G L -A S I L O SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA OKRAJA NOVO MESTO LASTNIK IN IZDAJATELJ: Okrajni odbor SZDL Novo mesto - Izhaja vsak četrtek — Posamezna številka 15 din '— LETNA NAROČNINA 600 din, polletna. 300 din, četrtletna 150 din; plačljiva je vnaprej — Za inozemstvo 1200 din oziroma 4 ameriške dolarjs — TEKOČI RAČUN pri Mestni hranilnici - Komunalni banki v Novem mestu štev. 606-70/3-24 Stev. 4 (566) Leto XII. NOVO MESTO, 26. JANUARJA 1961 UREJUJE uredniški odbor — Glavni in odgovorni urednik Tone Gošnik — NASLOV UREDNIŠTVA IN UPRAVE: Novo mesto, Glavni trg štev.. 3 (vzhod iz Dilančeve ulice) — Poštni predal Novo mesto 33 — TELEFON uredništva in uprave štev. 127 — Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo — TISKA Časopisno podjetje -Delo« v Ljubljani Kljub velikemu vzponu bomo še vedno pod povprečjem Programi perspektivnega razvoja novomeškega okraja za obdobje 1961-1965, družbeni plan za 1961 in proračun 0L0 za letos bodo sprejeli na seji obeh zborov 0L0 konec prihodnjega meseca — Leta 1965: 105 milijard dinarjev družbenega bruto produkta v našem okraju Predsednika okrajnega ljudskega odbora, tovariša Nika Belopavloviča smo pred dnevi prosili za kratek pogovor o tem, kako potekajo priprave za predlog okrajnega perspektivnega plana okraja Novo mesto za razdobje od 1961. do 1965. leta. Tovariš predsednik je s tem v zvezi pojasnil tudi več drugih zanimivih vprašanj oz. problemov, predvsem pa je očrtal razvojne smernice, ki jih vsebuje osnutek predloga programa nadaljnjega razvoja našega okraja. Tovariš predsednik, do kod so prišle priprave za izdelavo predloga okrajnega perspektivnega plana in planov naših občin? Kaj je značilno za to delo? Ljudska skupščina LRS je Izdelala letos predlog p r o g r a -r- t »«rsf)ek'ivnega razvoja I,R *. gre zgolj za planiranje, temveč predvsem za uresničitev številnih nalog, ki smo jih s sodelovanjem širokih množic volivcev zapisali v novih perspektivnih planih,« je izjavil med drugim predsednik OLO tovariš Niko Belopavlovič, ko je odgovarjal na vprašanja za današnji uvodnik Slovenije za obdobje 1961-1965, pravtako pa bo tudi OLO izdelal podoben program za svoje področje, medtem ko pripravljajo komune kakor prej svoje perspektivne plane. V okraju gre torej za program nadaljnjega razvoja, čvrsteje pa bodo o tem govorili plani gospodarskih organizacij, zavodov in ustanov. Visoko odEi dr. Edgarju Minulo sredo je predsednik Ljudske skupščine LRS tovariš Miha Marinko v poslopju Ljudsku skupščine v Ljubljani izročil priorju kartuzije Pleterje pod Gorjanci, doktorju filozo- Ob 20-letnici vstaje bo izšel zbornik visokošolcev V čast 20-letnice vstaje jugoslovanskih narodov bo Klub dolenjskih visokošolcev letos iz-dsl zbornik; zajel bo celotno dejavnost dolenjskih visokošolcev, predvsem v letih 1941 do 1945. K sodelovanju bodo pritegnili številne starejše tovarite, ki danes delajo na odgovornih mestih. V ta namen je bil izvoljen poseben odbor, ki bo zbiral in urejal gradivo. Nc II. novomeški osemletki: 52.0G0 din Potem ko so v vseh razredih Učitelji razložili otrokom, čemu jugoslovanski pionirji pomagajo malim, ubogim Alžirčkom, se je plemenito tekmovanje med razredi stopnjevalo iz dneva v dan. Do minulega petka so Izpraznili svoje hranilnike in dali vse prihranke. Zbiralec v nekem razredu je doma z maminim likn'niknm zgradil vse Itotake, ki so mu jih prinesli iošolci in sošolke ter s tako »gladkim, svetlim« denarjem pridobiva nove prispevke ... V mnogih razredih so se otroci pomenili o rc"*!;;h v Alžiru, ki nimajo Sol, oNeke, hrane in ■dravil; povsod so prispevali z Meeljem in ponosom. Kaj moramo vedeti pri tem? Predvsem to, da smo plan za razdobje 1957-61 sprejemali skoraj z dveletno zamudo. Takratni perspektivni plan je slonel na precej manjši materialni podlagi, bil pa je visoko in optimistično postavljen. Zdaj vidimo, da smo ga globalno dosegli že v štirih letih. Bolj kot smo se približevali njegovi uresničitvi — posebno velja to za lansko leto —, toliko hitrejši razvoj gospodarstva, v okraju smo doživeli. Do konca lanskega leta je bil petletni plan presežen za dobrih 10 odstotkov, kar je nedvomno velika zmaga delovnih ljudi našega področja. Gospodarstvo v okraju nam je dalo lani tele uspehe: industrija — 22 in pol milijarde dinarjev družbenega bruto produkta, kmetijstvo 12 in pol milijarde, gozdarstvo 1.375 milijonov, gradbeništvo 3.4S6 mliijonov, promet 1.366 milijonov, trgovina 1.350 milijonov, gostinstvo 1.246 milijonov in obrt dobrih 6 milijard dinarjev. To so zares pomembni uspehi, posebno še, če upoštevamo velik skok v cenah v tem obdobju. Lahko trdimo, da smo leta 1957 začeli z zelo majhno startno točko. Morda je bil prejšnji plan ponekod malce nerealno zastavljen, a po zaslugi vseh naših delovnih kolektivov smo ga vendarle dosegli že v 4 na- mesto v 5 predvidenih letih. Brez razvitega in vedno čvr-stejšega delavskega in splošnega družbenega upravljanja, brez povečane skrbi ljudskih odborov in njihovih družbenih organizacij takih uspehov in napredka ne bi nikoli dosegli. Zasluga gre tudi pravilnemu razumevanju republike, ki nam je v teh odločujočih in najbolj kritičnih letih vedno pomagala bodisi s svojimi skladi ali pa s predlogi in upoštevanjem pri udeležbi in črpanju zveznih investicijskih skladov. Tako hiter in napet način izgrajevanja posameznih podjetij (spomnimo se samo primera NOVOLESA, tovarne zdravil KRKA in drugih) je ustvaril ugodno vzdušje v okraju in lep delovni polet. Medtem ko so na primer še pred nekaj leti le redka, posamezna podjetja imela pripravljene načrte svojega perspektivnega razvoja, je zdaj stvar drugačna: redke izjeme so tisti kolektivi, ki takih planov še nimajo! Ti programi so v veliki meri zelo dobro in skrbno pripravljeni. Nc smemo pozabiti, da imamo zdaj v, okraju veliko večjo materialno podlago za pogum-nejše planiranje. V novo plansko obdobje gremo z boljšim zaletom. Imamo končno tudi čvrstejše gospodarske organizacije in razvit sistem upravljanja, tako da je povsod v okraju čutiti blagodejni vpliv in koristnost tega upravljanja kot splošnega napredka. Vse to nam je dajalo v pripravah za program perspektivnega razvoja mnogo pobud in veliko optimizma, da smo se nalog, ki jih terja tak program, lotevali zelo prizadevno. To so torej pomembne osnove in izhodišče za novo plansko obdobje. Kakšen delež imajo ObLO in kolektivi pri sestavljanju, novih planov? Kako je s predlogi državljanov? Ze julija lani smo začeli z ObLO o teh nalogah konkretno razpravljati. Nato smo se lotili teh nalog s predsedniki občin, v jeseni pa se je v kolektivih to delo aktivno nadaljevalo. Želeli smo, da bi občine z gospodarskimi organizacijami plane pravočasno in tehtno pripravile. (Nadaljevanje . na 4. strani) Ni šala! V soboto opoldne smo z gornjo brzojavko pozdravili našo 1.700 novo naročnico, tov. Milico Baje, uslužbenko iz Sel pri Dobovi. Med nove naročnike jo je povabila in pridobila tovarišica Metka Alič, pravtako uslužbenka iz Sel, ki nam je pretekli četrtek poslala naročilnice 11 novih naročnikov, svojih znancev in prijateljev iz Dobove in iz Brežic. Ko se je »števec-" v evidenci upravnika Dolenjskega lista v soboto dopoldne ustavil na številki 1700, smo staknili glave nad seznam novih naročnikov in sklenili: Tovarišici Milici Baje: brzojavko, pismo in nagrado: Umetniško sliko akadem. slikarja Vladimira Lamuta »Polet nad Sutjesko« (barvna litografija) ter 5.000 dinarjev; tovarišici Metki Alič: knjižno darilo in 3000 din. Obema: lepe pozdrave, vsem zbiralcem novih naročnikov: veliko uspehov in čim manj praznih naročilnic, vsem novim in bodočim naročnikom: obilo zadovoljstva ob prebiranju domačega tednika — in še nekaj presenečenj v prihodnjih tednih! Nasmejano veselje! — njim velja vsa skrb svobodne domovine, ki posveča mlademu rodu iz leta v leto več svojih moči in y prizadevanj Najmlajši za 20-letnico vstaje V polastitev 20-letnice vstaje jugoslovanskih narodov bo na proslavah na poseben način sodelovala tudi mladina. Organizirali bodo več akcij in tako dali možnost našim naj. e priorja da-Lavova lije in teologije Josipu Edgarju Leopoldu-Lavovu visoko odlikovanje — red Jugoslovanske zastave II. stopnje, s katerim je predsednik republike odlikoval jubilanta za njegovo 80-letnico. Tovariš Miha Marinko je slav-Ijencu toplo čestital in nato v kratkem nagovoru opisal zasluge dr. Edgarja Leopolda za NOB in njegovo patriotično delo v vseh povojnih letih. Odli-kovanec se je za visoko priznanje toplo zahvalil. Tovariš Marinko je nato jubilanta in goste zadržal na kosilu. Spoštovanemu pleterskcmu priorju dr. Edgarju Leopoldu izrekamo ob tej priložnosti naše prisrčne čestitke! VREME OD 26. I. DO 5. II. 1961 Sneg pričakujemo okrog 26. in 31. januarja. V ostalem bo lepo oziroma suho vreme. Temperatura bo v glavnem ped ničlo. Okrog 31. januarja pričakujemo novi vdor mraza iz Busije. Dr. V. M. mlajšim, predvsem pa šolski mladini, da spregovori o tem pomembnem dogodku. Mladina vseh republik naj pokaže, kaj zna, in napiše, kar ve o preteklosti, sedanjosti in prihodnosti! — je geslo številnih prireditev in manijestacij, ki bodo govorile o burnih desetletjih dvajsetega stoletja. OKRAJNI ODBOR ZVEZE DRUŠTVA PRIJATELJEV MLADINE, ki bo pokrovitelj pionirskih prireditev v novomeškem okraju, je na zadnji seji pretekli teden podrobno razpravljal o načrtih in pripravah za te prireditve. Poseben odbor je že izdelal program. Poudarili so, da se bodo o tem posvetovali še z drugimi organizacijami in ustanovami in z njimi sodelovali. Mladini bo treba pomagati zlasti zato, ker bo njena dejavnost zahtevna in vsestranska. Pomagali naj bi ji z nasveti in ji nakazali smer tudi takrat, ko je v dvomih. Okrajni program prireditev je vključen v zvezni program, ki obsega tri obdobja: — OD 29. NOVEMBRA 1960 DO 27. APRILA 1961: , to je čas največjih državnih praznikov. Mladina naj izve podrobnosti o rojstvu države. V DPM naj se zato vključi čimveč starejših, ki bodo pripovedovali o dneh, ko so morali zapustiti domove in se boriti za svobodo. Z današnjo številko je dosegel lijDff LMjSKI UST« naklado: 17,©ll§l mm-™ — OD 27. APRILA DO 5. SEPTEMBRA: v tem obdobju bodo praznovali dan mladosti, dan borca in dan vstaje. K — Od 5. SEPTEMBRA do 29. NOVEMBRA 1961: mladina . bo spregovorila o svoji prihodnosti. Naloge so torej obsežne. V sklopu skupnega okrajnega programa so ustanovili 16 sekcij, v katere se bo vključila mladina. Tako bodo pionirji literarne sekcije v prvem obdobju pisali izvirne sestavke o NOB, o narodnih herojih itd. Vse bodo izvedli v obliki tekmovanj. Najboljše setavke bodo nagradili, najboljši pa bodo nastopili na občinskih in okrajnih proslavah. Za zma- 140 gimnazijcev za'alžirske otroke Lepo spričevalo zavednosti so si napisali novomeški gimnazijci: v soboto jih je odšlo 140 na prostovoljno delo, na pomoč Kmetijsko gozdarskemu posestvu v Novem mestu. V Straži so naložili 8 vagonov drv, druga skupina pa je na Ruperč vrhu podirala ruševine za gradbeno kamenje. Celoten zaslužek uspelega dneva bodo podarili skladu za alžirske otroke. Tako so novomeški gimnazijci zgledno preživeli prvi dan letošnjih zimskih počitnic. Posvetovanje na Okrajni obrtni zbornici Na posvetovanju predstavni kov obrti iz socialističnega sektorja so pretekli teden govorili o vključevanju in izobraževanju vajeniške mladine, o reorganizaciji vajeniških šol in o perspektivnem družbenem planu in razvoju obrti. Močan poudarek je bil na nadaljnjem izobraževanju kadrov iz obrti, ki so v veliki večini odhajali v industrijo, ker jim je ta dajala večje možnosti za izpopolnjevanje. Torej so se dotaknili precej važnega vprašanja, ki mu bo potrebno posvetiti že dosti več pozornosti. oouolce bo na koncu literarni festival. Razen tega bodo še drugi festivali: dramatski, glasbeni in filmski. Tekmovali bodo tudi mladi športniki in nastopali na večjih in manjših prireditvah ter na prvenstvih. Izbire je dovolj. Vsakdo se bo lahko vključil v dejavnost, ki ga bo najbolj veselila. Sekcije bodo uspešno delovale le tedaj, če bo v njih dovolj mladih in prizadevnih članov. Ob vsestranski pomoči uspehov ne bo težko doseči. Zauest, marljivost, vztrajnost, volja, pogum in mnogo sreče — vse to naj spremlja mlade sredi njihovega dela! V nedeljo dopoldne so v dvorani SVOBODE na Vidmu slovesno razvili, zastavo mladine občine Videm-Krško; več berite o skupni konferenci senovške in vi-demsko-krške mladine na 6. strani današnje številke. Na sliki: predstavniki kolektivov in organizacij pripenjajo na novi prapor spominske trakove ZAPISKI S PLENUMA OK ZKS V NOVEM MESTU % dvojno mero budnosti V petek, 20. januarja, je v Novem mestu zasedal plenum Okrajnega komiteja ZK. Obe točki dnevnega reda: komunist v komunalnem sistemu in osnove petletnega perspektivnega plana, sta dali obilo gradiva za široko in plodno razpravo, ki se je v marsičem dotaknila tudi sklepov nedavne okrajne konference ZK. S plenuma, ki je nakazal potrebo po učinkovitejšem in temeljitejšem sodelovanju komunistov v razvoju, predvsem pa doslednejši boj komunistov za uresničevanje sklepov okrajne konference, objavljamo nekaj najpomembnejših misli. Komunalni sistem ter delavsko samoupravljanje in družbeno upravljanje kot njegov sestavni del se hitro razvijajo. Pojma proizvajalec in upravljavec se v naglem razvoju vse bolj prepletata. Od komunistov zahteva to vse večjo mero budnosti in hkrati sposobnost, hitro in odločno reagirati na vrsto novih pojavov. Okrajna partijska konferenca je v konkretni razpravi opozorila na razne slabosti. Sprejeti sklepi so stalne smernice, po katerih naj komunisti v razvoju sodelujejo. Ugotavljamo, da sklepi konference še niso našli pri vseh organizacijah ZK in pri vseh komunistih pravega odmeva. Zveza komunistov je organizacija, ki uči in oborožuje komuniste z idejnim znanjem, komunisti pa morajo preko raznih družbenih organizacij delovati navzven. Osnovno torišče dela komunistov je torej v proizvodnji, v družbenih organizacijah, povsod, kjer se porajajo družbeni odnosi, na kratko: v socialistični družbi. Tam se srečujemo s problemi, tam jih moramo sproti, hitro, odločno in stvarno reševati, uporabljajoč idejno ostrino. Obveščenost je pogoj demokracije. Pravkar živimo sredi razgibanega pripravljanja družbenih načrtov občin in okraja, petletnih perspektivnih načrtov in proizvodnih načrtov podjetij, ki so sestavni del prvih. Ze več kot tri mesece razpravljamo o tem, pa je še vrsta podjetij in tudi občin, ki so naredile doslej zelo malo. Ali so komunisti že načeli kje ta problem? Načrt ni postal načrt takrat, ko smo ga dali na papir; svojo usebino je dobil šele potem, ko so proizvajalci o njem razpravljali, dali svoje predloge in načrt pregledali in potrdili. Se