V obrambo naJih kmetsko In gofpodlnjfko nadaljevalnlh šol SMER KMETSKO IN GOSPODINJSKO NADALJEVALNIH ŠOL V DRAVSKI BANOVINI V odgovor na notico: »Kmetijski pouk šoli odrasle mladine« objavljeno v »Pohodu« dne 18. t. m. podajamo v izvlečku le par stavkov iz pravilnika za te šolc. Točka 3 pravilnika se pa glasi: (§ 2, t. 3): Kmetsko-nad. šola mora upoštevati krajevne razmere in potrebe; iz njih naj organično raste v stalno ljudsko prosvetno središče duhovne, poklicne, narodne in državljanske vzgoje vsega kmetskega ljudstva. — Ta točka je v pravilniku že od 1. 1928. Učni načrt ima poseben predmet: Državoznanstvo, združeno z državljansko vzgojo. Iz odlokov kraljevske banske uprave, po katerih navodilih učiteljstvo dela, naj navedemo le par odstavkov: Nadaljevalna šola mora v kmetu krepiti spoznanje in zavest, da je kriza kmetskega stanu žalostna nujnost svetovne gospodarske krize ter da je rešitev možna z razumnim zadružnim delom v močni Jugoslaviji. Nadaljevalna šola mora gojiti in širiti ne samo mcd učenci, ampak med prebivalstvom sploh zdrav optimizem, ki ga rve morejo streti ne trenutni neuspehi ne težkc gospodarske prilike. Z zdravim optimizmom in z veseljem do ustvarjajočega dela morajo te šole smotreno prepojiti doraščajoči kmetski rod, da bo kljub duihovni in gospodarski depresiji z nezlomljivo voljo gradil zdravo kmetsko in jugoslovansko kulturo. IZ SEJE ODBORA UČITELJIC GOSPODINJSKO NADALJEVALNIH ŠOL Dne 25. novembra t. 1. se jc vršila v Ljubljani prva seja ožjega odbora učiteljic gospodinjsko nadaljevalnih šol. Na zadnji seji, ki je bila 10. novcm. pred delovnim občestvom v Celju se je sklenilo ustanoviti poleg širjega tudi ožji odbor 3 članic, ki bo imel rednc scje vsaj vsak mesec. Namen ustanovitve tega odbora je poživljenjie in poglobitev dela gospodinjsko nadaljevalnih šol, kakor tudi medsebojnega stika z voditeljicami. Radi tega se je izvršila v šir- jem odboru sprememba. Tovarišica Marija Pleškova je prevzela pbdpredsedstvo ter vodi vse delo ožjega odbora, tajnica je tov. Andreja Grum-Skuljeva, blagajničarka tov. Marta Plavšakova, ostali odbor je neizpremenjen s tov. Anko Mešičkovo, kot predsednico. Zgoraj imenovane 3 tovarišice tvorijo ožji odbor. Na seji ožjega odbora v Ljubljani se je razpravljalo o članku: Kmetijski pouk šoli odrasle mladine, ki ga je objavil >vPohod« 18. nov. t. 1., v katerem žali učiteljstvo teh šol kakor bi nadaljevalno šolstvo širilo partikularizcm med kmetsko mladino. Odbor je scstavil spomenico ter jo odposlal gg. banu, podbanu in banski upravi, s prošnjo, da se to šolstvo posebno zaščiti in krivci pozovejo na odgovor. Tovarišice, nie pustite se begati po tcm in sličnih napadih. Spomnite se samo na zadnje občestvo v Celju, kjer smo kot velika duhovno visoko stoječa skupščina razmotrivale kako pomaga gospodinjsko nadaljevalna šola kmetskim ženam s tem, da jih uči preudarnega gospodinjstva, jih vzgaja v dobre matere in državljanke ter kakšna pota zavzamcmo zadevno tudi za naprej, vse v korist in procvit našc države Jugoslavije. Bodimo si v svesti pravilnosti svojega programa, po katerem delamo že od prvega početka nadaljevalnih šol, ki smo ga ponovno izpovedale na delovnem občestvu v Celju: zdrava sodobna kmetska kultura, praktična vzgoja kmetske gospodinje, ljubezen in zvestoba do države. Razposlale so se okrožnice za priglasitev v počitniški pripravljalni tečaj, kakor je bilo sklenjeno na občestvu. Ena voditcljica v srezu je dobila okrožnico, ki jo bo raztolmačila na društvenem zborovanju JUU. Vse tovarišice, ki so dobile to okrožnico, naj akcijo dosledno izvedejo v korist. zdravega razvoja tcga šolstva. Na željo vodiiteljic ponovno objavimo imena zastopnic po okrožjih, Mešiček Anka, Krčevina pri Mariboru: Maribor desni in levi breg, Dravograd, PrevaIje, Ptuj. Pleško