Glasnik SED 16 119761 1
4
Vse te probleme bomo rešili pc«t pogojem, da bodo pokazale razumevanje zanje vsaj ljubljanske etnološke ustanove. V nasprotnem primeru bo komisija za dokumentacijo z obema posebno zadolženima btbliotekarkama vred Izgubila moč in voljo, etnologi pa bomo ostali brez tekočih strokovno urejenih in vodenih informacij o dogajanju v etnološki stroki pri nas in v tujini. Morda pa to sploh ne hi bilo tako hudo . . .
Mojca Ravnik
poročila ustanov
O DELU V LETU 1975
UDK 05.05: 39 „1975"
Poročil o delu v letu 1975 nam niso poslali: Zavod za spomeniško varstvo I Maribor!, Zavod za spomeniško varstvo (Celje), Železarski mu2ej (Ravne na Koroškem), Muzej (Kamnik), Tržiški muzej (Tržič), Zavod za spomeniško varstvo (Kranj), Mestni muzej (Ljubljana), Zavod za spomeniško varstvo SRS (Ljubljana), Ljubljanski regionalni zavod za spomeniško varstvo (Ljubljanal, Zavod za spomeniško varstvo (Nova Gorica), Tolminski muzej (Tolmin), Pomorski muzej Sergej Mašera (Piran), Zavod za spomeniško varstvo (Piranl, Loški muzej (Škofja Loka), Muzej (Idrija), Tehnični muzej Železarne (Jesenice).
PEDAGOŠKO ZNANSTVENA ENOTA ZA ETNOLOGIJO NA FILOZOFSKI FAKULTETI V LJUBLJANI
Težišče pedagoškega dela na PZE je bilo posvečeno pripravam novega učnega načrta za etnologijo. Sestavljen je bil predlog, po katerem bi bilo mogoče študirati etnologijo kot samostojno skupino, poleg dosedanjih dveh možnosti študija pod A in B. Predlog predvideva tudi bistvene vsebinske spremembe v predmetniku z razširitvijo in poglobitvijo posameznih področij etnologije. Žal ostaja uresničitev načrta zaradi premajhnega števila fakultetnih učiteljev, zaradi prostorske utesnjenosti in še iz drugih razlogov, za zdaj nemogoča. Kljub temu ostaja zastavljeni učni načrt s samostojno skupino, cilj, ki ga bodo skušati na PZE čimprej doseči.
Težišče znanstvenega dela na PZE je bilo v organizacijskem in vsebinskem delu pri Etnološki topografiji slovenskega etničnega ozemlja. Sodelavci in študenti so samostojno izdelali ali sodelovali pri izdelavi naslednjih osnutkov in vprašalnic: Uvod (teoretična izhodišča), Lovstvo, Ribištvo, Nablralništvo, Čebelarstvo. Rokodelstvo in obrt. Promet, komunikacijska sredstva in komuniciranje. Prehrana, Proračun, Družinsko sorodstvene zveze, Vzgoja, Prebivalstvo, Krajevna skupnost. Družbeno razlikovanje. Vrednote in moralne norme. Delovne skupnosti, Fantovske in dekliške skupnosti. Družbene organizacije, Prijateljstva, poznanstva in ktike, Zdravilstvo, Zgodovinska zavest in geografsko obzorje in tehnično znanje. Začeti sta bili tudi dve topografski raziskavi, ki ju financira RSS : Galjcvica nosilka Mojca Ravnik in Vitanje — nosilca Duša Krnel-Umek in Zmago Šmitek.
V študijskem letu 1974/75 ie odšel v pokoj dolgoletni profesor in predstojnik dr. Vilko Novak, ki je vzgojil v svojem dolgoletnem požrtvovalnem delu številne etnologe. Na PZE je ostal še kot honorarni predavatelj in mentor mlajšim sodelavcem, za kar so mu vsi iskreno hvaležni.
Novembra meseca se je zaposlil kot stažist Janez Bogataj, ker je bila prenesena na PZE iz Inštituta za slovensko narodopisje SAZU • raziskovalna naloga Slovenska etnološka bibliografija.