vse preradi se skrivamo za puhlicami »o velikih interesih" in trdimo, da se »ne izplača« tolmačiti, ker proizvajalci ne bi razumeli. Toda kdo bo načrte uresničil? Ali jih ne bodo prav proizvajalci? Velika vsebina demokracije je prav v tem, da svobod.no odločiš o ■ nečem, ko že dobro, poznaš vzroke in posledice odločitve! Demokracija, zaprta v ozek krog ljudi, torej ni več demokracija. Delavski sveti se sestajajo največkrat zato. ker potrebujejo sejo komercialist, direktor ali računovodja. Mar je dovolj, če se direktor pogovori o nakupu novega stroja s predsednikom občine, s kolektivom pa o tem ne razpravlja? Res je, stroj bo delal za večjo proizvodnjo, vendar to nc more biti razlog za zoževanje pravic upravljavcev. Pogosto tarnamo o težavah z raznimi dodatnimi prispevki in dajatvami, ker slabo dotekajo, ljudem pa nismo povedali, ko smo jih predpisali, zakaj jih bomo uporabljali. Zakaj ne zaživijo stanovanjske skupnosti tako, kot bi lahko? Ali smemo pričakovati, da bodo probleme zaposlenih žena, vars'tva otrok in bolnikov, družbene prehrane in obrtnih uslug reševali ljudje, ki jih ti problemi ne bodejo? Decentralizacija delavskega samoupravljanja, ekonomske enote, obratni delavski sveti in nagrajevanje po delu niso zadeva, o kateri sme odločati peščica v vodstvu podjetja. Ves kolektiv naj razpravlja o tem in zahteva pomoč družbe, če bo naletel na težave. Kolektiv, ki pri sestavlianiu proizvodnega načrta šnekulativno prikriva rezerve, škoduje vsaj družbi. Decentralizacija oblasti pomeni prenašanje pristojnosti iz okraja na občine in utrjevanje komuvalnena sistema, ne pa zapiranje občin v njihove meje. saj so vse občine v našem okraju sorazmerno nosnodarsko šibke. Vsak si pač ne more graditi svojeqa socializma! . Našteli smo le nekaj pojavov v razvoju: ki zahtevajo podvojeno budnost komunistov. Komunisti morajo biti sposobni reagirati na. vrsto vprašanj. To bodo uspeli le, če se bodo temeljito idejno izobraževali. Organizacije ZK se morajo zato lotiti nalog načrtov, v njih naj nastanejo aktivi komunistov, ki bodo reševali rosamezna konkretna vprašanja. Razširjamo krog sodelujočih n orpmlzmil družbene samouprave in odžagajo »nepogrešljive-! Sklepov okrajne konference ZK ve b^do uresničili občinski komiteji, vo^vtva. riodieUa in ohč'»" To ie naloga komunistov, ki na} sklepe temeHito r)rp*t"di-"i jo, nrnneso v. svoje okolje in jih nato s podvojeno bttdnosUn v "sakdanji praksi uresničujejo. MILOŠ JAKOFEC __ Zaračunano ODHODNI % TELEGRAM —^— Službeni del_ Odpravljen ._ t v*!. K ž -, ič", . I sateni po**. t^,j . Ci: , j > .i i i i ~ i i _ V viiem Interesu Je, dl telegram pijete t it«k«nlml črtt»ml * * L_- MILICA BflJC SELA 43 a BOBOVA = Čestitamo vam kot 1700. novemu naročniku Dolenjskega lista v letošnji akciji stop nagrada sledi stop DOLENJSKI LIST Beseda o rejništvu M «P0tmČN. .EOEHSHI PREGLED g (Nadaljevanje) Ne razmišljajmo o odnosih do njih, če imamo do vseh teh spletene neke čustvene vezi, seveda do nekaterih toplejše in itolj globoke, do drugih pa manj. Ce bi o tem razmišljali, bi mnogi izmed nas lahko odgovorili, da takih (odnosov nimamo. Zaradi tega pogosto trpimo sami v svoji notranjosti, še več pa zaradi toga trpijo ljudje v naši okolici, naši najbližji družinski člani seveda najbolj. Kaj je hujše za človeka kot spoznanje, da nima nikogar res rad, da si ne želi bližine nikogar in da njega nima nihče resnično rad!! Vse to je le nekaj posledic nepravilnega ravnanja z otrokom v njegovih najnežncjših letih, bodisi v lastni družini, bodisi da je bil otrok oddan v zavod ali v neprimerno drugo drv.'.ir.o. Tn ravno zaradi vseh naštetih in še mnogih drugih bolj ali manj pomembnih posledic so danes posveča toliko pozornosti oddajanju otrok v rejniške družine. S tem nikakor ni rečeno, da se morajo vsi otroci oddajati le v rejniške družine. Se naprej se oddajajo v zavode otroci, ki jim je potrebna posebna nega, vzgoja in oskrba zaradi njihovih telesnih ali duševnih hib in jim zato družina, lastna ali tuja, ne more zagotoviti normalnega, njihovi hibi primernega telesnega in duševnega razvoja. Načelo pa ]e, da vse ostale otroke, duševno in telesno zdrave ali pa laže prizadete, oddajamo v vzgojo in oskrbo v rejniške družine. Da je oddajanje otrok v rejniške družine že zelo razširjena oblika socialnega varstva otrok, je razvidno iz podatka, da živi danes v Sloveniji okrog 1500 otrok v drugih družinah, kamor so jih dali v oskrbovanje organi socialnega varstva. Po cenitvah ljudskih odborov pa živi v Sloveniji v drugih družinah najmanj 4000 otrok. To so predvsem otroci mater samohranilk, to je nezakonski otroci in otroci iz razvezanih zakonov, ki jih dajejo v rejo Bame matere, ter otroci iz eko- nomsko šibkih družin, ki jih starši dajejo v službo navadno večjim kmetom za pastirje. Nad temi otroki skrbstveni organi še nimajo vpeljanega potrebnega nadzora. V našem okraju je v reji 95 otrok, po raznih domovih (vzgojnih in specialnih za invalidno mladino) pa 93 otrok (stanje 30. IX. 1960). V številu 95 so zajeti le otroci, ki so jih oddali v rejo skrbstveni organi in za katere tudi plačujejo rejnino v celoti ali le Piše: Franci Brine, socialni delavec 0L0, Novo mesto delno. Večina teh otrok je bila staršem odvzeta prisilno, ker so starši zanemarjali njihovo oskrbo in vzgojo. Danes okrog BO do 85 odstotkov teh otrok nima nobenega stika s svojimi starši in svojih staršev ne pozna. Tu &o zajeti le otroci ki imajo starše še žive, pa se ti zanje nič ne brigajo. To so največkrat nezakonski otroci, ki so jih matere kmalu po rojstvu zapustile, ker jim je bil otrok v »-napoto« pri njihovem normalnem življenju, in so si pozneje ustvarile ali si pa Se bodo ustvarile novo družino, na tega otroka so pa popolnoma pozabile, hote ali nehote. Nekaj otrok pa je tudi takih, katerih matere so laže aH teže duševno prizudete in si jih je nekdo le »sposodil-« za ljubezen. Očeta takega otroka je zelo težko najti in ker takšne matere niso sposobne same skrbeti za otroka, je skrbstveni organ podvzel edini možni -ukrep, da je otroka vzel in ga dal v rejo. Kot že omenjeno, v številu 95 niso zajeti otroci, ki so jih oddali v rejo k tujim ljudem sami starši, včasih iz bolj drugič iz manj opravičenih razlogov. Število teh otrok je še najmanj 5-krat večje. Za orientacijo Ic podatek, da na območju našega okraja služi za pastirčke pri tujih ljudeh TEDENSKI NOTRANJEPOLITIČNI PREGLED V teh dneh so odbori Ljudske skupščine Slovenije končali razpravo o predlogu programa perspektivnega razvoja za prihodnjih pet let. Zadnjic smo naše bralce seznanili z nekaterim posebnostmi letošnje razprave in programa samega. Danes pa bi želeli zapisati kaj več o konkretnih predlogih za razvoj. Počasi smo se navadili tudi gospodarskega izraza narodni dohodek. To je, malo poenostavljeno povedano, ime za tisto vsoto, ki jo v enem letu ustvarimo v novih proizvodih itd. na enega prebivalca. Ta številka nam namreč zelo veliko pove o naših uspehih, prav tako pa je tudi zelo zgovorna, kadar govorimo o načrtih. Kadar se primerjamo z drugimi deželami, primerjamo med seboj narodni dohodek. Sploh je narodni dohodek kaj uporabna in kaj pomembna številka, Ce je tako bo prav, če nekaj več povemo, kako bo s tem narodnim dohodkom v letih od 1061 do 1965. Ce upoštevamo, da se bo število prebivalcev v naši republiki povečalo od enega milijona 592 tisoč ljudi, kolikor jih je bilo ob koncu leta 1960 na milijon 6S0 tisoč, kolikor naj bi nas bilo v letu 1965, bo povprečje narodnega dohodka na prebivalca takole: v letu 1960 je prišlo na prebivalca 218.870 dinarjev narodnega dohodka, v letu 1DS5 pa naj bi prišlo na prebivalca že 397.000, torej skoraj 400.000 dinarjev narodnega dohodka na prebivalca. To Je za okoli 60 odstotkov1 več. 400.000 narodnega dohodka pa pomeni Dobro naložen dinar ie precej visoko številko. Takšno premorejo le še precej razvite zahodnoevropske dežele. Povsem umljlvo, da se narodni dohodek ne bo povečeval kar sam od sebe, pač pa bodo za to potrebni kar precejšnji napori. Tako napori posameznika kot skupni napori vseh prebivalcev naše republike. Pri posamezniku računamo, da bo zaradi spodbudnega nagrajevanja, ki mu bo prineslo tudi večje osebne dohodke in zato višjo življenjsko raven dovolj iniciative. Skupnost pa bo morala med drugim dati precej večja sredstva za razvoj in zlasti za obnovo zastarele industrije, za razvoj kmetijstva in vseh drugih panog, ki lahko prispevajo k povečevanju družbenega proizvoda in s tem tudi narodnega dohodka. Zato danes nekaj več o investicijah. Investirali bomo v skladu z načelom, ki smo ga uveljavili že v minulih letih, hi sicer investicije bomo povečevali, toda samo do tiste mere, da bo obenem zagotovljen tudi nemoten razvoj osebne potrošnje. To je zelo važno načelo, poudarjeno v predlaganem programu bodočega razvoja. Zlasti pri obnovi industrije, pa tudi pri razširjanju proizvodnje pa računamo na sredstva posameznih podjetij in komun, kajti ta bodo v perspektivi še večja kot doslej. Kolektivi naj samostojno uporabljajo sklade, toda komune naj bi skušale zagotoviti čimbolj učinkovito nalaganje sredstev tudi tako, da bomo razvijali ustrezne oblike združevanja sredstev zlasti preko bančnega in kreditnega sistema. To pa pomeni Več kot sama suha beseđa. V bodoče bi torej morali združevati sredstva tako, da bi jih tista podjetja, ki bi jih lahko pogrešala, dala v banko proti zagotovilu seveda, da jim bodo vrnjena takrat, ko jih bodo potrebovali sami. Torej kot posojilo. Drugo podjetje zopet pa bi lahko najelo kredit. Ce bo pri tem zagotovljen še vpliv kolektivov, da bodo' lahko tudi odločali, kdo naj bi imel prednost, ko bo najemal sredstva, ki so jih odstopili v banko, bo pri združevanju prav gotovo manj problemov kot jih je bilo. Vsekakor pa bo-to konec več ali manj prisilnega združevanja sredstev, ki smo ga lahko opa70vali v posameznih komunah v minulih letih. Pa še za eno zelo važno načelo gre. Gledati bomo morali, da bodo sredstva naložena čimbolj učinkovito. To pomeni, da moramo gledati, koliko nam vloženi dinar vrne. Včasih namreč smo gradili ali razširjali tovarne tako, da smo porabili 10 dinarjev' zato, da smo dobili za dinar novih proizvodov. Drugje zopet pa so kolektivi, ki so vložili samo dinar investicij za dinar nove proizvodnje. No, potem takem je jasno, kaj pomeni Učinkovitost investicij. Sicer pa bomo porabili v prihodnjih letih po 142 milijard letno za nova osnovna sredstva, to se pravi za nove proizvodna naprave v industriji, kmetijstvu, gozdarstvu itd. Obratna sredstva torej, denar za nakup in surovin Itd. pa naj bi se vsako telo povečala za 36 milijard. Skupaj Se bodo investicije za obratna sredstva v vse gospodarske panoge povečala od 263 na 443 milijard dinarjev. Menda si skoraj telko predstavljamo, kako ogromen napredek pomenijo (a vlaganja v obratna sredstva, saj to pomeni, da bodo gospodarske organizacije predelale več surovin v nove proizvode, nudile tftfiko veC uslug iftl. 342 otrok (v celi Sloveniji 1882)! Neugotovljeno pa je še število (bo pa moralo biti kmalu znano), koliko mater samohranilk (nezakonskih aH razvezanih) in ostalih daje svoje otroke na čuvanje tujim ljudem, sorodnikom ali sostanovalcem za stalno ali le za določen čas, ko so zaposlene. S tem nikakor ni rečeno, da je vsako oddajanje otroka na čuvanje k tujim ljudem negativen pojav; pri tem je odločilno, komu zaupamo otroka v varstvo, oskrbo in vzgojo. Nikjer ni rečeno, da so vse družine, katerim da sama mati svojega otroka v rejo, dobre ali slabe. Dostikrat pa je med njimi veliko slabih družin, neprimernih za vzgojo in oskrbo otroka, ki so otroka vzele le iz >*usmiljenja« in zaradi zaslužka. Nezakonska mati največkrat sama ne zna ločiti dobre od slabe družine, večkrat pa ji je to tudi vseeno, da se le reši otroka! To navajam zaradi tega, ker bodo skrbstveni organi prej ali slej morali imeti v evidenci vsakega otroka, -Id ne živi v lastni družini. Tako je namreč določil zakon o rejništvu. Osnovne določbe zakona o rejništvu so v kratkem naslednje. Otroci v rejništvu so pod posebnim družbenim varstvom in nadzorstvom, ker je v interesu družbe, da se otroci pravilno telesno in duševno razvijejo. Za rejništvo se šteje vsaka družinska oskrba in vzgoja otroka pri osebah, ki niso otrokovi starši (posvojitelji se smatrajo za starše). Do sedaj so bili pod družbenim varstvom le otroci, ki jih je oddal v rejo skrbstveni organ (svet za socialno varstvo oz. svet za varstvo družine občinskega ljudskega odbora.) Novost zakona pa je, da so poleg teh otrok pod družbenim varstvom tudi otroci, ki jih oddajo v rejo sami starši. Nadzorstvo nad rejništvom opravljajo skrbstveni organi s pomočjo družbenih organizacij, ki se bavijo z varstvom otrok (društva prijateljev mladine in drugi). Skrbstveni organ odda v rejništvo takega otroka, ki nima lastne družine ali če je v lastni družini ogrožen njegov telesni ali duševni razvoj. Da otrok nima lastne družine, se smatra, če sta mu umrla oba roditelja ali če je eden umrl (ali zapustil družino in odšel za daljši čas neznano kam), drugi roditelj pa iz zdravstvenih (huda bolezen), socialnih (brez stanovanja) ali drugih razlogov ne more začasno ali trajno skrbeti za otroka. V teh primerih se največkrat odda otrek v rejo sporazumno ali na prošnjo otrokovega skrbnika ali roditelja. Lahko ,pa otrok sicer ima živa oba roditelja (izjemno le enega), a nista sposobna otroku zagotoviti pravilen telesni ln duševni razvoj. To so največkrat primeri tako Imenovanih »►razbitih« družin, kjer je oče pijanec (še teže je, če je mati ali pa, če sta oba. In takih primerov je pri nas precej!), ki zapravi svoj mesečni zaslužek v pretežni meri za alkohol, družina pa potem trpi pomanjkanje v hrani in obleki. V takih družinah je prizadet otrokov telesni razvoj, še bolj pa njegov duševni razvoj. Skrbstveni organ v takih primerih lahko otroka odvzame družini prisilno in ni potrebno privolijenje staršev. (Konec prihodnjič) Samo cn teden je minil, odkar smo poročali, da je prišlo med Mobutujevi-I mi vojaki v kongoškem mestu Thvsvil-" lu do nemirov, ker jim niso izplačali plače, toda v tem kratkem času so se v Kongu zvrstili novi, usodni dogodki. Takrat se je govorilo, da je kongoški premier Lumumba za nekaj ur prišel na svobodo. Pozneje se je izkazalo, da (o ni bilo res, toda strah, ki je ob tej novici popadel Mobutuja, Kasavubuja in njegove pristaše, je bil naravnost smešen. Precej ljudi jo je ubralo iz Leopoldvilla naravnost v sosednji (nekdanji francoski) Kongo — v Brnzza-ville. Ko je minil prvi strah, so Kasavubu in njegovi svetovalci menda staknili skupaj glave in ugotovili, da Thvsville kljub vsem varnostnim ukrepom le ni varen kraj za Lumumbo. Toda tega, kar je sledilo, ne bi nihče pričakoval. Kasavubu