekme.
Ljubljana: Ilirija:Sašk (Sarajevo) 1: (DO). Tekma za pokal JNS. Zaradi neodločnega rezultata se bo vršilo nadaljevanje danes. Prvenstvene tekme: Jadran :Reka 8:0 (3:0); Svoboda-.Grafika 3:1 (1:0).	.
Celje: Ilirija;01imp 4:1 (3:0).
Gradec: Prvenstvene tekme: Kapfen-berg:Hakoah 3:0	(1:0);	Sturm :Dona-
witzer S. K. 2:1 (0:1).
Dunaj:	meddržavna	tekma	Madžar-
ska:Avstrija 3:2 (2:1); prvenstvene tekme: Vienna:Hakoah 1:1 (Dl); FACd Hertha 2:2 (2:2); Nichoteon-.Nemzeti 2:1
(1:1). . , Anversa: meddržavna tekma Češkoslovaška :Belgija 3:2 (3:1).
Praga: Sparta:Bata 6:1; Slavija:Vik-toria Žižkov 2:0; DFC:Bohemians 3:3.
Občni zbor MOLNP.
Včeraj dopoldne se je vršil v restavraciji »Orel« redni občni zbor medklubskega odbora LNP, kateremu so prisostvovali delegati vseh domačih klubov ter delegat LNP g. Marinič. Poročilo o delovanju MO sta podala g. Nerat in
5in, ki še ni porojen, dobil praudo proti očetu
Pred letom dni je umrl grof Gabrijel _onjay in je vse svoje imetje zapustil svojemu bodočemu vnuku z izrecno pripombo, da ima njegov sin samo pravico uživanja tega imetja. S to oporoko pa ni bil zadovoljen grof Lonjay sin in je vložil tožbo proti svojemu še nerojenemu sinu. Sodišče je bodočemu grofu Lonjayu vnuku postavilo varuha in mu tudi priznalo pravico revnih. Sodišče je izreklo, da je oporoka pravnoveljavna in je odbilo tožbo grofa Lonjaya ml. proti grelu Lonjayu vnuku, ki ga še ni na svetu,
Uzor racionalizacije u poljedelstvu
Nedavno so novinarji iz Berlina na« pravili izlet na vzhodno Prusko, kamor so bili povabljeni, da si ogledajo zanimivo napravo: veleposestvo Zoblin, imenovano »žitna tovarna«, na katerem na' 1200 oralih zemlje trije ljudje obavijo vse delo. Je to tipični vzgled racionalizacije poljedelstva, potom koje Hočejo veleposestniki dvigniti donos svojih zemljišč. Vse človeško delo nadomeščajo stroji. Na veleposestvu Zoblin se na 1200 oralih goji zvečine žito in oves, tretjina zemlje je posvečena pridelovanju krme. Novinarjem so pokazali žetev. Žito žanjejo s stroji, ki obenem žanjejo, mlatijo in čistijo. Cisto zrnje se takoj nalkga na tovorne avtomobile in odvaža bodisi na kolodvor bodisi v skladišča. Skladišče je trinadstropno poslopje, zrnje gre potom posebnega ogromnega stroja od zgoraj skozi sušilnice in pride tekom časa popolnoma suho v spodaj pripravljene ogromne vreče. Stroj, ki žanje, mlati in čisti obenem, otskrbu-jeta dva človeka. Avtomatično delo v skladišču obavlja en sam človek. S kuharico, ki je nameščena na posestvu, je torej vsega skupaj četvero ljudŽj, ki oskrbujejo vse delo na veleposestvu, kjer je bilo poprej po 80 do 100 delav-
cev.
Koliko da ameriški bogataš za knjige.
V Ameriki je umrl bogataš Payne Whitneys Formue, ki je zapustil 194 milijonov dolarjev premoženja. Zanimivo je, kako je bil ta denar naložen: vrednostni papirji 182 milijonov, nepremičnine 11,886.350, luksuzni motorni čoln
16.000, salonski voz 57.500, avtomobili
40.000, knjige 150 dolarjev. Vsekakor za ameriške razmere značilno:	150 s
194.000.000,
Cestna zveza Srbija—Črna Gora. Minule dni je bila dokončana gradftla ceste Rudo—Plevlje, ki veže Srbijo s Črno Goro. Cesta je del ceste Beograt -Dubrovnik, ki vodi iz Beograda cet Srbijo, Bosno, Sandžak, Črnogoro, Bos no, Hercegovino in Dalmacijo. Cesti Rudo—Plevlje veže severo-zapadni d* Sandžaka s Srbiio in je dolga 54 kffl.
V	M a r ? H « r 'o. cfne 22. IX. ?93fl.
BilTTIirninTl ill l iimi i l	I	r	i TIT—df*
K. M, Capefc - Ckodf
Jindri
Roman. — h čettlae pravni dr, Fran Bradač.