Vpis na etnologijo se je v študijskem letu 1975/76 v primerjavi s prejšnjimi leti zelo povečal. Od prejšnjih 50 slušateljev je zdaj v vseh letnikih 71 rednih in 10 izrednih Študentov. V prvi letnik se je vpisalo 38 (15 pod A), v drugi 14 (6 pod A), v tretji 16 (3 pod A) in v četrti 3 študenti.
Meseca septembra je dosegla stopnjo magistre, prva na PZE za etnologijo, Živka Črnivec, asistentka na fakulteti za sociologijo, politologijo in novinarstvo. Zagovarjala je magistrsko nalogo Kulturna podoba marginalne družbe na obrobju mesta Ljubljane (Študija naselja Tomačevo 55).
Pomembno novost v delu PZE predstavlja ustanovitev sveta PZE, v katerem so vsi delavci na etnologiji, trije študenti - predstavniki svetov letnikov in dva predstavnika uporabnikov: Ljudmila Bras in dr. Tone Cevc.
Počitniška praksa za študente etnologije je bila organizirana v povezavi z etnološkima ustanovama v Ljubljani in drugimi ustanovami, kjer so zaposleni etnologi. Študenti so opravljali prakso v Slovenskem etnografskem muzeju (12), Inštitutu za slovensko narodopisje SAZU (2), Gorenjskem muzeju (3), Pomorskem muzeju (2), Dolenjskem muzeju (11, Zavodu za spomeniško varstvo SRS (7), Ljubljanskem reginalnem zavodu za spomeniško varstvo (2) in Zavodu za spomeniško varstvo Nova Gorica 11),
Poskusi praks v ustanovah ali pod mentorstvom kustosov na terenu, so bili že v prejšnjih letih. Zaradi večje povezave študija s konkretnim strokovnim delom je bila taka oblika prakse še razširjena. Čeprav bo potrebno prakso organizacijsko in vsebinsko še izpopolniti, to ne zmanjšuje njenega pomena. Nedvomno je potrebno in nujno, da se študenti že med študijem seznanijo s kar največ oblikami etnološkega strokovnega dela in se tudi tako pripravijo na svoj poznejši poklic. Zato je še nadalje želeti, da bi se nadaljevale take oblike sodelovanja z ustanovami in izmenjava mnenj z mentorji o praksi pri seminarskih vajah.
Na PZE je predaval arh. dr. Peter Flster o pogledih arhitekta na spomeniškovarstvene probleme etnoloških spomenikov. Etnološkega seminarja na Poljskem se je septembra meseca udeležita Mojca Ravnik (glej Glasnik SED 5, 15/1975). V drugi polovici septembra je bil na študijskem potovanju v Minsku In Moskvi inž. prof. dr. Slavko Kremenšek. Sodelavci PZE so se udeležili jugoslovanskega etnološkega posvetovanja v Stubiških toplicah v začetku oktobra (glej Glasnik prav tam). V prvi polovici oktobra je bil gost PZE dr. Sergej A. Tokarev (glej Glasnik prav tam). V istem času je bil gost mag. Andrzej Brencz, asistent etnološke katedre v Poznanu.
Duša Krnel-Umek
ISN PRI SAZU
Večina sodelavcev Inštituta za slovensko narodopisje pri SAZU se je v I, 1975 največ mudila z Izdelavo vprašalnic za Etnološko topografijo slovenskega etničnega ozemlja. V skupno razpravo so bile dane: Letne šege, Šege ob rojstvu, ženitvi in smrti, Delovne šege agrarnega področja,. Otroška igra in igra Odraslih, Ljudsko gledališče. Izviri znanja. Tehnično znanje. Jezik, Besedna umetnost in Branje.