se je domenil s svojim dotedanjim sovražnikom — odpadnikom Combejem, ki s pomočjo belgijskega orožja in oficirjev vlada v pokrajini Katangi, da bo ta spravil na varno »nevarnega« kongoškega voditelja Lumumbo. In res je prejšnji teden nekega dne pristalo na katanškem delu letališča (pol letališča imajo pod svojim nadzorstvom mednarodne sile OZN) letalo iz Thvsvilla, ki je pripeljalo kongoškega premiera Patricea Lumumbo in dva njegova tovariša. In potem je sledil prizor, o katerem je govoril in še govori ves svet in je Combcju bolj škodil kot vse njegovo prejšnje in sedanje ir.eše-tarjenje z Belgijci. Ne samo, da so Lumumbo in njegova dva tovariša pretepali že med vožnjo v letalu, ampak so jih po pristanku izvlekli iz letala In jih začeli neusmiljeno pretepati s kopiti pušk in brcati. Celo za Lumumbove nasprotnike je bil to »mučen prizor«. Neki očividec pripoveduje, da trije ujetniki niso prosili za milost, ampak so samo na pol glasno stokali. Ttled nenehnim pretepanjem so jih odpeljali neznano kam. Lumumbov sodelavce Mpolo je kmalu potem podlegel mučenju. Spet so se zastopniki OZN zelo čudno vedli. Razumljivo Je, da so .Combcjeva oblastva najprej skušala zanikati, da so Lumumbo pretepali. Toda manj razumljivo je, da Je skušal to v začetku storiti tudi zastopnik OZN v Kongu. Res je. matskih zastopstev Velike Britanije in ZDA z drug:ml zastopniki zahodnih držav, manj razumljivo pa je, da sta bila navzoča tudi dvu oficirja mednarodnih sil v OZN. V zadnjem času je bilo sicer govora, da sta se Mobutu in Kasavubu sprla, da Je Mobutu preveč neroden in neumen za svoj položaj, toda strah pred skupnim sovražnikom ju je očitno združil. S tem pa še ni konec žalostnega programa prejšnjega tedna. V Katangi so sporočili, da se ustanavlja tujska Icgi- Skandal v Eli zabeth vitlu dejstva je treba preveriti, toda kadar gre za zakonitega kongoškega premiera kolesje pravice hudo počasi melje. Kakšen preplah je nastal za usodo Belgijcev v Stani evvillu (tam, kjer vladajo Lumumbovi pristaši) in vendar so Belgijci in drugi belci pod zaščito mednarodnih sil! Lumumbi nihče ne hiti na pomoč. Z njim lahko delajo, kar hočejo. In to celo Combe, ki je razglasil odcepitev Katange od Konga in potemtakem sploh nima pravice zapirati Lumumbo ali katerega koli kongoškega politika ali državljana. Marsikaj je nerazumljivega v Kongu in v ravnanju zastopnikov OZN, ki pa postane hipoma razumljivo, če upoštevamo, za čigave interese pravzaprav dela OZN v Kongu. Nekaj dni potem, ko je prišlo do tega mednarodnega škandala v Katangi, je Kasavubu slovesno povišal polkovnika Mobutuja v generalnega poročnika. Spet je razumljivo, da sta bila pri ceremoniji navzoča vojaška atašeja dlplo- ja iz Belgijcev, Italijanov, Francozov, Britancev in Nemcev, ki bo (za dober denar) prihitela na pomoč Combejo. Kljub zagotovilom belgijskega zastopnika pred Varnostnim svetom, da je na skrbniškem czemlju Ruanda Urunđi, ki meji na Vzhodno pokrajino Konga, samo kakih tisoč belgijskih vojakov, je dokazano, da so v zadnjih dneh prepeljali tja z letali kar dva belgijska padalska bataljona. Čemu zbiranje teh čet? Zato ni nič čudnega, če se je v Kairu sešel Svet solidarnosti narodov Azije in Afrike na posebno zasedanje. Svet je priporočil vladam, naj pošljejo svojo diplomatske zastopnike k zakoniti vladi Konga v Stanlevville, naj tej vladi dajo na razpolago prostovoljce in naj jo podprejo tudi drugače. Vse kaže, da tuje vmešavanje v Kongu zbuja čedalje hujši odpor tistih držav, ki so bile še do nedavnega prav tako žrtve takega ali podobnega kolonialističncga vmešavanja. Rabat ali podkupnina? Primer »finančne tehnike« in »tehnike« barantanja s predpisi Pred kratkim se je pred novomeškim sodiščem zagovarjal trgovski potnHc nekega našega podjetja. Obtožnica ga je dolžlla da si le hotel prisvojiti denar pod-Jettja. Stvar Je bila taka: podjele Je Januarja 1059 sestavino »razdelilnike« (sezname odjemateev), po katerih bodo trgovski potniki razdeljevali podjetjem rabat. Poleg raz deli lnlka za svoj teren je dobil vsak trgovski potrrJk tudi ustrezno vsoto denarja — rabata... ... in naj trgovski potnik (pa tudi ostali) Je Sel na svojem terenu do podjetja-odjemalca ln delil rabat kot dedek Mraz. Nekje ga je dal upravniku, drugje skladisft-niiku pa spet komu drugeml, kdor Je pač kupoval od nJega ta govoril različno: — To Je za kolektiv .. . — To je za vas. tovariš upravnik (skladiščnik Itd.) .. . Nekje je dejal spet. da J'im daje to za novo deto, drugje, da daje denar 4z svojega žepa. Skratka, vse skupaj je bilo »maeanje« ali določneje: podkupovanje odjemalcev, da bi jemali le od! tega trgovskega potnika. (Podobno delajo po izjavi obtoženca vsa pod. jetja, se pratvi: dajejo »rabate«, nagrade darila itd.). Vendar je neki upravnik, ki je sicer že prej dvakrat sprejel tak »rabat« to leto (januarja 19j9) rabat odklonil, češ da se mu tako poslovanje ne zdi v redu ln da jim naj rabat nakažejo kako dru. gače: po banki aH pa naj jilm za. računajo btogo po nižji ceni. Trnovski potnik pa denarja ni vrni! svojemu podjetju, da bi ga kako drugače nakazalo kupOJ, ampak ga Je zadržali, češ da ga bo porabil za »mazanje« na svojem terenu. Podjetje-kupec pa Je ostalo za to leto brez rabata (66.000 din). Tega denarja (»rabata«) trgovski potnik še danes ni vral podjetju. Uprarvi podjetja ni skrival, da ga še ni oddal, niti ga 5e ni porabil na svojem terenu, čeprav je poteklo dfo prve razprave (ta Je M.a tretja) precej časa (leto in pot). Zatrjeval je, da al denarja res nI nameraval prlsvojilti, ampak le porabiti za svoj teren. Sodišče je trgovskega potnika oprostilo, denar je namreč iz tovarne šel kot raba,!, čeprav ne po povsem pravillni potil. Potnik ga je pretvoril, vsaj v nekaterih primerih v denaT za podkupovanje. Tožilec je potnika obtožil, čeS da si -je nameraval denar (rabat 6S.000) nezakonito prisvojiti, ni pa ga obtožil podkupovanja ali česa drugega. Sodišče je sodbo utemeljilo: pomika rai mogoče ob. BocUMa za prisvojitev, ker za to ni pravih dokazov - pač pa bi ga verjetno lahko obsodilo po neka terih drugih členih, za nekatere druge stvari, za katere pa ni klican na zagovor. .skratka — jiih nI obtožen. Primer tega trgovskega potnika ln »rabata« (M ni bil nikak rabat ker bi ga v tem primeru podjetje nakazalo po banki, č> ne prej pa vsaj na izrecno zahtevo stranke) je spet en premer »fi- nančne tehnike« in »tehr*e* barantanja s predpisa. Razni »gospodarstveniki« ln drugI iščejo vedno nova pota, kako bi obšli zakonite predpise in našli v njih vr-zeli, da bi zagotovili večji uspeh podjetju ali dobiček sebi. Prav zaradi tega Je potrebno, da sindikati, delavski svetil, SZDL, ZK ln drugi še bali zaoštre kontrolo in goje v ljudeh čut za budiv-st in skrb za pravilne odnese do splošnega ljudskega premoženja. J. P, Cesta Kal-šentjanž in načrti Velikega Cirnika Nesreča, ki se je končala srečno Trije vinjeni kolesarji, med njimi tudi) ddlavec H. E, iz Petan, so se v nedeljo 22. januarja, pozno zvečer vračali iz mesta dlomov. H. E. je bil toliko vtinjen. da ga je med vožnjo močno zanašalo, pred gostilno Hrastar v Smiheiu, kjer je ustavili, da bi se odikašijal, pa toliko da ni bruhal. V spremstvu ostalih dveh Je vožnjo naito na- Prizadevanja veterinarske postaje v Brestanici Veterinarska postaja v Brestanici deluje za občini Senovo, Videm-Krško in oseme-njuje še za občino Sevnico. Ima 22 terenskih osemenjevalni c, ki so v preteklem letu osemenile 2836 plemenskih krav. Delo je vse leto nemoteno potekalo. Po potrebi bodo število osemenjevalni«: še povečali. Veterinarska postaja bo s sodelovanjem kmetijskih zadrug izvedla oštevilčenje goveda, predvsem krav in telic Uredila bo tudi rodovniško službo z molzno kontrolo. D, K. 7.3 pitanje prašičev s.- daljeval in vozil prvi. Kmalu nato ie skoraj podrl domov idoči zakonski par. Po cesti iz Skrjanč Je zeilo počasi pripeljal naproti Fiat 600. Ko je opazil kolesarje, je hi. trost še zmanjšaj. Kolesar H. E. je pri srečanju zmeden zapeljal najprej z desne na levo, ko. se je znašel pred avtomobilom, je hotel zaviti nazaj na desno, pa se je z vso močjo zadel v avtomobil. Voznik je hitro zavrl,. koOesar H. E. Je na srečo ostal brez poškodb, le na avtomobilu Je povzročit manjšo škodo. Vinjeni kolesar H. E (bili je tako »trd«, da Je komaj stal na nogah, čeprav Je trdili, da je spil le dva pelinkovca), ie eko-raj povzročili kair dve nesreči Srečno naključje Je malo pjej preprečilo nesrečo s pešcema, Č3 pa bi bili voznik avtomobila, v katerega je zadel potem, le malo manj priseben aH celo vinjen, bi kolesar H. E. obležal na cesti mr. tev. Takšne kršitve cestnega prome-ta je treba ostro kaanovati, saj ne ogroža samo svoje varnosti, ampak tudi varnost drugih! S. F. Pičko in tovornjak trčila 19. januarja Je prišlo do prometne nesreče na cesti med Smuko in Laščami. Na nepreglednem ovinku sta trčila fičko S-I9500 in tovorni avtomobil s-11816. Cesta ie bila poledenela in tako šojerin kljub zaviranju vozil nista mogla ustaviti. Na avtomobilih je škode za okoli 200.000 dinarjev, dva potnika v osebnem avtomobilu pa sta bila laže poškodovana. Do nesreče ne bi prišlo, ko bi šoferja vozila tako, da bi lahko takoj ustavila. Šoferji bi mora!! voziti zmeraj previdno, posebno pozimi, ko so ceste poledenele In se v primeru zaviranja avtomobil ne ustavi, ampak vsaj Se nekaj 8»,» Ord, Povečano število članov SZĐL, ki so sklepali o svojem delu v prihodnjem letu na Vel. Cirniku, bo brez dvoma kos nalogam, ki so si jih zadali. To so: ureditev napajališča v vasi in igrišča pri šoli. Veliko dela nameravajo vložiti tudi za iz- S ceste nc. travnik 13. januarja zjutraj je peljal po avtomobilski cesti Ljubljana—Zagreb tovornjak S-9355. Na mostu čez Krko pri Brežicah mu je menda počil kretnl mehanizem, da je zapeljal potem s ceste na nasip, z nasipa pa na travnik. Seveda se je pri tem kamion prevrnil. Na--avtomobilu in tovoru je škode za okoli 600.000 dinarjev. Otrok se je zadušil V Benečiji, naselju pri Trebnjem, se je 19. januarja zadušila dveletna A. Z. Mati Je zakurila v peči, položila deklico v posteljo in šla pomagat bolni sosedi. Ko se je vrnila, je bila soba polna dima, hčerka pa je bila že mrtva. Smrt je nastopila zaradi zastrupitve z ogljikovim monoksidom (CO). Smrt zaradi zadušitve oziroma zastrupitve z ogljikovim monoksidom nI ravno redkost. Kar spomnimo se primerov, ko se Je zadušila vsa družina aH pa posameznik, ker so ponoči sušili plenice ali kaj drugega. Blago se Je toliko vnelo, da je tlelo in napravilo precej dima — ln družina ali morda samo posameznik (največkrat otroci so se zadušili oziroma zastrupili. Pri nas se za kurjavo vedno bolj uveljavlja premog. In prav s premogom se je zadušilo že veliko ljudi. Posebno nevarno je, če naložimo premog v peč pred spanjem in morda še malo zapremo zračnik, češ da bo ostalo v sobi več toplote. V sobi res ostane več toplote, pa tudi več ogljikovega monoksida, zaradi katerega potem večkrat »zaspi- družina kar za vedno. Zgoreli sta zadnji kolesi 18. januarja je peljal po avtomobilski cesti . -ijana—Zagreb tovorni avtomobil C-38023. V Sko-plcah pri Čatežu je šofer ustavil, ker se mu je zdelo, da na avtomobilu oziroma prikolici nekaj ni v redu. In res - iz zadnje desne gume na prikolici se je kadilo, malo kasneje pa je že nastal požar. Šofer je stekel na bližnjo bencinsko postajo po mlnimaks in začel gasiti. Pri gašenju so mu pomagali pripadniki JLA, ki so bili tam blizu. Zgoreli sta dve avtomobilski gumi, prikolica pa se je ožgala. Skoda je ocenjena na okoli 100.000 dinarjev. Predpisano sicer nt, da bi morali Imeti vsi tovornjaki male aparate za gašenje (mlnlmakse), vendar bi jih podjetja kljub temu lahko nabavila ln z njimi opremila svoje tovornjake. Tovornjak C-38023 Je Imel srečo, če lahko o sreči sploh govorimo, da je nastal požar prav pri bencinski črpalki, ker si je tu lahko -sposodil« mlnimaks. Ce bi se vneli gumi nekje pa samem, bi verjetno zgorela vsa nrikollca (če ne tudi tovornjak). Skratka: majhen aparat za gnšenjc lahko prepreči veliko škodo. boljšavo poti proti Svinjskemu in Strazbergu. Prebivalci Kala so že doslej veliko prispevali za izgradnjo ceste Šentjanž—Kal. Zal precej lesa, ki so ga namenili za cesto, še ne morejo spraviti iz gozdov, ker cesta še ni tako daleč. V bodoče bodo kmetje prispevali h gradnji po gospodarski moči. Tako bodo močnejši dali 1 dan dela z živino, manjši pa pol dneva ali 2 dneva osebnega dela. Tudi najmanjši kmetje bodo prispevali po en dan dela. Ta cesta predstavlja življenjsko važen objekt za te kraje, saj so bili vse doslej skoro odrezani od sveta. Otrok bo ostal brez rok Desetletni F. K. iz Drame pri Šentjerneju je našel 13. januarja na podstrešju bombo in se z njo igral. Naenkrat pa... saj vemo kaj. Eksplozija mu je odtrgala obe roki v zapestju. Tokrat Je bil žrtev vojne otrok, ki Je bil rojen s let po njenem koncu. Koliko otrok Je že pred njim pohabila, ubila, oslepila tista mala Igračka - bomba. Starši, preglejte podjirešja, kleti in vse kote, kjer ste imeli včasih strelivo. O morebitnih najdbah eksploziva, orožja in streliva obvestite najbližjo postajo LM! Tako boste odstranili možnost, da bi se vi ali vaši otroci kdaj ponesrečili. O Predsednik začasne alžirske vlade Ferhat Abas je med obiskom v Indoneziji izjavil, da upa, da bo letos prišlo do miru v Alžiriji, v eni Izmed prejšnjih izjav pa Je Abas dejal, da je edino vprašanje, o katerem je moč razpravljati s Francijo, jamstvo za popolno uresničenje pravice alžirskega ljudstva do samoodločbe. f3 Kakor poročajo nekatere zahodne časopisne agencije, bo v kratkem prišlo do pogajanj med zastopniki francoske vlade ln začasne alžirske vlade. United Press International celo poroča, da' je že prišlo do prvih tajnih stikov med zastopniki obeh strani. C3 V IVashlngtonu so 20. Januarja letos ustoličili kot 35. prt-dscdnlka ZDA 13-letncga Johna Kennedvja, ki je v nastopnem govoru napovedal dinamično notranjo in zunanjo politiko ln obljubil, da bodo »lepe besede postale dobra dejanja.« 83 Po najnovejših poročilih Je (udi ameriška vlada privolila v obnovlitev mednarodne komisije za Laos, ki je pogoj za politično rešitev v tej državi v jugovzhodni Aziji. Medtem pa divjajo v Laosu hudi boji In poročajo, da se namerava uporniška desničarska vlada princa Euna Uma izseliti lz glavnega mesta Vicntiana. Vlada naj bi se preselila v Sava-naket, če se bo silarn zakonite vlade princa Suvana Fume posrečilo presekati državo na dvoje. BI Zahodnonemški obrambni minister Strauss je Izjavil, da utegne biti v kratkem sklenjen britansko-zahodnonemški spoja razum o urjenju zahodnonem-S ških vojakov na britanskem V ozemlju. 