V NAŠI DRŽAVI. Narodna skupščina je odgodeua po sprejetju zakoncv o povišanju trošarine na sladkor in elektpko. Nova zakona, o katerili poročanift pod zaglavjem »Za gospodarje«, je tudi sprejel senat ravno tako, kakor sta bila odobrena od skupščine. Beograd so zapustili poslanci, senatorji in tudi več ministrov, ker bodo pričele običajne parlamentarne počitnice. V DRUGIH DRŽAVAH. Nova romunska vlada. Večkrat smo že naglašali sijajno zmago romunske kmečke stranke pri volitvah v parlament in senat. Novo vlado je sestavil prejšnji predsednik, ki je tudi vodil volitve, Vajda Vojevod. Nova vlada je že prisegla kralju. Redno zasedanje parlamcnta prične 15. novembra. Kaj pa na Nemškem? Zadnjič smo beležili vest, da se mudi vodja pri zadnjih parlamentarnih volitvah zmago- vitih narodnjh socijalistov Hitler y Berlinu, kjer se pogaja glede prevzema vlade. Narodni socijalisti so zahtevali mesto ministr&kega predsednika all kanclerja in še tri druga ministrstva. Novejše vesti iz Nemčije pa trdijo, da je predsednik Hindenburg proti temu, da bi postal Hitler kancler in tudi sedanji kancler von Papen se trudi, da bi obdržal pri Tladnem krmilu svoj kabinet. Radi zmage narodnih socijalistov pri zadnjih volitvah pa bo pozval kancler von Papen Hitlerja, naj mu sporoči imena onih osebnosti, katere namerava poslati njegova stranka v. vlado. Potlačena manarhistična vstaja na Španskem. Dne 9. avgusta je izbruhnila v španski prestolici Madridu in v Sevilli monarhistična vstaja, katero so povzročili generali in oficirji s ciljem. uvesti diktaturo in povzdigniti na prestol odslovljenega kralja Alfonza XIII. Monarhističnemu nasilnemu pokretu se je uprlo meščanstvo, delavstvo tei, policija. Vlada je zatrla puč, aretiranih je več sto oseb in prepovedano je izhajanje sedmih listov, iki so v Madridu podpirali prevratno gibanje. Prevrat ni uspel, ker ni prodrl v ljudske množice po mestih in dežela pa sploh ni znala zanj. Odstavljenih je več generalov, ki so bili v zvezi s pučem. Ustavljene sovražnosti. Južnoameriški državi Bolivija in Paragvaj sta bili že v oboroženem sporu radi ozemlja Gran Chaco, ki leži med obema državama in o katerem poročamo obširno na drugem mestu. Za mirno poravnavo sovražnosti se je trudilo Društvo narodov in 19 ameriških držav. Obe državi sta sporočili Društvu narodov, da ustavita __rvav obračun in se podvržeta razsodišču. Bolivija pa vztraja na tem, da se ji odpre svobodna pot na morje. Sporazum potom 10 let veljavne pogoclbe. V glavnem mestu Kanade v Otavi se je vršila gospodarska konferonca zastopnikov raznih pokrajin, ki tvorijo Veliko Britanijo. Na teh posve« tovanjih je bil dosežen med Kanado in Anglijo sporazum, katerega bo podpirala 10 let veljavna pogodba. Boji in povodenj v Mandžuriji. — V, Mandžuriji se bojujejo med seboj japonske in ikitajske Čete v okolici Muk-dena. — Poplava kitajske reke Sungari je porušila vec desct tisoč hiš in še sedaj je ogrožcnih ;*o povodnji 8 milijonov ljudi, utonilo je pa nad 50.000 o-> seb. V po poplavah opustošenih pokra« jinah kosi mcd prebivalstvom kolera-c