Dr M. Matičetov si prizadeva končati terensko delo v Reziji, vendar mu dolina očitno še ni izdala vseh svojih skrivnosti. L. 1975 je bilo po njegovem morda najpomembnejše odkritje samorastniške vokalno-instrumentalne skupine iz Osojan: Trije mladeniči, ki so najprej peli po italijansko, so začeli peti po rezijansko. Besedila in napeve zlagajo sami, iz glave, brez zapisovanja. Za njihovih prvih sedem popevk v rezijanščini je oskrbel transkripcijo v krajevnem glasilu „Air ombra del Canin", dve je predstavil v izvirniku in knjižnem prepisu v tržaški reviji Dan, — V Reziji je tudi odkril prvo slovensko posvetno varianto pravljice mednarodnega tipa AT 1910, o katerem je predaval na 4. simpoziju balkanske folklore na Ohridu 7. julija 1975. — Njegovo raziskovanje termina živa bresa (debeli četrtekl je potrdilo mnenje F. Erjavca, da je to furlanska beseda in ne nemška izposojenka, kot je mislil Miklošič. — Dr, M. Matičetov je sodeloval tudi pri pripravah za izdajo Baudoin de Courtenayevega rezijanskega slovarja, ki ga skupaj načrtujeta SAZU in AN SSSR-- Sicer je sekcija za ljudsko slovstvo v začetni fazi pripravljalnih del za izdajo slovenskih povedk.
Preostali čas SEKCIJE ZA LJUDSKE ŠEGE IN IGRE je bil namenjen obdelavi gradiva dveh raziskovalnih nalog, ki jih subvencionira RSS. H. Ložar-Podlogar je začela na podlag' zbranega gradiva pripravljati monografijo SPREMEMBE V VSE BINI IN OBLIKI KMEČKIH ŽENI TO VANJSKIH ŠEG NA
Glasnik SED 1 6 (1976) 1
17
SLOVENSKEM ŠTAJERSKEM. Kot odgovorna sodelavka za slovenski del Internationale volkskundliche Brbliographie (Basel) je prispevala za I. 1973 87 in za I. 1974 42 v nemščini redigiranih listkov z bibliografskimi podatki u pomembnejših etnoloških objavah na slovenskem področju. — Za „Demos", etnographische und folkloristische Informationen (Dresden), je napisala o etnoloških objavah v SRS 15 (nemških) referatov. — Or. N. Kuret je urejal zbrano dopolnjeno gradivo o maskah na Slovenskem in se lotil njegovega kompleksnega študija: najprej najstarejše plasti — živalskih mask. — V pustnih dneh ¡e sekcija organizirala sistematično fotografiranje nekaterih redkejših pustnih likov na terenu; jeseni I. 1975 pa na prošnjo Društva slovenskih prevajalcev pripravila manjšo razstavo na Bledu, posvečeno spominu 150-let-nice A. Š. Drabosnjaka.
SEKCIJA ZA MATERIALNO KULTURO je raziskovala na turenu občasno naseljene stavbe. Dr. T, Cevc je s tem v zvezi obiskal vinogradniško vas Drašiče v Beli krajini, gozdne delavce v kočevskih gozdovih. Gorje pri Bledu in nekajkrat Koprivo na Krasu in okoliške vasi. Večino zbranega gradiva predstavljajo fotografski in dia-posnetki okroglih kraških „hišk" in vinskih hramov. — Dr. T. Cevc je sodeloval tudi v pripravah za izdajo Publikacije Les v arhitekturi Jugoslavije, ki jih vodi Medakademij-skl odbor v Beogradu.
Knjižnica se je v I. 1975 povečala za 706 enot, posebno bogastvo Pa je pridobitev knjižnice (t) dr. B. Orla, nekdanjaga ravnatelja SEM, Bibliotekarka S. Zemljič-Golob je skupaj s H. Ložar-Podlo-9ar sodelovala tudi v pripravah za etnološko dokumentacijo.
Vsi imenovani razen dr. N. Kureta in S. Z. Golob so se udeležili 8, Posvetovanja skupine „Alpes Orientales" na Ravanci v Reziji s temo; Izseljenstvo v življenju in izročilu Vzhodnih Alp.
