156
Književnost.
Velik shod je na Brdu o sv. Peregrinu, ki se ga spominjamo dne 27. mal. srpana. Hiša, v kateri se je bilo zgodilo, kar nam narodna pesem
Stara podoba sv. Peregrina na Brdu.
tako živo pripoveduje, stala je na pobočju Lim-barske gore ne daleč od dunajske ceste proti krašenjski strani.
Slovenska književnost.
Jugoslavjanski stenograf i glasnik. Lastnik A. Be-zenšek. Odgovorni urednik Magolič. Na leto izide 10 zvezkov in stane 5 kron. Naročnino sprejemajo slovenske knjigarne, izdaje in tiska se pri Drag. Hribarju v Celju. — Tega zopet oživljenega lista — šteje namreč že šesti letnik — imamo v rokah 1. zvezek. Obsega dve poli: na 1. poli je „Glasnik" z različno književno in obče poučno vsebino, na 2. poli je „Stenograf" z življenjepisi slovečih stenografov in raznimi poročili o stenografiji pri Jugoslovanih. Naposled je pol pole (8 str.) stenografovanih pesmij in sestavkov. Sestavki so v bolgarskem, slovenskem, srbskem in hrvaškem jeziku. Številka ima več slik, večinoma posnetih po fotografijah in lično tiskanih. Posebno lep je stenografski del.   —  Prijateljem stenografije
Temu opisu naj ob tej priliki dodam dve, tri drobtine, pobrane iz narodne govorice v domaČi okolici Limbarske gore.
Moravčani spadajo na Gorenjsko in torej vsi izgovarjajo v mesto l, kjer ga izrekajo Gorenjci. N. pr. „Ceva hiša je pogoreva". L se začenja na Vačah. Da smo pa blizu štajerske meje, pove nam glagolska končnica o mesto gorenjskega u; n. pr. „Sem reko, sem naredo". Podobno se izreka tudi v škofjeloški okolici. Značilno je, da tam, kjer Dolenjec vleče ej, izreka MoravČan ie (ije); n. pr.: „sviet, liepa". Ženska dvojina je še nenavadno močno ohranjena: n. pr.: „Sve že požele, sedaj bove plele". Kako Slovenec pritrjuje, treba bi se bilo tukaj učiti tistim, ki se prepirajo za „da" in „ja". Pristni Slovenec pritrjuje s tem, da dotični glagol ponovi, n. pr: „Aii si nakosil za živino:" Odgovor: „Nakosil". — „Ali pojdeš v nedeljo na Goro (t. j. Limbarsko goro):" Odg.: „Pojdem". — „Ali si se naučil:" Odg.: „Naučil". Seveda, če ima kaka druga beseda v stavku posebno poudarjen pomen, odgovori se s tisto. N. pr.: „Ali so mati že prišli:" Odg.: „Že". Namestu „nekaj" pravijo tu: neki", namestu „spet — spet", namestu ondi — lend" t. j. ,,1'ondi". In kar je največja redkost, da sem slišal stavek: „Ali si tudi ti todse prišla:" „Todse = tukaj -le, sem-le" je ostalina iz staroslovenščine, kakor so prislovi; „danes, letos, sinoči", Če ni okrajšano iz navadnega  „todsem, tukajsem".
Sklanja se „Moravče, Moravč" in „Moravč, MoravČa". „MoravČe" je cela župnija, „Moravč" le domača vas; pa se tudi večkrat obojno zamenjava.
bo pač list ugajal in ponujal lepo priliko, da se seznanijo  z  vsem Jugoslovanstvom.
Zora. Glasilo slovenskega katoliškega dijaštva. Ureduje in izdaja Fr. Pavletič. 8°. — Prvi zvezek tega novega dijaškega glasila naznanja, da bo izhajalo štirikrat na leto in stane za celo leto 80 kr., za dijake 50 kr. (Upravništvo: Št. Pregelj, Dunaj, II., Obere Donaustrasse, 53.) Kot prilogo jo dobivajo zastonj naročniki „Rimsk. Katol." •— Najboljši spis je Pečnikovo: „ Potovanje v Rezijo". Sicer nas še to veseli, da se kaže v listu potrebna pohlevnost.
Planinski vestnik. Glasilo „ Slovenskega planinskega društva" v Ljubljani. 8". V prvi številki čitamo, da bo izhajal „Planinski vestnik" 25. dan vsakega meseca in da stane za nečlane 2  gld.,  za dijake   1   gld.   20  kr. na leto.   Vsebina
Književnost.