13 V Avstriji so aretirali 48-juj minister Strauss je izjavil, da £j bil Eichmannov najožji sodela-■ vec. Avstrijski tisk se spra--— šuje, kako je mogoče, da je „ eden izmed najbolj znanih voj-SgS nih zločincev lahko živci 15 let g5 v Avstriji ,ne da bi ga kdo H spoznal in prijavil. _ H Direkcija za Sueški prekop S« je sporočila, da so znašali dolgi hodki cd taks za prehod ladij gg skozi prekop lani 50 milijonov egiptovskih funtov. Pozdravite evojce v tujini z DOLENJSKIM USTOM Ha-roSite jim pt m hvaležni Vso bodo za posorno.atl -*>■» Pri izbiranju kvalitetnega pralnega sredstva upoštevamo tudi vsestransko uporabnost. OSKAR pere v pralnem stroju enako uspeSno kot pri ročnem pranju. OSKAR torej v vsako gospodinjstvo! Za belo in pisano perilo OSKAR, za volno, svilo, nylon ir, pcrlon: detergent »PERILO«! \ Pošta, znamke, telefon in dina Razgovor z direktorico PTT podjetja v Novem mestu, tov. Drago Rometovo, o novi pošti, o avtom tizaciji telefonije v našem okraju in o novih poštnih tarifah — Ali bi lahko povedali kaj več o avtomatizaciji na področju dejavnosti PTT v našem okraju? — Za uspešno avtomatizacijo aaše telefonije bomo morali izdelati perspektivni program, saj ne bomo mogli vseh nalog uresničiti v enem samem letu Tak program je nujen tudi zaradi bližnje gradnje koaksalne-ga kabla preko področja našega podjetja. To in pa resnica, da telefonija zaradi zelo naglega razvoja gospodarstva v našem okraju že djle časa predstavlja ozko grlo, nas nujno sili k avtomatizaciji telefonskih central. Dobavni roki za avtomatske telefonske centrale pa so sorazmerno dolgi. Razprava o perspektivnem programu avtomatizacije in o razvoju telefonije je nujna še pred sprejemom petletnih perspektivnih in družbenih načrtov okraja in občin. Oboje jo še posebej potrebno zato, ker PTT podjetje ne bo samo zmoglo vseh nalog, saj bodo potrebna znatna finančna sredstva. Naša osnovna sredstva so povprečno 48-odstotno izrabljena. Računamo na pomoč in sodelovanje podjetij in občin. — Novomeščani se že več mesecev radovedno ozirajo trgu in ostalo nedodelano. Vsi vedo, da je to stavba nove pošte. Zakaj so dela pri gradnji tega pomembnega objekta nenadoma zastala? — Obveznost, zgraditi novo poštno poslopje, je prevzela občina Novo mesto, ker bo pošta nabavila opremo, potrebno za avtomatizacijo telefonije — šest sto številčno ATC (avtomatsko telefonsko centralo). Stavba se gradi že od leta 1959, dokončana pa še ni. Zmanjkalo je sredstev, spremenjeni pa so bili tudi načrti, zaradi gradnje koaksalnega kabla in reorganizacije poštne službe. Pri nadaljevanju gradnje je pričakovati še nekaj finančnih težav, ker se gradbena dela dražijo, vendar mora biti stavba do julija letos vseljiva. Takrat prispe nova ATC, ki jo moramo pričeti takoj montirati, saj bo montaža trajala približno 4 mesece. Težave z dokončno ureditvijo pnitnega poslopja pa nam povjroča tudi še neutrjen urbanistični načrt. Da morda gradnja poštnega poslopja ne bi bila videti preveliko breme za novomeško občino, naj povem, kolikšna sredstva bodo potrebna za vse drugo. Nova stavba bo zaradi podražitve gradbenih del stala bizu 90 milijonov dinarjev, pošta pa finansira: kabliranje Novega mesta (32 milijonov), novo 600-številčno ATC (80 milijonov), 12-kanalni visokofrekvenčni sistem, ki bo omogočil priključitev na ATC Ljubljana (15 milijonov) in še predvideno novo ATG centralo (avtomatsko telegrafsko centralo), ki bo veljala 20 milijonov. Skupaj torej občina 90 milijonov, pošta pa 147 milijonov. Vse našteto je pogoj za avtomatizacijo telefonije v Novem mestu. — Se zadnje vprašanje, tovarišica direktorica: ni-karte zameriti našo radovednost: slišati je, da se bodo poštne tarife povečale. Ljudje precej govore o tem, nalijmo jim torej čistega vina! — Novi zakon ukinja PTT dejavnost kot posebno službo javnega značaja, zato se bomo morali približati gospodarskemu računu in ekonomskim cenam PTT uslug. Oboje bo močno odvisno od novih instrumentov za delitev dohodka, ki bodo znani konec tega meseca, hkrati pa tudi od delitve bruto dohodka v jugoslovanski PTT. Mnoge pošiljke- potujejo izven območja našega podjetja in po vsej Jugoslaviji, zato so soudeleženi pri tarifah številni PTT kolektivi. V razgovoru sem že omenila marsikaj novega, kar našim koristnikom pripravljamo: novo poštno poslopje, novo ATC, novo ATG centralo, izboljšano dostavo in odpremo pošte in tudi posebne usluge. V vse to bomo morali vložiti dokaj sredstev, naše usluge bodo nato boljše. Omenila sem tudi, da je področje našega okraja marsikje še gospodarsko nerazvito, zato bomo imeli težave z osnovnimi PTT enotami, ker vse pač ne bodo rentabilne. Razumljivo je, da vseh bremen ne bomo zmogli sami. Ker bodo naše usluge boljše, bomo pač upravičeni od koristnika zahtevati večje plačilo. Novost novih tarif bo v njihovi dvojnosti: za določene usluge bodo pre.' • pisane centralno, za nekatere pa jih bodo predpisovali delav ski sveti PTT podjetij s pr. stankom področij občin. Ka več o novih tarifah še ne b mogla reči, le to bi rada po' udarila na koncu: ^ •:•.*'"•* • * Naš kolektiv z zaupanje i gleda v bodočnost in je, rač" najoč na težave pripravljen < izdatni pomoči organov obla: in družbenih organizacij uri snlčiti velike naloge. Obisk«' sem že vse ljudske odbore • okraju in povsod naletela n razumevanje in voljo do sodi lovanja pri razvoju PTT mri/ in avtomatizacije v novomeškem okraju. Miloš Jakopec Motiv ob Krki: nadvoz avtomobilske ceste pri Brežicah Matij IJiidi, pa večja storil nosi dela obiskali smo cbrat TELEKOMUNIKACIJE v Mokronogu Prodajalna v Krški vasi — Dober dan! 2elite? — so me prijazno pozdravili, takoj ko sem vstopil v prodajalno v Krški vasi. Povedal sem, da prazaprav nisem prišel kupovat. Prodajalec je vljudno pokazal na poslovodjo Milana Ogorevca in kmalu sva bila sredi pogovora. V sedanji poslovalnici »Ljud-•ke potrošnje Brežice« v Krški vasi je bila prej prodajalna za špecerijo in reprodukcijski material KZ Cerklje. Zadruga zaradi obilice drugih skrbi seveda ni mogla skrbeti za trgovino tako kot kako trgovsko podjetje. Prometa prodajalne je bilo zato prej do 1 milijon 200 tisoč din na mesec. Ko je KZ Cerklje lani v prvi polovici leta predala nekmetijsko dejavnost, je prevzela poslovalnico Ljudska potrošnja v Brežicah. Ker se je po\'2Čala izbira blaga, je naglo rasel tudi promet. Oktobra lani je dosegel lepo številko 3 milijone, novembra je znašal 2 milijona 600 tisoč, decembra pa so spet povzpel na 3 milijone. Potrošniki kupujejo največ špecerijo. Iz Krške vasi se vozijo prebivalci na delo v vse smeri: v Bregano, v videmsko Celulozo, da celo v IMV v Novo mesto! Več ko ljudje zaslužijo, več zakupijo, zato je podjetnim trgovcem v Krški vasi to kar prav! »Punkeljčkl« v odkupni postaji Le 15 korakov je oddaljena kmetijska prodajalna od poslovalnice Ljudske potrošnje v Krški vasi. Vrvi za sprego, verige, razno priročno kmečko orodje, semena in umetna gnojila najde kmetovalec tam, hkrati pa lahko proda tudi presežke svojih pridelkov. Pošlo-1 valnica ima približno 600 tisoč tega je za okoli' 80 tisoč dinarjev odkupa. Kaj prinašajo ljudje? — Mi delamo kar po »pun-keljčkih«, se je nasmehnil poslovodja Franc Piltaver. — Le malce potrplte, pa se vam bo razjasnilo! je dodal še vedno smeje. Res je kmalu nato vstopila šolarka z vrečico pšenice. 6 kg je bila težka. Podpisala je potrdilo, prejela denar in odšla. Nato Je vstopila gospodinja s cekarjem koruze. — To so naši »punkeljčkl« je razložil poslovodja, ko sva ostala v lokalu spet sama. V sedmih mesecih, odkar poslovalnica deluje, so prodali 10 ton umetnih gnojil, največ Tho-masove žlindre, nitromonkala in nltrofoskala, ter mnogo škropiv In zaščitnih sredstev. Pšenica je lani zelo lepo obrodila, saj so domala vsi kmetje sejali italljanko. Hektarski donos je bil znatno večji kot prej. V sezoni jesenske setve so podpisali kmetovalci iz Krške vasi in okolice pogodbe za okoli 30 ha površin za italijanko. Zdaj se poslovalnica pripravlja na podpisovanje pogodb v travništvu, saj je občina Brežice leta 1959 sprejela odlok o agrominimumu v Jravništvu. Umetna gnojila so v skladišču že pripravljena. Prva pogodba je že podpisana, gospodar Ivan Dvornik jo je sklenil za površino 1 ha in pol travnika in dal ostalim zgled. M. J. — Ker smo bili že večkrat kritizirani na raznih sestankih in sejah pa tudi v vašem časopisu, da nerealno planiramo, vam moramo takoj pojasniti nekaj . . Nekako tako se je začel pogovor med zastopniki delavskega sveta, sindikata In uprave Telekomunikacij obrata v Mokronogu In našim novinarjem. — Lani smo planirali, da bomo proizvedli za 71 milijonov dinarjev (po lastnih cenah — ne bruto produkta) elektrolitskih kondenzatorjev Proizvedli pa smo jih za 84 milijonov dinarjev. Povedati moramo, da bi jih lahko napravili še več, in to le z nekaj novimi delovnimi mesti, vendar s sedanjo proizvodnjo povsem zadovoljujemo potrebe trga. Ce bi proizvajali več, bi samo vezali obratna sredstva, ker prodati izdelkov res ne bi imeli kam. Poglejmo proizvodnjo zadnjih dveh let in letošnji plan. Leta 1959 smo proizvedli 228.460 nizkovoltnih eletkrolitskih kondenzatorjev in 92.697 visoko-voltnih. Zaposlenih smo imeli 58 ljudi Leta 1960 smo proizvedli 296.737 nizkovoltnih elektrolitskih kondenzatorjev. 138.313 visokovoltnih, pri tem smo imeli za približno 1,2 odstotka nižji izmet kot leto dni prej in zaposlenih 56 ljudi. Letošnji plan predvideva 360.000 nizkovoltnih elektrolitskih kondenzatorjev, 88.000 visokovoltnih in 40.000 televizijskih, zaposlenih pa imamo le 50 ljudi in števila tudi ne nameravamo povečati Se pravi, da proizvodnja stalno-raste, število zaposlenih pa pada, kar pomeni, da raste storilnost dela. Se nekaj zanimivih podatkov iz obrata: — lani je prvič tekla proizvodnja po tehnoloških postopkih; — lani so prvič dobivali v redu potrebne surovine; — letos (aprila) bodo uvedli nov proizvod: TV eletkrolitske kondenzatorje; — letos imajo planirano proizvodnjo po lastnih cenah 80 milijonov oz. bruto produkt.-, 98,7 milijonov dinarjev; — če bi dobili tržišče, bi lahko s tremi novimi delovnimi mesti proizvodnjo nizkovoltnih elektrolitskih kondenzatorjev skoro podvojili. O delu sindikata in ostalih organizacij v podjetju ter o de- 'u in zabavi delavcev po redT nem delovnem času smo zvedeli: — Po službi gredo naši »industrijski kmetje« v glavnem iomov' — Poleti igramo odbojko. — Lani smo nasadili ob cesti od podjetja do šole gabre žal se jih precej ni prijelo. — Tudi lep izlet smo imeli. Obiskali smo Skofjo Loko, Predjamski grad, bolnišnico Franjo, Postojno, Novo Gorico in Ajdovščino. — Organizirali smo veselico. Res, delo jim vse bolje teče. P-o Lepi mcftl žužemfeerške zadrge © Kmetijska zadruga v Žužemberku bo po združitvi in perspektivnem planu povečal;, lastno proizvodnjo za 4500 odstotkov. Medtem, ko je imeli lani le za 800.000 dinarjev proizvodnje, se bodo ta sredstv;-, v petih letih povečala na 3S milijonov dinarjev. Perspektivni plan nadalje predvideva gradnjo hlevov na Hinjah in v Žužemberku; investitor je zadruga sama. Za ta dela bodo porabili okrog 30 milijonov dinarjev, vendar bo zgradba na Hinjah precej dražja, ker bo teže rešiti vprašanje vode. Medtem ko ima zadruga v načrtu nabaviti traktor, 2 motorni kosilnici, zgraditi zadružni center v Žužemberku in pro- 0RSANIZIRANA PROIZVODNJA m SOCIALISTIČNIH OBRATIH S SODOBNIMI PROIZVAJAL!«! SREDSTVI V občini Videm-Krško je v naslednjih petih letih predviden znaten porast kmetijske proizvodnje. Sodobno kmetijstvo sa bo razvijalo v okviru sociaKfcttCno organizirane veli- Mladi proizvajalci spremljajo razvoj podjetja Vtisi Iz Mizarske delavnice v Brestanici Pričakujejo porast fizičnega obsega skupne kmetijske proizvodnje v primerjavi z letom 1960 za 42,2 odstotka, kar pomeni povprečen porast proizvodnje za 8,4 odstotka na leto. Večji del bo porast kmetijske proizvodnje slonel na družbenih posestvih, 'saj se bo tu proizvodnja povečala za 162 odstotkov v kooperaciji za 65 odstotkov, medtem ko bo to povečanje pri individualnih proizvajalcih znašalo le 0,4 odstotka. Za izvedbo vseh predvidenih agrotehničnih ukrepov bo treba znatno povečati mehanizacijo. Razen strojev za obdelovanje zemlje, gnojenja in zaščitnega škropljenja bo potrebno nabaviti stroje za pospravljanje pridelkov, kombajne, silose ter drugo. Za uspešen razvoj kmetijstva je predvideno v razdobju 1061-1965 skupno 672,760.000 dinarjev investicijskih naložb v osnovna sredstva. Predvidena so tudi sredstva za nabavo živine. Stalež živine dajno - odkupne postaje na Dvoru in v Hinjah, manjše skladišče s pisarniškimi prostori pa v Selih - Sumberku, bo še naprej večala svoja zemljišča. Od sedanjih 25 hektarov bodo 1965. leta povečali zemljišča na 450 hektarov. Na manjši površini bodo zasadili gozdna drevesa. 1 ha zemljišča pa so že uredili za drevesnico. Zadruga bo še naprej sodelovala s kmeti v pogodbeni proizvodnji. Kolektiv Mizarskega podjetja v Brestanici vključuje v proizvodnjo samo mlade proizvajalce. Predsednik upravnega odbora tov. Ernest Kola-rič in upravnega podjetja Stane Klančar sta mi zaupala, da se kolektiv ne zadovoljuje z že doseženimi uspehi. Z lastnimi sredstvi bodo skušali že letos graditi brizgalnico in montažno delavnico. Z dograditvijo teh objektov bi se proizvodnja izpopolnila in porastla za 50 odstotkov, zaposlili bi nove delovne moči in organizirali delo v dveh izmenah. Tarifne postavke v podjetju so dokaj majhne, zaito jih bodo vskladili z enotno tarifno politiko v občini. Tesno sodelujejo tudi z elektrarno. Ta spremlja razvoj njihovega podjetja. V uporabo mu je dala sedanje prostore, pa tudi pri razširitvi je obljubila pomoč. Elektrarna nud: članom kolektiva enolončnico po Isti ceni kot svojim uslužbencem. Samoupravljanje je v mizarstvu dobro zastopano. Trenutno je nekaj težav pri delovnih mestih, ki so zdravju škodljiva, ker morajo zaposleni dobivati dnevni obrok mleka, a jim je sedanji dobavitelj dobavo mleka odpovedal. Menijo, da bodo tudi to v kratkem času nekako uredili. Mladi upravljavci so si v vsem enotni, veže jih skupna želja po napredku in razcvetu podjetja. D. K. Aktiv članov KZ-kmetovalcev ke proizvodnje na sodobnih proizvajalnih sredstvih. Združevanje kmetijskih zemljišč bo omogočilo uporabo sodobne tehnike. Zemljišča bodo kmetijske organizacije pridobile z dolgoročnim nakupom zasebnih zemljišč. Občina bo posvetila posebno skrb zemljiščem na območju melioracijskega področja Krči-Jesenovci. Možno pa je povečati orne površine z melioracijami na območju Krakovega, Gmajne pri Raki in nekaterih predelov ob Krki. Melioracijska dela se bodo nadaljevala tudi na področju med Malim Mraševim In Velikim Podlogom. Na nekaterih predelih bo skrčena gozdna površina, ki bo uporabljena za kmetijske namene. Pašnike, v primernih legah, obraščene> z grmičevjem, bodo prepustili gozdarstvu za pogozditev. Predvideva se, da bo leta 1956 zajeto v kooperacijo 4.390 ha obdelovalne zemlje, kar bo predstavljalo 40 odstotkov vse obdelovalne zemlje v občini. do leta 1965 bi se pri Kmetijski zadrugi Kostanjevica in njenem kmetijskem obratu povečal od 140 na 400, pri Kmetijski zadrugi Krško na 300. V skladu s predvideno nabavo živine bo potrebno zagotoviti nove hleve z najman.' 