67
Slednjič so vzeli tudi Jindro in ga odnesli v, bolnico in ga tam položili.
Oči so mu prevezali takoj drugi dan, kakor hitro je izrazil nadzorujočemu zdravniku svoj sum in svojo bojazen. Zdaj se je bilo lažje dogovoriti, kajti vse ujetnike od te strani so oddajali ameriški misiji Rdečega križa in tu je šele izvedel, kam so ga bili zapeljali. Bilo je južno-francosko industrijsko mesto in lazaret je bil nastanjen v opuščeni tkalnici za svilo.
Vest o oslepelem ujetniku, navadnem sanitetnem vojaku, ki govori angleški kakor rojen Velikobritanec, se je takoj raznesla po celem lazaretu in je povzročila, da so se za Jindro zelo zanimali; preveza na njegovih očeh je bil dogodek, da celo senzacija, ki je šla daleč čez prag dvorane, kjer je ležal Jindra.
Vest je prišla tudi na uho prve sestre, ki je opravljala v lazaretih misije službo nadzornioe strežnic. Posebno je napela ušesa, ko so ji sporočili, da je nesrečnik Čeh!
Še nikoli se ni sešla baje doslej z eksemplarjem tega zanimivega narodiča, ki je prisilil ob sklonu vojne cel svet, da se je zanimal izredno zanj, kar je tem bolj čudno, ker svet ni vedel skoro ničesar o njegovi eksistenci; zato je bila zelo radovedna na tega nesrečnika.
Jindra sam Je Čakal na odločilni trenutek, ki naj mu že definitivno pove, kako bo poteklo njegovo bodoče življenje in ali bo sploh vredno, da bi še živel, s tisto pesimistično resignacijo, na katero se je navadil za vse primere težkih življenskih dvomov; rajši je pričakoval najhujše, da bi ne bil presenečen.
Po noči brez spanja je bil odločen, da sprejme vse. Česar se ne dd izpremeniti, z največjo pohlevnostjo, ki je sicer ni v trojici božjih čednosti, toda če izpod-leti, odvaga vsako od njih posebej in vse tri skupaj.
Izteklo se je seveda to tako slabo, da je bilo prav blizu tega, kar imenujemo »najhujše«; toda to je vedel Jindra že vnaprej...
Nikoli ni imenoval po nemarnem božjega imena In tudi to pot se mu to ni posrečilo.
Hotel je reči; »Hvala Bogu, da je vsaj tako!« toda bilo je to tako, da so mu ustne okamenele.
Bil je to predvsem v gosti črni temi trikratno razklan steber svetlobe, ki se je pri vrhu stikal veno, in v tem kratkem trenutku je Jindra spoznal, da je njegov izvir najbrž proga solnčne zarje, ki je vdrla v zatemnelo sobo skozi nekoliko odgrnjen zastor, in njegova avtodlagnoza je bila takoj gotova.
To je potrdila še pol sekunde trajajoča bodeča bolečina zaradi svetlobe in še enkrat je odprl oko in tuje udarila v oko od strani tako močna in modro žareča prišpičena pušica svetlobe, da je Jindra odnehal.
Glava mu je padla nazaj in niti ganil se ni.
Ko se njegovo ohranjeno oko popolnoma pozdra-
vi	in ko se ne bo več balo svetlobe, bo pristopno le močnim svetlobnim vtisom brez obrisov, brez perspektive, to je vse.
Ker ni našel v svoji notranjosti niti najmanjšega
sledu ponižnosti, prihranjene za zalogo, se je udal svoji usodi kakor črv, seveda kakor človeški črv, ki se prečesto zvija, ne da bi tega kdo na njem videl.
Seveda je čul visok ženski krik, ki je v tem hipu proniknil zrak, in morda je tudi čul razburjenje, ki je potem nastalo, toda to, kar se je godilo okoli njega, mu je bilo tako neskončno malovažno, da mu še mar ni bilo tega.
Morda bi bil slišal tudi padec zelo velikega in težkega telesa, ko bi dve ali tri naročja ne bila prestregla najvišje sestre, ki je zakriknila, se opotekla in bi se bila malodane zgrudila.
Ona, ki je videla toliko groze, v vseh mogočih maskah, skozi katere je tekom te vojne gledala z moških lic, ni prenesla pogleda na odvezane Jin-drove oči.
In vendar — to so opazili vsi — se nekam ni mogla vzdržati, da si ga ne bi dobro ogledala, celo vstala je in šla okrog in okrog njega, obstala in ostrmela kakor kip,	in	ko je hotela	storiti	korak, ji je
neka notranja vez	zvezala noge,	da se	je zgrudila.
Morali so jo odnesti.
»Pogum!« je pravil zdravnik, naklanjaje se nad Jindro.