M. Stanonik
GLASBENO NARODOPISNA SEKCIJA ISN SA2U
Terensko delo je bilo usmerjeno predvsem na nekatera doslej še "eraziskana območja v Sloveniji In pri slovenski manjšini v Italiji, razen tega na ljudsko umetnost pritrkavanja na zvonovih. Obiskani so bili naslednji kraji: Gaberje pri Dobrovi (3. jan.), Dobrapolje (12. jan., 30. marca, 5, apr,, 19. okt,), Celje (16. jan.), Šentvid p. Planini (26. jan.). Beneška Slovenija (Črni vrh, ErbeČ, Kal. Špekonja Štupcal in Goriško (Gorica. Gabrje, Renče) '8. —1 2 lebr.), Zabukovje na Kozjanskem (16. mar.). Črni vrh in Marsin v Ben. (22. In 23. mar., 13. apr.), Adlešiči 125. mar.l, ^elenbreg, Strajna, Šentanel (25. in 26. apr., 25 maja), Žuniči Preloki (18. maja), Črnuče (1, funj, Šmarje p. Jelšah (6. ju!.), tipava in okolica 16., 13. 20. ju!., 7. sept.l, Lenart v Slov. gor.
in 13. jul.). Ravne na Kor. (22, in 23, nov.l. Novonabrano in (J(1 drugih ustanov poslano gradivo obsega blizu 500 primerov.
Sodelavci sekcije so pomagali pri skupni akciji slovenskih etnolo-9°v za izdelavo vprašalnic za Etnološko topografijo slovenskega '-''ničnega ozemlja. V Vodušek je snurednik pri publikacijah teh vprašalnic.
Načele so se priprave gradiva za 3. knj, izdaje „Slovenske ljudske pesnil za RTV-serijo „Slovenska zemlja v pesmi in besedi" pa je pripravljenih 15 polurnih oddaj.
^el(cija je kot ustanova članica mednarodne organizacije „hiter-'■""lonai Folk Music Council", in njeni sodelavci so se tudi kot samezmkl udeleževati raznih mednarodnih akcij in strokovnih svetovanj ¡„Alpes Orientales" v Reziji 4, 7. jun., vseh pet, z referatom; Simpozija za raziskavo ljudskih balad v "indiji 10,-12. jut., Z. Kumer z referatom; kongresa SUFJ na o, jiaku v «°ri 28. sept, do 1. okt,, M. Ramovš, M. Terse-(Z k pomafwl' so strok, odboru „Smotre folklora" v Zagrebu (2 ^llrner- M Ramovš), opravili vrsto strokovnih predavanj rriu 'Jrrier na muzikol. odd. fil. fak., na Akad. za glasbo in na vod' ?'' univerze v Innsbrucku; M. Ramovš na Seminarju za Ie folkl. skupin pri ZKPO in na Sred. baletni šoli; M. Terseglav ekoIX>drU^n'C°	društva v Novi Gorici in za gimnazijo ter
v ' s ^ • Solo v Kopru; V. Vodušek na pevovodskem seminarju
*PreiPf ter '"lili mednarodnih žirij (Z. Kumer za „Europa * ur Volkskunst", J. Strajnar za „Prix de musique folklori u es de rad,o Bratislava").
V. Vodušek
SLOVENSKI ETNOGRAFSKI MUZEJ V LJUBLJANI
Poleg rednega notranjega muzejskega in terenskega dela je našemu muzeju v letu 1975 uspelo vsaj začasno rešiti dvoje najbolj perečih problemov: vprašanje delovnih prostorom za kustose in vprašanje depojskih prostorov. S finančno podporo (posojilom Ljubljanske kulturne skupnosti) smo največjo razstavno dvorano pregradni po višini in v spodnjem delu pridobili štiri nove delovne prostore, prostor za knjižnico ter prostor za predavanja. Nad njimi je ostala po kvadraturi nezmanjšana površina; to smo s predelnimi panoji uredjft v primeren razstavni prostor. Ustrezni delovni pogoji za nekatere strokovne uslužbence so se s tem po več kot treh desetletjih premaknili z mrtve točke, vprašanje delovnih prostorov tehničnega oddelka, knjižnice in uprave pa ostaja nadalje nerešeno. Tudi razstavni prostori za stalno etnografsko razstavo ostajajo del kompleksnega nerešenega stanja in razvoja osrednjega etnografskega muzeja.