300 stojišči. Zgraditi pa bo treba še strojne lope za mehanizacijo in skladišča za pridelke S sredstvi, ki so predvidena za gradnje, bo treba graditi tudi molzne naprave in primerne prostore,za manipulacijo z mlekom, kakor tudi za predelavo mleka. V sadjarstvu je predvidena obnova nasadov na površin: 75 ha, obnova vinogradov ps na površini 70 ha z najkvalitetnejšimi sortami trt. V zasebnem sektorju pa bo potrebno postopno asanirati zastarele nasade. Obstoječe površine hmelj-skih nasadov bodo redno oskrbovane, hkrati bodo skrbeli zs kvalitetni pridelek. Nadaljnji, obnova hmeljarstva zaenkra! ni predvidena. D. K. Pretekli četrtek so se v Sevnici zbrali člani ZK iz občine, ki dj'.ajo v kmetijski proizvodnji. Podrobno so se pogovorili o težavah in nalogah, ki jih čakajo v novi .sezoni. Sklenili so, da se bodo v bodoče redneje sestajali in obravnavali skupne probleme, pa čeprav ti nastopajo v raznih krajih. Nedavno so se zbrali tudi vsi štipendisti, ki obiskujejo srednjo kmetijsko šolo na Grmu, ter se s predstavniki občine pogovorili o delu, ki jih čaka, ko pridejo v zadruge. Člani tega aktiva so predlagali, da bi v bodoče vključili v svoje vi ste tudi kmete — člane ZK. da bi bila povezava med KZ in proizvajalci že boljša. Tečaj za tuje jezike v Metliki Ljudska univerza je organizirala poleg večerno šole za odrasle, v kateri je 60 kandidatov še 2 Jn zlkovna tečaja: za angležki Jezik in nemSki. Ljudje se zanimajo predvsem za oba tečaja. ZRCALO »«IP«:AVI,JEimilI SCdcsj bo servisna delavnica na Senovem? Rudnik Senovo je odstopil svojo zgradbo na Senovem v upravljanje podjetju Elektro iz Krškega za rajonsko električno službo. Ob tej priložno. sti je bilo doseženo soglasje, da bo Elektro organiziralo V isti stavbi servisno delavnico za popravila električnih aparatov. Ker je potreba po taki delavnici na Senovem vsak dan večja, upravičeno sprašu-lejo, kako je z obljubo podjetja Elektro. To nas je napotilo, da smo se glede zadeve pozanimali pri tov. Simonu Gregorčiču, tehničnem vodj: pod-ietja, ki nam je.pojasnil: — Kljub temu da imamo razne težkoče s kadri in sredstvi, imamo v načrtu že letos osnovati servisno službe. Brez dvoma bo Senovo vključeno med prvimi. Vendar naj še dodam, da že sedaj opravljamo na Senovem inštalacije in razna popravila, ki so tudi del servisne službe. D. K, Seminai zt učitelje O polletnih počitnicah Je svet z« Šolstvo v Meliki pripravi tečaj za učitelje Seminar je trajal 5 dni in •>e ga je udeležilo 15 učiteljev. Obravnavali so: risarsko in slikarsko tehniko, fizikalno snov iz spoznavanja prirode s poizkusi ln iz_ delavo uell za tehnični pouk v 6. in 7 razredu DELOVNEMU LJUDSTVU OKRAJA NOVO MESTO ZELI NOVIH USPEHOV, IN VSESTT- SKEGA RAZVOJA V PLANSKEM OBDOB.!! si 1965 KOLEKTIV TOVARNE ISKRA Krani Ccsa si gospodinje najbolj želite1? sem povprašal v Brežicah po pisarnah, na trgu in po ulicah. Odgovori so kar deževali: pralnico, veste, tako, ki bi nam tudi zlikala! Otroški vrtec za otroke! V novem naselju je tako pusto, otroci se nimajo kje igrati, ko bi bilo vsaj eno otroško igrišče! Ko sem pričel razgovor o pralnici, in likalnici, mi je nekdo prišepnil: — Veste, denar za ureditev prostorov pralnice v Brežicah smo že imeli pripravljen. Stroje nam jc brezplačno ponudila Hidromontaža v Mariboru. Preveč smo izbirali prostore in se nismo mogli zediniti Neki prostor se je nam zdel primeren, zasebnik pa si je v njeni tako: nato uredil lepo družinsko stanovanje ... — Dovolj, sem si rekel in se od pravil k tovarišu FRANCU KEBE TU, saj so mi na SZDL povedali da je on predsednik brežiške stano 3 vanjske skupnosti. — Žc nekajkrat smo v našeir-glasilu omenjali vašo stanovanjski skupnost'. Do letos je imela, žal lak' kot drugod, bolj malo uspehov. To variš predsednik, povejte, kako j zdaj? — Iniciativni odbor — ustanovil i: le mestni odbor SZDL - je pripra "il osnutek pravil. ,20. septembr; ™ni je asbor volivcev potrdil sklep ■ — nnovilvi sveta Stanovanjski Uupnosti Brežice. Kar dva meseca »ta minila, preden je 25 članov tega sveta prejelo obvestilo. 22. no-\ embra ' lani smo se prvič sestali, izvolili izvršni odbor |n pričeli z načrti. — Gotovo tudi nato ni zmanjkale. težav? — Res je, saj še zdaj nimamo prostorov. S tem v zvezi imamo pripravljeno pravo pravcato verižno reakcijo: PTT se preseli na Mež-Ijakovo (tam jc v eni sobi stanova- sodeč, v takšnih primerih zelo -ijudomili«.,. — Je morda kaj bolje z načrti za razvijanje dejavnosti? — Sklenili, smo, naj bo naša prva naloga ureditev javne pralnice ln likalnice. Z njo bomo največjemu številu Brežičanov še najbolj ustreg II. Prostore nam je velikodušno ob ljubila kmetijska zadruga v bivšem lokalu Kočar. Za nakup strojev in ureditev prostorov potrebujemo 2 STANOVANJSKA SKUPNOST NE MORE DATI NIČESAR ZASTONJ. TO JE SKUPNOST DRŽAVLJANOV, KI Z ZDRUŽENIMI MOČMI IN S PODPORO DRUŽBE ODPRAVLJAJO SKUPNE TEŽAVE Ice, v enem prostoru pa obrtni lo- ':al). Ljudska knjižnica se preseli v sedanje prostore PTT, stanovanj ika skupnost in KO SZDL v dosc 'anje prostore Ljudske knjižnice 'elavska univerza pa iz sobe pr> 'TT, kjer začasno gostuje, v sosed-ijo sobo. Največ težav si obetamo : zasebniki v Mcžljakovem. Al' ■ođb na razpolago prostori za za lenjavo in ali bodo -w'rezali-, to Ivoje nas najbolj žuli, ker smo. \ Brežicah, po dosedanjih izkušnjah milijona, svojih sredstev od stano vanjskih najemnin pa imamo li 100.000. Od najemnin za lokale ni RO0.000. Za prispevke namerava '.m prositi tudi srarnizon JLA :n vs podjetja v Brežicah. Prepričani smo da ne bomo prosili zaman, kajti pralnica bo služila največ zaposlenim prebivalcem. Razmišljamo tudi o obratu družbene prehrane, saj je to vprašanje načel že ObSS pri akciji dveh tretjin. Prepričani smo, da celodnevna prehrana v njem nc bo valjala t'000 din mesečno, kot so izračunali nekateri malodušneži. Za la obrat bi bili najboljši prostori v trgovski šoli, ker se dijaška kuhinja seli v internat. Ce se bodo vsa podjetja, ki imajo zdaj svoje obratne kuhinje, pridružila našim naporom, ne bo težav. Podjetje Gradbenik kaže že zdaj mnogo razumevanja. Tudi otroško igrišče v novem naselju bomo s sodelovanjem stanovalcev, kot upamo, še letos uredili. — Bi lahko povedali, kdaj bosta začeli obratovati javna pralnica in likalnica? — Ne bi rad nikogar varal in preveč obljubljal. Odgovor je zelo preprost: stanovanjska skupnost ima i rsto nalog. Njeno delo, je zrcalo iiripravljenosti državljanov, občine :n podjetij, skratka vse družbe. Ce .kupnost nič ne dobi, ne more ličesar nuditi. Ne bodimo črno-;ledi, kot smo bili v podobnih pri-nerih že tolikokrat! Združimo se 'irez oklevanja in složno pomagajmo, pa bo žc bližnja prihodnost dala asen odgovor na vprašanje, kdaj ;o v Brežicah javna pralnica in likalnical MILOŠ JAKOPEC Kljub velikemu vzponu bomo še vedno pod povprečjem (Nadaljevanje s 1. strani) Na okraja smo želeli, da bi ob-Bne prej sprejele svoje plane kot OLO. Reči moram, da so se nekateri ObLO lotili teh odgovornih nalog premalo resno. Zato bodo ponekod plane sprejemali kasneje kot OLO. Čeprav so o planih zelo veliko in uspešno razpravljali na Itevilnih sejah ln konferencah SZDL, v sindikatih in na zborih volivcev, imam vendarle občutek, da je bilo le še premalo sodelovanja neposrednih proizvajalcev, tistih, ki so tudi prvi ustvarjalci planov! Zdaj, v zadnjem obdobju pripravljanja teh planov, bi morali te slabosti popraviti, ker Je za to še čas! V dosedanjih pripravah je bilo podanih ogromno zelo konstruktivnih ln potrebnih predlogov, ki bodo po mojem mnenja v veliki meri upoštevani pri tsvAelavi končnega plana OLO in občin. Zaradi premajhnih materialnih sredstev bo prišel del teh predlogov šele pozneje na vrsto. Zelo pomembno pa bo •daj, kako še nadalje pritegniti koristno sodelovanje državljanov, ko bodo plani že sprejeti. Ljudem, ki so pri tem aktivno sodelovali, bomo mOrali pravilno razložiti, zakaj nekateri predlogi trenutno še ne bodo megli biti uresničeni. Izmed važnih nalog bo treba izbrati najvažnejše, pri čemer bo aktivnost državljanov spet dragocena pomoč ljudskim odborom. Vedno je bilo vprašanje odnosov med gospodarskimi in »negospodarskimi« investicijami za naše področje zelo aktualno in pereče. Kaj prinaša predlog novega plana na tem sektorju?' Bes, tudi vse dosedanje razprave o novih planih za razvoj našega okraja postavljajo kot osrednje vprašanje: koliko sredstev naj damo v bodoče gospodarski dejavnosti, koliko za dmžbeno-komunalnc objekte. Tu se je težko odločiti, priznam; eno brez drugega si je danes težko zamisliti. Razen tovarn so potrebne šole, ceste, bolnišnice, kanalizacija, vodovodi itd. Brez teh ustanov ln naprav ne bomo dosegli novega gospodarskega napredka, ne bomo dobili kadrov. Kar danes odložimo, bo jutri toliko ostreje spet pred nami. Zato predvidevamo v osnutku programa--v'!'prid teh- »»TEKO« IMPORT - EXP0RT LJUBLJANA CANKARJEVA 1-IV stroje, rezervne dele utenzilije za potrebe tekstilne industrije. panog dvig za nekaj odstotkov v primerjavi s prejšnjimi leti. Vendar pa bo tako kakor v zadnjem planskem obdobju tudi v letih 1961-65 osnovna skrb posvečena nadaljnjemu razvoju industrije, ki nam daje že zdaj 45 odst. vseh naših dohodkov, konec leta 1965 pa naj bi dajala že kar 57 odstotkov. Kaj predvideva osnutek programa nadaljnjega razvoja in kaj je pri tem najvažnejše? Medtem ko smo z lanskim letom dosegli dobrih 49 milijard dinarjev družbenega bruto produkta v okraju, naj bi ga čez 5 let še 105 milijard in 425 milijonov ali dobrih 100 odst. več. Pri tem naj bi dali: industrija 60 milijard, kmetijstvo 19 milijard in 85D milijonov, gozdarstvo 1.731 milijonov, gradbeništvo 4.824 milijonov, promet 2.2S5 milijonov, trgovina 2.443 milijonov, gostinstvo 2.075 milijonov in obrt 12.064 milijonov dinarjev. 2e osnutek programa razvoja LRS v letih 1961-1965 vidno imenuje posamezne objekte, ki so predvideni ali določeni v našem okraju. V glavnem gre za pomembne rekonstrukcije in povečanje kapacitet pri obstoječih podjetjih. Tako je predvidena v Novem mestu zgraditev tovarne za steklo, obrata ISKRE, povečanje KRKE, NO-VOTEKSA, IMV in NOVOLE-SA. V Sevnici je predviden nov objekt tovarne JUGOTANIN In rekonstrukcija KOPITARNE, na Senovem zgraditev obrata gradbenega materiala in cementarne, v Brežicah tovarne pohištva in izdelovanje superkorda, v Vidmu-Krškem povečanje proizvodnje celuloze, roto papirja in izdelovanje krmnega kvasa, izdelovanje gradbenih elementov iz Jiremenčevih peskov, v Črnomlju dograditev in rekonstrukcija že začetih objektov (BELT, KANIZARICA, BELSAD in IEV na Semiču), v Metliki povečanje v obratih NOVO-TEKS ln BETI itd. Tu so tudi pomembne naloge za nadaljnje kultiviranje belokranjskih stclj-nikov. Trebanjski občini bo nujno potrebno pomagati, da se uredi razen objektov na Mirni in v Mokronogu še kaj za samo Trebnje. O vsem tem — in o drugih načrtih, ki tu niso omenjeni — naj prav zdaj občinski ljudski odbori še temeljito razpravljajo z volivci in s kolektivi. Ugotoviti morajo, v čem je njihova bodočnost, kaj so njihove glavne naloge v sedanjem planskem obdobju. In druge gospodarske panoge v okraju? Kmetijstvo in njegova prolz-vonja je takoj na drugem mestu po svojem pomenu za naš okraj in njegovo bodočnost. Skupna kmetijska proizvodnja naj bi se do leta 19G5 povečala v primerjavi z lanskim letom za 60 odst. Glavna naloga pri tem bo na družbenih posestvih in kmetijskih zadrugah, osnovna dolžnost pa povečanje površin v socialistični proizvodnji. Osnovna smer je in ostane živinoreja vseh ustreznih vrst; njej naj bi se prilagodila tudi poljedelska in travniška proizvodnja. — V gozdarstvu nas čaka nujen prehod na intenzivnejšo vzgojo gozdov In povečanje blagovne proizvodnje lesa. V gradbeništvu pričakujemo povečanje za 39 odstotkov, kar odgovarja načrtom o celotnem nadaljnjem razvoju okraja. Se večji vzpon bo doživel promet, kjer planiramo povečanje za 67 odst. Trgovina še vedno ne zajema vseh viškov, ki se prelivajo preko nje v kupovanju blagovnih fondov. Plan predvideva sicer povečanje za 81 odst., vendar je pri tem preskromen. Veliko denarja nam vsako leto odteče na trg v Zagreb, Ljubljano in Karlovac prav zato, ker je naša trgovina še vedno šibka. Razveseljiva je skrb komun in zbornice za nadaljnji razvoj gostinstva in turizma v okraju. To, kar smo doslej naredili, daje lepe obete, plan pa predvideva povečanje za 66 odst. — Obrtna zbornica s svojimi člani in s pomočjo komun prav tako lepo pripravlja program razvoja obrti. Velika škoda je, da imamo prav za to gospodarsko panogo prav malo sredstev, saj bi s sorazmerno malimi vsotami lahko obrt še mnogo bolj razvili. Tovariš predsednik, kako kako pa je s sredstvi, pogrebnimi za nove investicije in rekostrukcije v novem planskem obdobju? Verjetno vseh sredstev v okraju nimamo dovolj, pa vendar se nam z vsemi temi deli zelo mudi, kakor smo razumeli razpravo na decembrski seji OLO. Kakšnih posebnih iluzij, da bomo vse to dosegli z lahkoto in brez posebnih naporov, seveda ne smemo imeti. Če zberemo vsa sredstva podjetij, občin in okraja, bi za predloženi program, ki predvideva povečanje proizvodnje od 49 na 105 milijard dinarjev, imeli kritja komaj za 48 odst., več kot polovico sredstev pa bi morali dobiti izven okraja. Čeprav smo lani dosegli dobrih 49 milijard din bruto produkta, smo še vedno za 42 odst. pod republiškim povprečjem. Naj kar takoj dodam: ko bomo čez pet let dosegli predlaganih 105 milijard, bomo pravtako še vedno pod republiškim povprečjem v Sloveniji. Tako je tudi na drugih področjih za naš okraj in od tod nenehne težnje, da hkrati razvijamo tudi negospodarske investicije. Seveda je še precej rezerv v boljši organiza- ciji dela, v izpopolnjenem sistemu nagrajevanja in drugod. Vse to — in zakoni, ki jih zdaj pripravlja Zvezna ljudska skupščina (o bankah, o delitvi dohodka, novi predpisi o deviznem poslovanju itd.) — bo vplivalo na še večjo mobilizacijo vseh našil sil, razen tega pa so subjektivni činitelji iz leta v leto močnejši. Kako se vključujemo z našimi načrti in prizadevanji v republiški program nadaljnjega razvoja? Brez dvoma je naš program v skladu z osnutkom (republiškega programa. Čeravno si bo naša republika prizadevala za avtomatizacijo proizvodnje, za nadaljnji razvoj kemične industrije in prometa, zajema del teh nalog tudi področje našega okraja. Sem moramo šteti tudi rekonstrukcije mnogih panoa. Do kod so torej konkretno prišle priprave za naš novi okrajni plan in kdaj bo sprejet? V tem tednu bodo razprave o novih planih v vseh občinah končane. Do 10. februarja bodo o programu razpravljali tudi vsi sveti pri OLO, zbornice in OZZ. Med tem časom bo komisija za perspektivni plan (verjetno do 15. februarja) zaključila delo, tako da lahko računamo, da bodo program, letni družbeni plan za 1961 In proračun OLO proti koncu februarja sprejeti na seji OLO. Približno v tem času bodo tudi vse občine pripravile svoje plane. Prosimo, tovariš predsednik, še besedico o letošnjem proračunu. Z ozlrom na potrebe in posebno še na želje, ki so se pokazale v dosedanjih razpravah ri- mo, da se tako osebni kot materialni izdatki dvigajo, celoten proračun oz. njegova vsota pa se bo morda povprečno dvignila v najboljšem slučaju za pribl. 