Marija, Vrhnika: Ljubljana — okolica, Logatec. Andreja Grum-Skuljeva, Gabrk p. Škofja Loka: Kranj, Radovljica, Kamnik, Škofja Loka. Plavšak Marta, Trbovlje: Laško, Litija, Brežice. Rodič Tinca, Stopiče pri Novem mestu: Kočevje, Krško. Novo mesto. Jankovič Mira, Vojnik pri Celju: Celje, Gornji grad, Slovenjgradec. Burdian Pavla, šmarje pri Jelšah: Konjice, Šmarje pri Jelšah. Pečnik Angela, Oentiba, Prekmurje: Doljna Lendava, Muska Sobota. Ljutomer. Vse voditeljice naj pošiljajo svoje želje, predloge in nasvete svojim zastopnicam po okrožjlh, zastopnice pa na odbor tajnici. KMETIJSKI POUK ŠOLI ODRASLE MLADINE. Nekdo je v »Pohodu« z dne 18. novembra orisal stanje našega kmetsko-nadaljevalnega štflstva in nas na način, ki kaže tega skrbnega dopisnika v čudni luči. Najbrž se je šele zbudil, da ve le to, kar se godi v tujini; tega, kar je pri nas, pa ne. Če bi se hotel resno informirati, preden je napisal ta članek, bi dobil lahko točne podatke pri banovini in pri naši sekciji. Lahko se prepriča, da smo tudi mi sami informirani o gibanju v tujini in tudi, da se je izjavil ravno o tem našem delu neki organizator tega šolstva v tujini pohvalno. Večkrat smo sc žc uverili, da mnogi ne outijo, da se jc čas premakni'1 in da stne zahtevati pravice zase vsak, da se njegovo delo ne prizna samo z lepo besedo. Še vedno mislijo nckateri, da je v interesu napredka, če si domišljajo, da imajo monopol na vse, drugi pa naj Je delajo in molčc. Pri raznih strokovnih društvih se pojavljajo vsako leto tretija; ne vsled tcga, kcr zahtcvamo povsod zastopstvo, kjer delamo, ampak vsled animoznosti proti našemu stanu. Če je piscu res za to, da pomaga narodu — saj piše, da jc življenje danes resno, strogo in realno — bo iskal v dosego uspehov, sodelovanja in pomoči vseh onih, ki posvečajo temu dclu največjo pažnjo. Tako delamo mi. Nezaupanje napram stanu pa vzbujajo le slabiči. Pisec članka tudi ne more razumeti, da potrebuje šoli odrasel fant neko podlago, splošno kmcčko izobrazbo, ki mu omogoči, da lahko sledi strokovnim predavanjem. Če ne bomo tega nudili mi mladini, kdo pa naj drugi. Zdi se mi, da dopisnik prav malo pozna razmere na dcželi. Če bomo pustili mi mladino, bo reševala ta narod z nogomctom. Kakšcn uspeh rode predavanja in cnotedenski tečaji. lahko dokažem, ako želi kdo dokazov. Le stalen kontakt omogoči napredek. Ali ve ta dopisnik, kako so delale podružnice kmetijske družbe, ko so nas odslovile. Morda piscu ni znano, da smo se vedno borili za izpdlnitcv in izobrazbo kmetskcga naraščaja in trdo delali v prostem času in ob večerih. Romantika našega življenja je že davno za nami. Vodstvo kmetsko nadaljcvalnih šol se je poverilo le učrteljstvu, ki ima razven tečajev, ki jih je napravilo v času svojih počitoic, tudi izpopolnilne tečaje, ki jih je organizirala banska uprava in naša organizacija in z zadostno prakso, ki si jo je pridobilo s študijcm strokovnih knjig in s prakso. Naša organizacija in članstvo se prav dobro zaveda časa. Pogleda naj se samo naše delo, program naših tečajev in našo »Prosveto«. Samo naš stan žrtvuje znaten del počitnic in denar zato, da pomaga narodu. Očitki glede državljanske vzgoje so, milo rečeno, nesramni. Kdo pa jc delal in dela med narodom za idejo nacionalne države. Ali ne leži vse to delo na deželi na naših ramah. Ali ne pozna anonimni dopisnik našega dela, pa tudi naših uspehov? V članku sem iskal konkretnih nasvetov. Rad bi vedcl, kako bi reformiral pisec to šolstvo; saj to bi imel biti namen članka. S spremembo osebc — v tem grmu bo zajec? Povejtc nam kaj stvarnega. Z izpadi se ne poma^a narodu in so ne gradi. Če hoče pisec pomagati narodu, mora priti v naše vrste, mcd nas, ki delamo, — pa mu bomo hvaležni za vsak dober in pameten svet, še bolj pa za dober zglcd. I. Hrovat.