Pogum je seveda še vzvišenejša čednost nego ponižnost, toda so primeri, v katerih je odveč ali pa vsaj brezpomembna, primeri, ki tudi pri največjem pogumu že vnaprej izključujejo vsako zmago, tudi zmago nad samim seboj.
Če pa meni	Jindrov angleški	kolega	pogum na-
pram bolečinam,	ki	jih prinese takojšnja	oskrba nje-
govih dveh ran, uvideva, da je bilo njegovo vljudno prigovarjanje še bolj nepotrebno.
Ako je duševna muka dovolj močna, izda več kot še močnejša davka kokaina in Jindra je v tej anestezi vzdržal vse telesne muke, ne da bi le enkrat siknil, in sicer vsakokrat, kolikorkrat je bilo to v poznejših dneh še potrebno, na kar se je začelo zdravljenje z zdravilom, ki ga sicer antično zdravniško pravilo o železu in ognju ne navaja, čeprav je edino, ki še preostaja, če ne pomaga niti železo niti ogenj — čas, ki baje vse zdravi in celi, ako ne nastopi poprej smrt.
Ko je dospel v ta stadij, je že hodil; njegovo pre-tresenje živcev se je na srečo izkazalo za lahko.
Navada je vedno jako žaltava stvar, i tedaj, če se je treba zdraviti od nje, i tedaj, če je neobhodno potrebno zdraviti se z njo — in to je bil Jindrov primer. Odvajanje kot zdravilo uporabljajo v zdravništvu le s prav počasnim odvzemanjem navad, z zmanjševanjem, po dozah; to ni bil Jindrov primer, njemu so vzeli navado gledati, seveda zdravo navado, tako naglo, da mu je ostala le žalostno neznatna davka, ki bo prav za prav najhujša ovira pri tem, ko se bo moral vaditi — na slepoto.
Moral se bo, siliti se bo moral, če naj ne izgubi vsega, kar še preostaja — jasnosti duha, ko je popolna zmaga izključena.
Ako to izgubi — pride — melanholija — in ko se je v svojih najmučnejših bridkostih dotaknil le-te, je Jindra naglo vstal, iztegnil roke naprej, z ono slavnostno gesto tistih, ki ne vidijo, v začetku osiepelo-sti, s katero nekako zaklinjajo trdovratno temo, stopal naprej, kamorkoli, le da ne otiplje ovire, kajti neprodirnost trdih teles je fizična lastnost, ki jo šele slepota pošteno privede ad oculos (pred oči), —
to je bil eden njegovih tedanjih domislekov, katenn trpkost mu je dajala uteho.
Tu so se vselej srečali njegovi prsti z mehkimi dlanmi, po svoji polnosti nenavadno hladnimi, kar je bilo Jindri tem prijetnejše, ker bi najbrže sedaj ne bil prenesel tople ženske dlani. Preveč bi ga Me spominjale na braniški vrt.
To so bile' roke njegove sedanje strežnice; to nalogo je prevzela z obče priznano požrtvovalnostjo najvišja sestra sama.
Jindrova mati je imela tudi hladne roke in tudi še drugače ga je spominjala na mater.
S svojim šepetom...
Izpregovorila ni niti ene glasne besede, gotovo ne zaradi nedostatka glasu kakor mati; saj se ji jo marsikdaj oglasil v polnem zlogu, kadar se je utrudilo grlo pri nasilnem šepetu, toda le v edinem zid* gu, in vedno se je zdelo Jindri, da proti njeni volji*
Zakaj?
Zelo nesrečni ljudje, ki so se prepričali, da se njihova nesreča ne da izpremeniti, da se bodo morali nekoč z njo pomiriti, nočejo poginiti, nimajo radi če se jim vedno pripominja velikost njihove nesreče* in Jindra se je domneval, da ima najbrž prav, ako sodi, da govori sestra Edith v pianissimu iz neke obzirnosti napram njegovi nesreči.
In to ga je zelo mučilo, saj vendar ni mrtvec, d* bi se okoli njega šepetalo, umrl mii je samo vid, toda kolikorkrat je sklenil, da jo poprosi, naj govori znjM glasno, tolikokrat je — ni prosil.
čutil je, da bi ji bilo neprijetno, saj je bila preveč nežna in pohlevna in zdelo se je, da izvira njed Šepet naravnost iz nežnočutnosti in pohlevnosti Id razun tega je bila gotovo jako odlična dama.
Iz zdravnikovih ust je čul Jindra nekoč neverjeten naslov in takoj nato njen neizpremenljivi šepet češ da ni v bolnici nič drugega kot sestra Edith; to je rekla v takem tonu, kakoršnega je mogel prenesti ameriški častnik le tedaj, če je bil zelo upravičen Id častnik sam zelo galanten.