13 do 17 odstotkov. Na kaj bi kazalo posebej opozoriti, ko smo stopili v prvo leto novega planskega obdobja 1961-1965? O nalogah, ki so zdaj pred nami, moramo vsi zelo resno razmišljati. Nadvse pomembno vprašanje je, ali bodo naše gospodarske organizacije in komune znale vskladiti svoje načrte, združevati sredstva in časovno porazdeliti gradnje tako, da ne bomo vlagali vsesa denarja vsa leta. tcmVeč da čim hitreje dogradimo posamezne objekte. Tako nam bodo ne samo začeli hitro vračati izposojena sredstva, temveč bodo dajali tudi nova. Tu imamo veliko možnosti brez administrativnega ukrcoan.ia, potrebni pa bodo tehtni dogovori zbornic, liudskih odborov, kolektivov in bank. Celotno delo preveva velika odgovornost; tempo, ki smo ga dosegli, moramo samo še krepiti, saj se je treba nenehno zavedati, da dohitevamo že prej bolj razvita področja. Ce kje neogovorrn orllr.ea.io naloge in se slabo prinravljaio na svnip dolžnosti, naj volivci take ljudi Javno kličejo na odgovor. Ne gre samo za planiranje — gre za uresničitev vseh nalog, ki so zdaj pred nami. 100 nagrad -100 presenečeni Nadaljujemo z objavljanjem nagrad, ki jih pripravljamo s sodelovanjem naših znanih proizvodnih, gostinskih, obrtnih, trgovskih in drugih kolektivov za letošnje NAGRADNO ŽREBANJE. Nova darila: NOVOTEKS, tekstilna tovarna v Novem mestu: 4 metre blaga za moško obleko; Zadružno kmetijsko posestvo MATIJA GUBEC v Leskovcu: 50 sadik po izbiri; HOTEL KANDIJA v Novem mestu: steklenica likerja; »DANA«, tovarna sadnih sokov, likerjev, destilacija in promet z alkoholnimi pijačami na Mirni: 10 steklenic raznih pijač; MESARIJA, Novo mesto: 2 šunki in 2 kg letne salame; PEKARI JA, Novo mesto: 5 kg domačih keksov; TAPETNIŠTVO IN DEKORA TERSTVO v Novem mestu: 1 polnaslonjač; DROGERIJA, Novo mesto: parfumerljska kaseta; OPREMALES, Novo mesto: obešalnik s posodicami za dežnike; OBRTNIK, Ljubljana, obrata v Novem mestu: izdelava moške obleke. . Prihodnjič bomo objavili seznam novih nagrad, daril in prispevkov naših kolektivov, vendar že zdaj ne pozabite: pri žrebanju bodo sodelovali samo tisti redni naročniki našega lista, ki dobivajo DOLENJSKI LIST na svo; laslov po .posti! NAROČILNICO za Vaš Dolenjski list Ima Vaš pismonoša! Pri žrebanju bodo sodelovali tudi vsi novi naročniki našega tednika. Združevati e zadrug v Brežicah V občini Brežice je bilo lani 7 kmetijskih zadrug, ki so po svojih planih usmerjale kmetijsko proizvodnjo in opravljale blagovni promet s pridelki in oskrbovale kmetijstvo z reprodukcijskim materialom. V mesecu maju 19G0 sta se Kmetijski zadrugi Brežice pripojili KPPZ Brežice in KZ Globoko. Tako povečana zadruga je realizirala nad 400 milijonov bruto proizvoda. Z novim letom so se zadrugi Brežice pripojile še KZ Cerklje ob Krki, Dobo-va in Jesenice na Dol. Na dru- gi strani so se pa spojile KZ B!zeljsko in Pišece v eno zadrugo, predvsem za vinogradniško področje občine Brežice. Kmetijska zadruga v Brežicah je sedaj med največjimi v okraju in obsega nad 10.000 ha površine. Predvideni bruto produkt je planiran na 700 milijonov, ki se bo pa predvidoma do leta 1965 povečal na 1 milijardo din. Veliko zadrugo bodo vodili po področnih upravah v Cerkljah, Dobovi, Globokem in Jesenicah. Vsa vprašanja kmetijske proizvodnje, kooperacij in blagovnega prometa bodo zadružniki urejevali na svojih področnih upravah, tako da ne bo bistvene razlike med dosedanjim poslovanjem. Posebno pozornost bodo posvetili razvoju nastajajočih posestev v Cerkljah in Globokem ter pitališču živine v Župelev-cu. Praviloma naj bi imela vsaka področna uprava svoje posestvo. Zadruga v Brežicah bo imela ob združitvi nad 200 zaposlenih. To število se bo podvojilo do leta 1965. V sami organizaciji je izvršena podrobna delitev dela in bodo v bodoče imeli 23 obračunskih enot. Za zadrugo je posebno pomembno združevanje sredstev. Lahko bo nastopala kot močan in uspešen investitor ,v kmetijstvu. V tekočem letu bodo pričeli graditi središča za posestva v Cerkljah in Globokem in povečali kapacitete za pitanje živine, ki jo nameravajo povečati od sedanjih 460 na 700 glav. Tako zasnovana zadruga bo imela vse pogoje za nadaljnji uspešni razvoj. -ek Želje prebivalcev Loke, Brega in Orehovega Povečani hotel v Šmarjeških Toplicah je pomembna pridobitev za nadaljnji razvoj priljubljenih toplic in njihove mile okolice (Foto: Erjavec, Stična) Ce prelistamo zaključke nedavnih krajevnih konferenc Ločanov, Brežanov in Orehov-čanov, bomo v njih zasledili nešteto zanimivosti. Tako so na primer na Loki sklenili, da bodo še naprej delali za elektrifikacijo. Posebno mesto bo zaslužila skrb za poživitev dela društev/ dlmo, da bodo proračuni zelo zelo skromni, če upoštevamo seveda, da so občine ln OLO ostali dolžni 216 milijonov dinarjev neplačanih računov 1« leta 1960. Na drugi strani vidi- Priprave za konferenco SZDL v Metliki Matere in žene nam pišejo • • • Težko nam je, ko objavljamo tri pisma naših naročnic in bralk. Težko zato, ker vemo, da je fie veliko podobnih primerov in da je alkoholizem zlo, ki ruši srečo in mir v premnogih družina!!. Kdor v življenju nikoli ni poznal groze ln strahu, ki ga doživlja družina pijanca, skrite bolečine teh pisem morda ne bo v celoti doumel. Družba kot celota bo morala lakim problemom posvetiti več skrbi: to so naloge, ki čakajo tudi politične in mladinske organizacije, socialne organe in druge činitelje naših ljudskih odborov. Ob teh pojavih okolica ne sme molčati! Dolžnost organov in org -nlzacij je, da zastavijo svoj ugled in svojo moč, da v vseh podobnih primerih zaščitijo koristi otrok in družin! Svoj delež pa bodo brez dvoma zdaj, ko je bil lani 20. decembra sprejet ODLOK O JAVNEM REDU IN MIRU OKRAJA NOVO MESTO, doprinesli tudi organi LM in drugi, ki skrbe za upravno-kazensko varstvo dobrin, ki jih ščiti novi odlok (objavili ga bomo prih. teden). Točka- 3. drugega člena tega odloka govori n. pr. takole: — upravnik gostinskega lokala oz. tisti, ki odgovarja za lokal, Je zlasti dolžan: skrbeti, da strežno osebje ne daje alkoholnih pijač alkoholikom in drugim osebam; prav tako mora skrbeti, da se prireditev konča oz. gostinski lokal zapre ob času, ki je določen s predpisi o obratovanju ali z dovoljenjem. Storilec teh prekrškov se kaznuje z denarno kaznijo do 20.000 din. Kaj sme in česa ne sme mladina, bomo objavili prih. teden v omenjenem odloku. Vsega seveda tudi odloki In predpisi ne bodo mogli urediti; potrebno je odkrito sodelovanje kar največjega števila državljanov in njihovih organizacij, da bomo začeli preprečevati in odstranjevati zlo, ' i ga prinaša alkoholizem. Prav gotovo bo dosledno uresničevanje dolo5b novega Odloka o javnem redu In miru v okraju Novo mesto vneslo tudi red v gostinske in druge javne lokale, kjer smo opazili precej nereda, samovolje, samopašnosti in brezobzirnosti nekaterih lastnikov ali upra-nikov. ter j o vred trepečejo, kdaj bo oče privpil domov in začel razgrajati, pretepati, pehati malčke in ženo v mrzlo noč, pretepene naganjati z doma in v hleve? Ali res morajo trpeti otroci takih ljudi, ker matere nimajo sredstev, da bi jih izučile za življenje? Koliko je sestankov, koliko pritožb, koliko ločitev zakonov — ali se res ne da narediti drugače? Ali še ne bo izšel zakon, da se take ljudi obvezno zdravi? Zena takega moža si ne upa nikamor več. Kam naj se obrnemo? Svetujte nam! Vaša hvaležna naročnica »»Za božjo voljo, ne izdajte mofega imena!« UREDNIŠTVU DOLENJSKEGA LISTA! . . . Pisali ste, kako pijancem še točijo. Tudi pri nas je tako. Pomagajte nam, saj človek si ne upa niti več govoriti za pomoč, ker vse drži z gostilničarji. Oni se vozijo z avtomobili, delavčeva družina pa živi v strahu, kdaj bo oče pritulil domov. Prosim vas, svetujte nam, kam naj se obrnemo, da se ta stvar uredi. Sem vaša stalna bralka in prosim, da objavite kakšen članek ali pa mi osebno pišite, kam naj se obrnem. Mojega imena pa za božjo voljo nikar ne izdajte, ker drugače mi ni za čakat moža ... ... Z veseljem pričakujem vaš odgovor... »Kakšni ljudje bodo to, ko dorasle jo?« — Tovariš urednik!, Kako zelo ste se nam prikupili, ko ste v zadnji številki objavili članek, v katerem opisujete, kaj ste doživeli ob obisku v nekaterih gostilnah. O, ko bi prišli v Sentrupert 15. in 25. v mesecu, ko se pripreljejo domov delavci iz tovarne LITOSTROJ iz Ljubljane! Res smo družine zadovoljne, ker očetje res dobro zaslužijo. Ali kaj. ko bi tega ne vedeli tudi gostilničarji, ki na to plačo točijo pi- Sanim in jih verjetno tudi go-Jufajo. Dragi urednik, gostilničarji ob takih dnevih nimajo Odprto samo do 11. ure; odprto bnajo tudi celo noč. Ko pride žena ali otrok po očeta, pravijo: ,ni ga tukaj!'. Nam ženam in otrokom, se ne zdi škoda samo denarja, ki ga očetje zapiiejo. So še hujše posledice pijančevanja. Ko pride tak oče domov, r,i lahko mislite, kaj je doma. Bolje bi bilo, da bi dom ne obstajal z družinskimi člani! Sledi pretep cele družine, pridejo zamujeni delovni dnevi. Sprašujemo se, ali lahko še točijo pi-iačo. ko je nekdo že pijan? Ali imajo lahko gostilne odprte do ziutraj? Ali je prav, da pijanci doma razbijajo predmete, ki ;ih družina tako zelo potrebuje? Ml se sme ubijati sreča in zdravje malih otrok, ki z ma- — Spoštovani! — V zadnji številki Dol. lista sem brala članek »Pijancu: povsod še dva deci«. Močno me veseli vaša skrb za kontrolo, ki jo posvečate tej tako pereči točki. Ker so tudi pri nas v Kr-melju še dosti slabši v tem, Vas Sprašujem za nasvet, kam bi se človek obrnil, da bi kdo naredil tudi tu po gostilnah ponoči red! Imam 17-letnega sina,' ki se vrača redno vsako soboto in nedeljo domov okrog 12. ali ene ure ponoči. Danes je prišel ioi-no 'ob eni uri, pijan, da so ga komaj noge nesle. Kje je kdo. ki bi take otroke ob deveti uri, kp mine njihov čas, spodil iz lokalov? Ze pred več meseci sem oroslln komandirja naše LM, da naj tem otrokom pokaže kje mora biti otrok ponoči. 'Pa ni zaleglo nič, Sama ne vem, kje so naše gostilne dobile dovoljenje, da točijo otrokom alkoholne pijače in to še preko vseh za odrasle odmerjenih časovi Ni samo naš, je še mnogo drugih. Na Silvestrovo so lahko bili otroci kot odrasli vso noč na veselici. Drugod ima mladi na določene ure. tu nič. Tudi ob mladinskem plesu ali sestanku je tako: pred enajsto nikoli domov. Ko so naštudirali nek ve1 sel večer in z njim gostovali po drugih krajih, vedno ena in' ista boleča slika: vedno domov okrog ene zjutraj pijani! So pa sami mladoletniki. Ne vem. kakšni bodo ti ljudje, ko dorastejo Mene je strah! Lepo Vas prosim za nasvet, če se temu da odpo-moči. S spoštovanjem. Pred občinsko konferenco SZDLJ, ki bo 29. januarja, smo predsedniku občinskega odbora SZDL tov. Ivanu ŠKOFU zastavili dve vprašanji: Kako tečejo priprave za konferenco? — 2e na krajevnih konferencah so bili izvoljeni delegati za občinsko konferenco, teh bo 230. Delegati bodo dobili že prej natisnjena poročila o delu v preteklem letu. In analize dosedanjega dela? — Nekatere krajevne organizacije niso dobro pripravile konferenc, zato niso dobro uspele. Tam, kjer so dobra vodstva, so naredili programe dela ln nimajo problemov s članstvom. V občinskem merilu vzeto, je še vedno premalo volivcev članov Socialistične zveze. Sedaj je vključenih okoli 50 odst., kar je zelo malo. To bomo morali popraviti. Zakaj samo ena predstava? Od 12. do 17. januarja je bil v kinu Doma JLA na programu film »Drevo življenja«. Vse dni, tudi v nededjo, je bila le po ena predstava na dan pred blagajno pa Je bila taka gneča kakršne že zlepa nismo videli. Zakaj tako? Je bil film morda predolg ali je bila po sredi bojazen, da ne bo gledalcev? ZsikarJ smo omenili ta na videz nepomemben dogodek? Naj nam odgovore štev.Ske: v Novem me stu živi blizu 8.800 prebivalcev in približno 1.000 pripadnikov JLA, ki služijo tu obvezni vojaški rok. Na praznične dni 1e če upoštevamo bližnjo okolico — približno 10.000 ljudi, ki si žele zdrave zabave. V kinu Doma JLA je le 316 sedežev in v kinu Krka le 34f> se- dežev. Za eno predstavo dobi lahko vstopnico torej le 662 ljudi. F"f.m »Drevo življenja« — predvajali so ga le na 6 predstavah — si je lahko ogledalo le 1.898 ljudi, torej slabih 20 odst, prebivalcev mesta in biižnje okolice. Mislimo da ne bo odveč, če boitn obe kinopodjetji razmišljal; o več predstavah vsa) na praznične dni, tej bodo tako lahko brez izdatkov zadovol MU obskovalce kina bolj kot doslej I S. F. Na Bregu Jih tare vodovod. Sami bodo precej prispevali. Razmišljajo tudi, kako bi prišli do društvene sobe, kajti nenehno sestajanje v gostilni ni prav nič prijetno. O združitvi njihove KZ s sevniško se kar strinjajo. Želijo pa tudi instalirati javno razsvetljavo in bi zato potrebovali 4 svetilke. Torej res skromna želja, ki jo bodo prebivalci Brega brez dvoma uresničili. Prebivalci Orehovega — člani SZDL, so že predlansko leto napeljali svoj vaški vodovod. Zal je ta zajel le pol vasi. Letos naj bi vodo dobile še ostale hiše. Večino stroškov nosijo prebivalci sami. Večerna šola za odrasle v Semiču V zimskih mesecih so je začel na semiški šoli večerni pouk za odrasle. Pravzaprav je samo nadaljevanje, saj so šolo ustanovili že lani. Pouk je trikrat na teden in učiteljski zbor je z »zakasnelimi« učenci kar zadovoljen. V sedmem in osmem razredu je 25 odraslih; med temi pa so dekleta, zaposlena v IEV, miličniki in drugi. »Nismo same krive, če nismo prej končale osnovne šole. Vojna nam je presekala pot do šole,- pravijo dekleta, če jih vprašate, zakaj so se odločile za lov za znanjem. Tovarna upognjenega pohištva »»STOL«« KAMNIK priporoča svoje izdelke potrošnikom DOLENJSKE, SPODNJEGA POSAVJA in BELE KRAJINE! PREŠERNOVA DRUŽBA sporoča vsem svojim članom — naročnikom, da je knjižna zbirka za leto 1961 razposlana. Prosimo vse poverjenike, če so Jim knjige ostale, da jih takoj vrnejo Prešernovi družbi, ker se je prijavilo več novih reflektan-tov za te knjige. Člane za leto 1961/62 ie zbirajo poverjeniki. Naklada je omejena, zbirka bogata, pohitite s prijavami. OD 19. DECEMBRA 1960 DO 24. JANUARJA 19G1: 1805 novih naročnikov Od torka do ♦črka, ko zaključimo tedenski pregled, se je tokrat nabralo spet dobrih 200 "novih naslovov naših rednih naročnikov; največ jih je prišlo iz občin Novo mesto, Brežice in Senovo. Skupno se je v zadnjih 5 tednih naročilo na DOLENJSKI LIST 1.805 novih naročnikov iz tehle krajev: \ , občina BREZICE ....... 