Rešitev depojsklh prostorov prav tako lahko prikažemo z dveh nasprotujočih si gledišč. Izpraznili smo neprimerne podstrešne prostore, kjer smo ob neizogihnem prašenju ter vroči poletni strešni pripeki hranili vse drobne predmete iz gospodarstva, obrti in notranje hišne opreme; prav tako podstrešni depo za tekstil in s tem pridobili Še en delovni prostor za kustosa in tudi največji depo v Moderni galeriji, kjer smo že skoraj dvajset let ovirali razvoj te ustanove, hkrati pa s pomožnimi lučmi iskali predmete v skrinjah in omarah, toda vse te predmete imamo sedaj zunaj Ljubljane, daleč od razstavnih in delovnih prostorov, v bivšem uršulinskem samostanu v Škofji Loki. Selitev je zahtevala veliko napora (nad dvesto voženj z muzejskim kombijem) in izredne zavzetosti muzejskega tehničnega oddelka še posebej zato, ker je bilo treba obnoviti tudi prostore v samostanu, jih v pritličju zavarovati pred vlago, popraviti tla, električno napeljavo, zapiranje oken in vrat, to prepleskati in še kaj. Okoli 15.000 muzejskih predmetov je setfaj v novih, svet tih in suhih prostorih, toda razloženi so po tleh, ker je za ustrezne kovinske police, za omare, panoje in drugo opremo zmanjkalo denarja. 2 izselitvijo „Elre" in zasebnih strank iz samostana smo v zadnjem Času pridobiti še okoli 400 m2 prostorov, obenem pa prevzeli veliko skrb za vzdrževanje stavbe, ki ima med drugim dotrajano streho, da ne omenjamo fasade.
Ob selitvi predmetov je tehnični oddelek izkoristil priložnost za čiščenje in pregled predmetov ter ločil dobro ohranjene od poškodovanih in okuženih. Ti so bili nato premazani s sredstvom proti lenim zajedalcem. Poleg tega je bilo v muzeju restavriranih še 195 lesenih in kovinskih ter 160 tekstilnih predmetov.
Muzej je svoje zbirke v tem letu povečal za 566 predmetov, med katerimi je posebej pomembna zbirka predmetov notranje hišne opreme iz Prlekije. Poleg tega smo poskrbeli za nabavo predmetov. ki bodo na razstavi predstavili ljudsko kulturo idrijskih rudarjev.
Strokovna muzejska knjižnica je v tem letu pridobila 540 novih knjig in revij, dopolnjevala je hemeroteko, rednim naročnikom in v zamenjavo doma in v tujini pa ja odposlala 670 izvodov Slovenskega etnigrafa XXV —XXVI, ki ga je izdal muzej v tem letu. Arhivski oddelek je s pridobitvijo nove kovinske kartotečne omare dobil možnosti za ureditev terenskih zapiskov, se pravi za razvrstitev kartotečnih listov z zapisi po krajevni in stvarni razporeditvi. Doslej jih je vloženih nad 16,000. Vse invéntame knjige (13) smo dali v mikrofilmanje, s čemer smo nekako zavarovali dokumentacijo muzejskih zbirk. Fototeka se je povečala za okrog tisoč fotografij z negativi ter za 750 barvnih diaiMzitivov. Inventariziranih je bilo 325 predmetov.
Pripravili in odprli smo sedem razstav, od katerih smo jih pet pripravili sami, dve pa dobili v zameno z muzeji drugih republik. Gostujoči sta bili razstavi „Nakit iz Srbije" m „Les in človek" (Hrvaška!. Doma pripravljene so bile naslednje razstave: „Savinjsko splavarstvo" in „Slovenska ljudska kultura" (v Ljubljani), „Z Žlico po svetu" in „Kultura Indijancev Ojibvva v 19. stoletju" (v Goričanah) ter „Vraževerje na Slovenskem" (v gradu Bogenšperk pri Litiji). Razen tega smo sodeloval! pri večji mednarodni razstavi v Belgiji. Pripravljamo naslednje razstave: „Gostilne na Slovenskem". „Življenje idrijskih rudarjev", „Slovenska ljudska umetnost", „Lesne obrti na Slovenskem", „Vzajemna pomoč na vasi", „Nakit Afričanov" in razstava o Romih. Z razstavami so tesno jiovezana raziskovanja, med katerimi je raziskovanje življenja idrijskih rudarjev in nakita Afričanov že končano.