Ko ji je neka sestra rekla Vaša milost, je nastal odmor, nakar je bila čuti zelo ponižna prošnja S* odpuščanje iz ust one, ki se je pregrešila.
V	budimpeški bolnici je videl Jindra Pav&k n®* štetokrat visoko plemkinjo v obleki strežnice, todatO je bila brez izjeme koketna modna marotta za foto* grafijo v ilustriranem tedniku; prave strežnice ttis® bile te komtese niti pol dne.
Toda sestra Edith se je zelo resno trudila, da W si ta čin in značaj popolnoma zaslužila.
Imela je sicer edinega bolnika — Jindro — tod* temu je žrtvovala ves svoj čas in odhajala le, da uf** di take administrativne zadeve, ki jih ni mogla opf*' viti v njegovi sobi.
Bilo jih je mnogo in tudi to je dalo Jindri snov** premišljevanje.
če so navadni bolniki dospeli že tako daleč k*' kor Jindra, so jih k večjemu vodili po viziti ven h* solnce in potem so jih pustili, da bi se poravnali saP s seboj, s svetom in nadaljnim življenjem.
Toda sestra Edith je tudi tukaj ostala pri Jindri* seveda molčč ali pa k večjemu šepetaje; šepnila tfl* je od časa do časa besedo, dve, ali celo cele stavk** če je to zahtevala kaka zelo vsakdanja, pa tudi nujfl* zadeva, ki sta jo obravnavala strežnica in bolnik.
(Nadaljevanje sledi)
Oddam
opremljeno sobo s prostim vhodom in celo oskrbo. Aleksandrova cesta 6, III. nadstr.	2680
Prodam
osebni avto, štirisedežni, dve rezervni kolesi za to leto obdavčen Din 10.000. Maribor, Smetanova ulica 59.	2685
Oddam
opremljeno sobo boljši osebL Naslov v upravi Usta.	3000
Sladki vinski mošt
toči restavracija Oset.
»Mariborski dvor«, 2636
v vin
oddam takoj lepo opremljeno sobo, solnčno, zračno, parketirano, z elektriko in separatnim vhodom. Naslov Tržaška cesta št. 44 v trafiki. 2689
Sprejmem na stanovanje
dijaka nižjih razredov srednje šole ali vajenca. Grajska ulica 2, Jožefa Arzenšek.	2683
Dve opremljeni sobi
s posebnim vhodom in električno razsvetljavo oddam trem gospodom. Vpraša se po 17. uri v Delavski ulici št. 19.	2682
Elektroinštalacije, montaže vil, stanovanj, tovarniških poslopij vsaka montažna popravila, popravila motorjev najcenejše izvršuje Ilič & Tichy, Maribor, Slovenska ul. 16. Velika izbira svetilk, elektroblaga, motorjev po konkurenčni ceni. XII
Hišo na Betnavski cesti št. 8 s štirimi sobami (dve parketirani), električna luč, vodovod, plin, kopalnica na plin, Šupa, hlev, vrt prodam proti gotovini. Za večjo obrt ali malo industrijo zelo prikladno.	2667
Kontoristlnja,
perfektna stenografinja in vešča strojepisja, s trgovsko izobrazbo, išče službo. Ponudbe pod »D. B.« na upr. Večernika.	2679
Posestvice z malo hišo
in sadonosnikom pri Mariboru proda za Din 55.000.— posredovalnica Troha, Maribor, Aleksandrova cesta 18. 2651
Gramofone popravlja precizno le mehanična delavnica JUSTIN GUSTINČIČ, Maribor, Tattenbachova ulica 14. Istotam velika izbira najboljših gramofonov znamke »Columbia« in gramofonskih plošč. 602
Fotografiram vse!
Portreti, brzoslike, industrija, spod' Najnovejši aparati in svetlobne napi'*' ve. Novo urejen fotoatelje. Fotomay*f' Gosposka 39.	25i®
......... ...... ....	n	ii
Sobo In črkoslikanle,
vedno najnovejši vzorci na razpolag izvršuje poceni, hitro in okusno Frani1 Ambrožič, Grajska ulica 3 za kavarn' »Astoria«.
£
T^OKLI Maribor
Novi vinski most
beli in črni se toči liter 9° 10. Din čez ulico 9, Din f
J.Povodnlk, Maribor
Rotovški trg štev. *
Šolske knjige in potrebščine
kupite najboljše in najceneje v knjigarni
Tiskovne zadruge v Mariboru, Aleksandrova cesta itev. 1?
Pri skupnem naročilu primeren popu
Izdaja Konzorcij »Jutra« v Ljubljani: predstavnik izdajatelja in urednik; FRAN BRO ZOVlC v Mariboru. Tiska Mariborska tiskarna d. d, predstavnik STANKO DETELA
st{
* Mariboru«