298 novih naročnikov občina SEVNICA .......225 novih naročnikov občina SENOVO ........ 91 novih naročnikov občina VIDEM-KRSKO.....311 novih naročnikov občina ČRNOMELJ.......112 novih naročnikov občina METLIKA .......28 novih naročnikov občina NOVO MESTO ...... 415 novih naročnikov občina TREBNJE .......150 novih naročnikov občina ŽUŽEMBERK......51 novih naročnikov Razne pošte v FLRJ in LRS ... 89 novih naročnikov Inozemstvo...........28 novih naročnikov Zbiranje novih naročnikov se nadaljuje. Pismonoše in druge sodelavce prosimo, naj pohitijo s pošiljanjem izpolnjenih naročilnic za nove naročnike. Vodstva SVOBOD in 'prosvetnih društev prosimo za ugodno rešitev prošnje, ki smo jim jo poslali pretekli teden. UPRAVA DOLENJSKEGA LISTA m, 4 (566) DOLENJSKI LIST Stran 5 Domove za sirse potrebe! Pri množičnem kulturno-prosvetoem, zabavnem, telesno vzgojnem in družbeno-političnem izživljanju prebivalcev jje pomanjkanje ustreznih prostorov občutna ovira. Pojavljajo so nasprotja med lastniki in ostalimi porabniki domov, kar dela škodo. Zadeva dobiva politični značaj, ker ovira društva in organizacije ter povzroča pasivnost širših elojev ljudi. V sevniški občini je Svet Svobod in PD ugotavljal, da je treba to zadevo, ki Eo stopnjuje in že prerašča okvir posameznih krajev, s pomočjo SZDL rešiti v korist vseh prebivalcev in društev. Ne gre za ukrep, ki bi bil naperjen proti večini, ker večina želi le ugodnih pogojev za delo v svojih društvih. Ukrep bo moral biti oster proti tistim, ki pod krinko koristi Članstva branijo svoje last- ninske pravice in nočejo razumeti, da so dvorane in tudi manjši klubski prostori potrebni in namenjeni vsem, ki se ukvarjajo z dejavnostmi, potrebnimi delovnemu človeku. Dejstvo je, da so ljudje v manjših krajih povečini člani vseh večjih društev in organizacij, upravni odbori pa upoštevajo le svoj krog in svojo dejavnost. Pri tem ne upoštevajo potreb ostalih, ne razpravljajo o ekonomičnem izkoriščanju prostorov. Ob takih ugotovitvah dobivamo vtis, da živimo v času strankarskih in društvenih nasprotij. Za predvojne čase je to razumljivo, toda za leto 1961 je neprimerno. Okolnosti, materialno vprašanje in ljudske potrebe zahtevajo, da nove gradnje in preureditve upoštevajo vse dejavnosti. Čemu več domov v »MUZA NA MANSARDI« na šentjanškem odru Predzadnjo nedeljo je dramska »ekcija Prosvetnega društva v Šentjanžu uprizorila igro »Muza na mansardi« Igra je bila zelo dobro nastudJlrana, ker so Igralci tn režiser redno hodiii na vaje. Decembra je društvo organiziralo Ogled Iste igre v Sevnici, tako da «o igralci poprej videli posamezne vloge drugje, kar je nedvomno vipfllvaHo na njihovo Igro. 2a'.ostno pa je, da se Je v dvorani zbralo le malo ljudli kljub precejšnji reklami v Šentjanžu ir okolici. Razen letakov je bilo med ljudi razdamih Se okoM 100 listkov z reklamno vsebino. Upajmo, da bo takrat, ko bodo igro ponovili, vecjl oMsk ker bodo le tatico dali prebivalci Šentjanža in Okolice priznanje in moralno podporo Igralcem, ki 60 žrtvovali za pripravo Igro marsikatero večerno uro. S to igro bo PD tudi gostovalo NOV PRAVILNIK 0 TRDINOVIH NAGRADAH V nedeljo, 22. januarja, je predsedstvo Okrajnega sveta Svobod in prosvetnih društev po pooblastilu skupščine sprejelo nov Pravilnik o podeljevanju Trdinovih nagrad. Hkrati je Imenovalo 9-člansko komisijo za podeljevanje nagrad, v kateri so: predsednik komisije — Severin Šali, književnik in član predsedstva okr. sveta Svobod; tajnik — Franc Pavlinič, sodnik, član okr. sveta; člani komisije: prof. Ema Muser, predsednica ideološke komisije OK ZKS; Štefan Simončič, predsednik okrožnega sodišča v Novem rnestu; Tone Gošnik, glavni urednik Dolenjskega lista; prof. Vlado Lamut, akademski slikar; Nada Gostlč, predsednica obč. sveta Svobod v Novem mestu; prof. Bogo Javornik, ravnatelj gimnazije v Brežicah in član okrajnega sveta, ter Bogo Ko-melj, upravnik Študijske knjižnice v Novem mestu. po okoCiSkih krajih. Nameravali so gostovati na Mirni, v Mokronogu, Krmelju in Sentrupertu. V vse kraje so Jih povstoffli na gostovanje, razen na Mlrnp kjer so se izgovorita, da ne dajo po prvem Januarju dvorane za nobene tuje goste, ker Jo bo uporabljal samo domači Partizan. To se nem zdi malo čudno ... Prosvetno društvo v Šentjanžu Je nameravalo v januarju prebe-liti dvorano. Ker mislijo poleg sedanje dvorane sezidati novo, so to namero opustili. Dvakratni stroški bi bali nesmiseini. Sedanja dvorana pa je potrebna beljenja, zato je nujno, da se organizacije čimprej zedinijo in od. ločijo, kdaj naj bi zaceli eidati novo dvorano. Ce se bo gradnja se kako leto zavlekla bo Prosvetno društvo vseeno prebelilo staio dvorano, ki Jo najneratvajo sicer ods-topllU gasilcem. Ob šentjajiScem televizorju se zbira staro in mlado ter z zanl_ manjem spremtija programe. Najbolj obiskane so oddaje Poznaš svoj domaH kraj 7, Spoznavaj svet tn domovino!, filmi in figre. O oddajah flh obveščajo tedenski programi, ki so nabiti na vidnih mestih. Po obiEScu vidimo, da al je televizija v našem kralju že precej utffla pot ne le med mladimi, ampak med Vsem prebivalstvom, seveda po zaslugi požrtvovalnega prosvetnega, društva. A— Ž- manjšem kraju, ko navadno še eden ni izkoriščen in ko nobeno društvo nima dovolj sredstev za vzdrževanje in opremo domov. Nedograjenih objektov imamo več, toda tudi v teh krajih hočejo še graditi, ker dom Svobode ni last gasilcev, Partizana itd. Ali je lastništvo res takega pomena in ali res ni mogoče vskladiti interesov? Lastništvo ni poglavitnega pomena. Morda pa bomo že lunalu želeli, da bi številna društva opustili in celotno družbeno dejavnost vnesli v razne sekcije SZDL. V takih pogojih bi z družbenimi močmi v enotni organizaciji lahko dosegali še večje uspehe. Najbrž bo večina ljudi, ki se aktivno ukvarjajo s kakršnokoli dejavnostjo, soglašala z novim pojmovanjem vloge domov, do katerega bo ob neurejenem stanju moralo priti. Sevniški Svet Svobod in PD stoji na takem stališču: domovi naj postanejo družbeni objekti z razvito obliko samoupravljanja in z mešanimi upravnimi odbori. Pravico in možnost souporabe naj imajo vsa društva in organizacije brezplačno ali za majhno plar čilo. Uvedejo naj urnike dela in točne pravilnike. Težiti moramo za tem, da bodo postali domovi prava shajališča vsega naprednega. Večina domov pa se že tako ne more sama finančno vzdrževati ter prejema dotacije od SZDL, občine in drugih. Ne samo upravni odbori društev, tudi komune morajo spremeniti svoj odnos in prevzeti delno ali celotno vzdrževanje domov. Opravičenih razlogov za to je mnogo. Ce komuna skrbi za sleherno pot, sejmišče, šolo in še mnogo drugega, je prav nerazumljivo, da bi lahko odrekla pomoč važnim objektom, ki so več ali manj potrebni vsem prebivalcem. Vsi občni zbori, vsi sestanki, zabavne prireditve so v teh prostorih, zato je treba omogočiti shajanje ljudi v prijetnem vzdušju, ker je tudi od tega odvisno mnogo. Upravni organ doma naj bi izdelal točen predračun dohodkov in izdatkov. Verjetno ne bi bilo velikih stroškov za kritje razlike, ker bi lahko članstvo mnogo poceni napravilo, izboljšalo ali celo dogradilo. Za zadovoljivo rešitev celotnega vprašanja, ki ni tako enostavno, da bi morali sveti za kulturo, telesno vzgojo in ostala občinska združenja zastopati enotno mnenje. V tem primeru ne bo težko najti soglasje v posameznih krajih ter s tem omogočiti širši razmah vse dejavnosti. Veliko pa lahko pričakujemo od političnih organizacij, ki so na tem zainteresirane in bodo nedvomno pripomogle k zadovoljivi rešitvi. JOŽE BOGOVIC Vlado Lamut: PRI f AVTI VASI (1960) Kritična obravnava pomanjkljivosti na posvetovanju predstavnikov Svobod in prosvetnih društev iz občin ter članov predsedsk .1 okrajnega sveta 21. in 22. januarja na Vidmu V Vidmu-Krškcm Je bilo 21. ln 22. januarja posvetovanje predsednikov občinskih svetov Svobod in PD okraja Novo mesto in predsednikov okrajnih sosvetov. Na posvetu je bila navzoča tudi predsednica Ideološke komisije OK ZKS Novo mesto prof. Ema Muserjeva. Posveta so se udeležili zastopniki vseh občin, razen trebanjske. Osnovni vprašanji razprave sta bili: realna ocena kulturno-prosvetne dejavnosti v okraju in posameznih komunah po okrajni skupščini in organizacijsko strokovne priprave za izvedbo revij v letošnjem letu. Ugotovitvi, da občinski sveti še niso v taki meri nosilci idejno-vseblnskega programa kulturnega razvoja v komuni, kot je to postavila skupščina — so udeleženci odmerili večji del razprave. Občinski sveti se še v dokaj šn j i meri bavljo s strokovno problematiko, namesto 'omembno in plemenito delo Uspehi Delavske univerze v Vi dmu-Krškem in njeni načrti Poslovanje videnasko - krške Delavske univerze je bilo v pretekli sezoni zelo uspešno. Upravnik Slavko Smrdel nam je povedal, da se je delo odvijalo v komisijah ln da je program zajel široko in pestro področje. Družbeno-ekonomsko m ideološko-politično izobraževanje se je odvijalo na se- Lojze Perko: V GOSTILNI (1960) minarjih in v ciklusih. Bilo je 14 seminarjev s 515 udeleženci. Tu so všteti seminarji za predavatelje, za vodilne uslužbence, sindikalne funkcionarje, člane delavskih svetov in upravnih odborov, organe družbenega upravljanja ter zadružne svete. V 14 ciklusih za kolektive je bilo 49 predavanj, ki jih je poslušalo 3.970 ljudi. Aktualnih predavanj je bilo 19 s 1.340 poslušalci in več kmetijskih z 2.751 poslušalci. V politični šoli je napravilo izpite 37 slušateljev. Uspešna je bila tudi komisija za kmetijska vprašanja. Predavanj je bilo za kmete 84 z 2.751 poslušalci. Prostore za predavanja so dali kmetovalci. Komisija za poljudnoznanstveno izobraževanje je vključila v svoj program poleg ciklusa »-Naše in tuje dežele-« še tehnična predavanja. Skupno je bilo nad 30 predavanj s 13 tisoč obiskovalci. Komisija za vzgojo staršev ima dveletni program. V pretekli sezoni je bilo 3(! predavanj s 3.700 obiskovalci Komisija za izbor filmov ugotavlja, da je bilo na 103 predstavah 3.242 obiskovalcev. Anketa, ki je bila izvedena po podjetjih in ustanovah, je ugotovila, da je strokovna izobrazba delavcev in uslužben- cev nezadovoljiva. To je narekovalo ustanovitev večerne osemletne šole, ki je imela 6 oddelkov 8 161 slušatelji. V večerno ekonomsko šolo se je vpisalo okoli 80 slušateljev. Na večerni tehnični šoli so 3 oddelki za odrasle s 170 slušatelji. Razen navedenih šol je Delavska univerza organizirala več seminarjev za higienski minimum, za tuje jezike, ki-nooperaterski. za kvalificirane delavce ter druge strokovne seminarje. Skupno je bilo 17 tečajev s 411 slušatelji. Delavska univerza je s pomočjo občinskega odbora SZDL in drugih družbenih in političnih organizacij odigrala v pretekli sezoni pomembno in plemenito vlogo. Toda za letošnje leto ima še obširnejši program. "-Prepričani smo. da bomo s pomočjo vseh uspeli« je zaključil upravnik Delavske univerze tov. Slavko Smrdel. D. K. Obiščite razstavo akad. slikarja Lojzeta Perka v DOLENJSKEM MUZEJU! da bi to prenesli na sosvete in bi sebi zadržali le organizacijske zadeve. Da bi to odpravili, je bil sprejet sklep o čimprejšnjem sprejemu pravilnikov dela občinskih svetov in njegovih organov, sosvetov in komisij in s tem v zvezi reorganizacija občinskih svetov in razmejitev funkcijske vloge sveta, predsedstva in sekretariata ter drugih organov, predvsem pa formiranje kadrovsko močnih in čimbolj prožnih predsedstev. Vse premalo občinski sveti seznanjajo politične organizacije in javnost s kulturno- prosvetnimi problemi, zato bodo na konferencah SZDL po občinah kot najširših političnih forumih iznašali pereče probleme, ker bo prav s pomočjo SZDL dejavnost kulturno-prosvetnih organizacij vsestransko zaživela. Važen sklep posvetovanja je tudi ta, da bo prenašanje sklepov z okrajne skupščine in s kongresa Zveze na društva — konkretno in akcijskega značaja, ne pa suhoparno čitanje in tolmačenje zapiskov in programa nasploh. O sklepih za nadaljnji razvoj klubskega življenja bomo poročali v posebnem sestavku. Na posvetu so bila sprejeta dokončna stališča in merila za vsebinsko in tehnično izvedbo letošnjih pomembnih revij: občinskih revij mladinskih in pionirskih pevskih zborov, katerim bo sledila okrajna revija, okrajna revija mladinskih gledališč in dramskih skupin društev in revija zabavne glasbe. Najboljši zbori, ansambli in skupine iz okraja bodo sodelovali na pionirskem pevskem festivalu v Celju in na republiških revijah pevskih zborov v Mariboru, godb na pihala v Ajdovščini, zabavne glasbe v Kopru in na dramski reviji v Hrastniku. Da bodo priprave vsestransko uspešne bo glasbeni sosvet v prvi polovici februarja sklical razgovore v vseh občinah s predstavniki občinskih svetov SPD, občinskih svetov za šolstvo, kulturo in prosveto, DPM, LMS in glasbenih pedagogov. Ti razgovori naj ugotove dosedanji potek priprav in dela mladinskih pevskih zborov na šolah, odstranijo pomanjkljivosti in zagotovijo strokovno pomoč pevovodjem. Prav tako pa se bodo pogovorili, kako bodo poskrbeli za prijetno in praznično razpoloženje mladih pevcev na dan revije. 14. februarja bo v Novem mestu strokovna priprava vodij zabavnih glasbenih ansamblov, ki bodo nastopili na majski reviji. Dramski sosvet je priporočil Pomemben in lep prispevek za knjižno polico Med mnogimi knjigami in knjižnimi zbirkami, ki so prišle med bralce v letu 19(50, mora kulturna kronika dati-prav častno mesto tudi zadnji zbirki, ki je izšla tik pred novim letom. To je takozvana »Kmečka knjižna zbirka«, da.si ta pojem nekako premalo zajema vrednost, pomembnost in tehtnost teh izdaj, saj niso primerne in ustrezne le za kmečko prebivalstvo, temveč za slehernega našega delovnega človeka. Zbirko sedaj izdaja Glavna zadružna zveza LRS. Letošnja kmečka knjižna zbirka slavi hkrati svoj jubilej: 10-letnico, kar je začela izhajati. In moramo priznati, da so vse štiri knjige za leto 1961 res dostojno počastile to desetletnico. Štiri knjige — katero naj v naštevanju damo na prvo mesto? Nemara tisto, ki jo bodo najbolj veseli prav vsi Slovenci. To je 4. zvezek ZGODOVINE SLOVENSKEGA NARODA, ki jo piše Bogo Grafenauer in je po presledku, začela znova izhajati (tretji zvezek je izšel v isti zbirki leta 1950). Naš znani zgodovinar je v tem zvezku zajel slovensko zgodovino v obdobju od 1590 do 1740, torej čase fevdalnega reda pod okriljem absolutne vlade avstrijskega cesarja in razvoj zgodnjega kapitalizma v slovenskih deželah. Obravnava protireformacije, gospodarski razvoj na koncu 16. in v začetku 17. stoletja, tedanje kmečke upore, zlasti veliki tolminski kmečki punt, poljedelstvo, razvoj mest, preganjanje pa takrat sploh lahko izšla, jo je Bevk napisal tako, kakor da st godi zgodba pred več stoletji. SpačU med najboljše Bevkove stvaritve. KMEČKI KOLEDAR za leto 1961, ki ga je opremil znani slikar ljudskih motivov Maksim Gaspari ln mu narisal tudi koledarska zaglavja, je s svojo bogato in raznoliko viebino prava ljudska čitanka. Na čdu je članek tovariša Tita: »Povečanje industrjske in kmetijske proizvodnje v Jugoslaviji«. Za oddih in razvedrilo služijo vredni leposlovni prispevki (pesmice, črtice), s področja kul- 0b izidu »Kmečke knjižne zbirke« za 1961 čarovnic, kulturno življenje in tako dalje. Tudi ta zvezek je bogato opremljen s slikovnim gradivom. V zgodovinarko dobo, v srednji vek, je postavljena tudi povest letošnje zbirke: UMIRAJOČI BOG TRIGLAV, pisatelja Franceta Bevka, ki ga res ni treba posebej priporočati. Povest je prvič izšla leta 1930 pri Goriški matici in opisuje v obliki povesti čas, ko so fašisti preganjali Slovence na Primorskem, da je ture so prispevali pomembne !lanke Janez Logar (Tlačan v službi naroda — Fran Levstik) Marja Borštnik (Tavčar v preteklem stoletju ln poljanski kmet), Bratko Kreft (3 Antonu P. Cehovu) in Emil Česat (Flnžgar devetdesetletnik). daj več člankov pa je posvečeno našemu kmetijstvu in poljedelstvu. T£ko piše inž. Korošec o urejeni paii, inž. Sitar o razvoju kmetijske prtizvod-nje na družbenih posestvih, iiž. Re- panšek o krompirju, Sellškar o kmečkem gozdu, inž. Beltram o topolih v sodobnem gospodarstvu, inž. Kerin o urejanju hudournikov, Tone Hafner o pomenu in nalogah zadružnih svetov, itd. S področja zdravstva piše dr. Magajna o alkoholnih duševnih boleznih, dr. Celes-nik o skrbi za zdravo zobovje, N. N. pa o higienskih navadah in zdravju kmečke družine. Erna Musarjeva je prispevala članek ob 50-letnlcl 8. marca, Matevž Hace o gasilstvu v Sloveniji, Mihajlovič o jedrski energiji. S tem naštevanjem pa seveda niso izčrpani naslovi vseh prispevkov v tem res bogatem koledarju. Kot četrto delo v kmečki knjižni zbirki za leto 1961 je knjiga »-Nekatera vprašanja našega kmetijstva«. Prvi del te svojstvene publikacije zajema razpravo Borisa Kraigherja (Nekaj vprašanj našega kmetijstva) in poročilo Jožeta Ingoliča (O nekaterih problemih nadaljnje socialistične izgradnje naše vasi). Ves drugi del, pod naslovom »Nekaj uspehov našega kmetijstva v sliki Iri besedi«, pa je prava, s številnimi fotografijami in komentarji opremljena »slikovnica« o nekaterih najpomembnejših uspehih, ki smo jih dosegli v kmetijstvu, ki je bo vesel vsak kmetovalec in zadružnik. Desetletna tradicija »Kmečke knjige« se uspešno nadaljuje. Letos je njen knjižni dar še poscbio vreden in lep. — ln vsem občinskim svetom (priporočilo je bilo na posvetu sprejeto), naj do 15. februarja skli-čejo vse režiserje svojega področja ter jih seznanijo s kriteriji ocenjevanja dramskih prireditev za udeležbo na reviji in ponovno analizirajo do sedaj že ocenjene predstave. 18. februarja pa bo prav tako v Novem mestu sestanek dramskega sosveta s predsedniki občinskih sosvetov. V okviru jugoslovanskih plo- L d do Smrekar nirskih iger bo okrajni svet priredil na dan mladosti okrajni nastop pionirjev recitatorjev, poleg tega pa se bo še z drugimi oblikami vključil v to veliko manifestacijo. To je le nekaj Izvlečkov « plodnega posveta, za katerega sta značilna izredno kritična obravnava pomanjkljivosti in praktično konkretiziranje nalog za izvajanje zaključkov okrajna skupščine. S Talijo po okraju Več kot 4000 navdušenih in hvaležnih gledalcev je bilo na 16 predstavah Slovenskega ljudskega gledališča iz Celja, ki je gostovalo v našem okraju s pretresljivo Svlvanusovo dramo »Korczak in otroci« V dneh od lanskega 28. novembra do 1. decembra so člani Slovenskega ljudskega gledališča iz Celja gostovali v nekaterih krajih Spodnjega Po-savja, Dolenjskega, Suhe krajine in nato še v Beli krajini, kjer so v Metliki zaključili svojo pot s šestnajsto uprizoritvijo pretresljive Sjrlvanusove vojne slike »Korczak in otroci«. V prazničnih dneh je gledalo to energično obsodbo vojne okoli 4.000 ljudi, ki so se vračali na svoje domove polni groze, ogorčenosti in plemenitega umetniškega užitka. V Izseljenskem pasu Začelo se je v Brežicah. Prostrana dvorana Prosvetnega doma je bila popoldne in zvečer polna. Spretni organizatorji Bogo Javornik, Ivan Pre-skar in še neka tovarišica, katere Ime sem pozabil, kar mi je žal, saj je je bila sama požrtvovalnost in pripravljenost, storiti vse, da bi bilo gostovanje čim uspešnejše. Na predstavah je bila popolna tišina, praznično vzdušje Je prevevalo ljudi, ki so se z vseh strani mesta zgrnili na predstavo. Ob zaključku pozdravne ln zahvalne besede tamkajšnjega predsednika Prosvetnega društva, navdušeno ploskanje ln darila. Umetniki so se dobro počutili in obljubili, da se bodo radi spominjali Brežic, da se bodo radi ponovno vračali, saj jih je ta lepi večer trdno povezal. V krškem hotelu »Sremič« smo se nato ustavili ln prenočili. Večer je bil poln prazničnega razpoloženja in kavarna prav tako polna. S težavo smo dobili nekaj sedežev, čeprav smo prišli iz Brežic razmeroma kasno. Med ljudmi si našel znance od vsepovsod, saj je bilo precej ljudi iz Sevnice, Senovega, Brestanice, Leskovca in od drugod. Največ pa je bilo kajpak domačinov iz Vidma in Krškega. Posebno doživetje Na rojstni dan naše republike je bilo predvideno gostovanje v Brestanici (Rajhenburg). Tu je bilo prvič poklicno gledališče, in moramo reči, da smo bili malo v skrbeh, čeprav nam je dobro znana razgibanost tamkajšnje Svobode. Odprli so nam dvorano, ki je bila vzorno počiščena in zakurjena in glej prvo presenečenje! Dvorana je namreč okusno urejena in Je po tem podobna morda samo oni v Semiču! Ima 260 sedežev, lep stranski oboj z obešalniki, heraklitnl strop, ki za akustiko sicer ni najboljši, je pa zelo lep, kar je tudi nekaj. Oder imajo nenavadno globok, najbrž nikjer takega, in kar lepo opremljen. Zadaj sta dve prav lepi in prostorni gar- derobi In še marsikaj drugega. Dom je napravil nad vse ugoden vtis in med vprašanji je bilo prvo tole: »Kako ste pa prišli do tako lepe dvorane?« Odgovori so bili vsi enaki. Elektrarna, njen direktor tov. Tone JAVORIC, njen delavski svet! — zakaj za adaptacijo je bilo potrebnih precej milijonov. Glavna dela smo opravili že v letu 1952, vendar Svoboda še dolgo ne bi mogla tako delati, če nas Elektrarna ne bi tako požrtvovalno ln razumevajoče podpirala.« Tako je pojasnjeval agilni predsednik dramskega sosveta tov Silvo Mozer, tako je pojasnjevala Pavla Maroh, ki skupno z možem vzdržuje ta prelepi Dom kulture. Ko sem jo opazoval pri delu in gledal, kako skrbi za vsako malenkost, sem si iskreno želel, da bi naši domovi imeli še več takih Pavel, saj bi bilo potem marsikaj drugače. Med predstavo, ki je prinesla Brestanici resnično praznično in slovesno vzdušje, sem gledal občinstvo. Bila je polna dvorana. Z zavzetostjo so spremljali umetniško besedo, poslušali in trpeli ln obsojali in slednjič z gromkim ploskanjem in nageljni zasuli izvajalce. Razbežale so se naše skrbi ln igralci so sprejeli trden sklep, da bodo ta ljudi še obiskali. Ob osmih zvečer je bila napovedana predstava na Mirni, toda igralci se kar niso mogli ločiti in so se zadržali dalj kot bi smeli. V dolino gradovi Prav tako je gostovalo poklicno gledališče prvič na Mirni. V stari dvorani, ki pa je bila za goste prav lepo pripravljena, so se igralci dobro počutili, saj jih je občinstvo lepo spremljalo. Se posebej pa jih je navdušila lepa pokrajina ob reki Mirni, ki je bila zavita v svojevrsten čar, bila je poplavljena. Spotoma smo se pogovarjali o popotovanju Pre-žihovega Voranca od Mokronoga do Pijane gore, o gradovih, ki so si drug za drugim sledili na pobrežjih Mirne, začenši prav na slovitem Levstikovem Turnu in so se končali v Bo-štanju. Dolga rešta tlačanskih žuljev, solza In bojev. Marsi-kod zdaj samo razvaline, kot kazen, ki sledi zločinu, toda lepi po svoje, zanimivi in koristni za razvoj kulturnega turizma pri nas. Po predstavi smo se ustavili v gostilni Bojana Kolenca na Mirni. Ne slučajnol Pavle Jep-šln, ki je nastopal to pot v vlogi dr. Korczaka, Je Sel ▼ gostilno na čaj. Tako Je spoznal gostilničarja, bila sta sku» paj v internaciji in se po dolgih letih spet »rečala. (Konec nrlhodnliSl Pred ustanovitvijo nove gostinsko -gospodinjske šole? Na predlog Okrajnega zavoda za napredek gospodinjstva je OkrajnJ ljudski odbor ustanovil v letu 1958 triletno gospodinjsko šolo. Sola je pričela delo v izredno tesnih prostorih Zavoda za napredek gospodinjstva v Sindikalnem domu. Potrebe po kvalificiranem kadru za obrate družbene prehrane so iz dneva v dan večje. Ni še dolgo, kar je bilo v okraju 14 obratov družbene prehrane, danes pa jih je 41, in sicer: 12 obratov zaprtega tipa, dnevna priprava 414 obrokov; 7 obratov odprtega tipa, dnevna priprava 2855 obrokov; 8 s toplo malico, dnevna priprava 809 obrokov; 2 šolski kuhinji, dnevna priprava 480 obrokov; 7 dijaških kuhinj in Internatov, dnevna priprava 3147 obrokov; 3 domovi onemoglih, dnevna priprava 1117 obrokov; 2 otroška vrtca, dnevna priprava 60 obrokov. Vsak dan je izdanih v teh obratih 8.882 obrokov. Od vsega števila v navedenih obratih zaposlenega osebja pa je 29 kvalificiranih, 19 polkva-lificiranih, vsi ostali pa so nekvalificirani kuharji. 2e bežen pregled navedenih številk nam pove, da je nujno priti do kvalificiranega kadra za že obstoječe obrate in za vse tiste, ki jih bodo v bližnji bodočnosti še odprli. Ob prvem vpisu je bilo v gospodinjsko šolo sprejetih 28 učenk, od tega 20 partizanskih sirot. To število je bilo preveliko zaradi neustreznih pogojev, zato je bilo sprejetih ob drugem vpisu 25 kandidatk. Z reformo strokovnega šol- MALI KAVARNIŠKI »fMCIDENT«: Novomeška kavarna na Glavnem trgu (ali spodnja ka. varna) ob sedmih zvečer. Gostje prihajajo, popijejo kavo, preberejo časopise in revije in odhajajo. Mlade in prikupne strežnice jim želijo: »Dober večero: in z nasmehom odzdravljajo: -Lahko noč.'« Vsakih nekaj sekund vstopi kdo; novi, še nepoznani obrazi. Pri sosednji mizi sedi priletna ženska. Kavo je popila in zdaj si natakne naočnike. Pred njo je kup časopisov in revij, vse, kar premore kavarna. Prelista, obrne zadnjo stran in odrine. 'Hej, dekle, dajte mi vendar! Ali mi prinesete ali pa takoj plačam in grem.* »Ne razumete me: drugega nimamo. To je vse,« pravi strežnica v modrem. Nato pa.- 'Bom še enkrat pogledala.t Vrne se. Nekaj listov strese na mizo, kjer sedi priletna ženska, »To je vse,« pravi. »Pa Tovariš?« »Ga ni.* »Naša žena?« »Nimamo nove števillze.« »Boreclt 'Pred seboj ga imate.« »Kakšna kavarna pa je to, da nimate Tovariša in Naše žene! Prej sem videla, da ste nesli revije v črnem ovitku. Tisto mi dajte, če ne, plačam in grem.« »Bili so prazni ovitki,« »e opravičuje dekle v modrem. »O, kakšna kavarna, sramota; takoj plačam!« Dekle v modrem ji vrne drobiž. Ko stara gospa odide, pospravi dekle mizo in. pripomni gostom pri sosednji miti: »O, te sitne ženske! Kaj vse Tudi letos seminarji za vodstva aktivov LMS Lanska praksa, da se v vseh občinah po končanih mladinskih konferencah organizirajo seminarji za vodstvo mladinskih aktivov, se je zelo dobro obnesla. Ti seminarji so pomagali, da so se mlada vodstva spoznala z nalogami, ki jih čakajo pri delu z mladino. Letos so izdelani posebni programi, ki bodo vodstvom mladine nudili še več. Tako bodo mlada, leto3 izvoljena vodstva dobila nujno potrebne smernico, brez katerih si ne moremo zamišljati plodnega dela. hočejo! Jaz nisem kriva, če nimamo vsega. Dobimo nove revije in časopise, pa čez nekaj dni vse izgine ali pa je tako, da ni za v roke ...« Nekateri še priliajajo. Popili bodo kavo, zahtevali revije in časopise in odšli. stva so triletne gostinske in gospodinjske šole postale dvoletne. Upraviteljstvo novomeško šole je s tem računalo že ob pričetku šolskega leta in temu primerno prilagodilo svoj program. Tako bodo prve absolventke že v letošnjem letu nastopile svoje delovno mesto kot kvalificirane kuharice družbene prehrane. Mnoga podjetja, n. pr. Gradbeno podjetje Pionir, Novoteks, tovarna zdravil Krka bolnišnica v Novem mestu. Mizarstvo v Sevnici, TNZ Novo mesto, Občinski ljudski odbor Krško, ObLO Novo mesto itd. so si s pogodbo in štipendiranjem zagotovili kvalificiran kader za svoje kuhinje. Po resoluciji, ki jo je sprejela Ljudska skupščina LR Slovenije na svojem zasedanju 1. marca 1960, ter po sklepu seje Izvršnega sveta LR Slovenije, je objavil državni sekretariat za blagovni promet LR Slovenije smernice za nadaljnji razvoj turizma, gostinstva in družbene prehrane. V smernicah je n. pr. navedeno: »Zaradi boljšega izkoriščanja obstoječih šol je treba delati na tom, da bo potekala vzporedno z vzgojo gostinskih strokovnih delacev tudi vzgoja kadrov, ki so potrebni v obratih družbene prehrano.« Ker v našem okraju ni gostinske šole. gospodinjska pa dela v neustreznih prostorih, smo zato pripravili z Okrajno gostinsko zbornico potrebe po skupni šoli. V gostinstvu bi namreč potrebovali več kvalificiranih delavcev, v obratih družbene prehrane pa trenutno 100. Ako uspemo priti do ustreznih prostorov, potem bi nova gostinsko-gospodinjska šola, ki bi delala pod enotnim vodstvom, strokovno usposobila kader za gostinske obrate In obrate družbene prehrane. Tako bi šola prispevala k izboljšanju turizma na Dolenjskem in boljši prehrani po obratih družbene prehrane. Učenke prvega vpisa bodo končale šolo v avgustu. Naslednji vpis bo torej že v letošnjem letu. Dekleta, ki imajo veselje do tega poklica in se nameravajo vpisati v šolo, a morda nimajo popolne osemletke, naj v šoli za odrasle izpopolnijo svoje znanje. Poklic kuharja družbene prehrane je zahteven, razen tega imajo po končani šoli res pridni absolventi možnost vpisati se na Višjo gospodinjsko šolo v Grobljah, zato v letošnjem letu kandidat brez popolne osnovne šole ne bo sprejet. Pouk na Gospodinjski šoli je deljen na praktični in teoretični del. Vsak učenec mora opraviti letno obvezno 6-mesečno prakso v obratih družbene prehrane. Okrajni zavod za napredek gospodinjstva NOVO MESTO Odgovoren delež mladih V nedeljo, 22. Januarja, je bila v dvorani -Svobode« v Vidmu-Krškcm letna mladinska konferenca občin Senovo ln Videm-Krško. Uvodni' del konference Je bil posvečen razvitju mladinskega prapora. Mladini Je prapor Izročil podpredsednik občine tov. Jože Jurečlč, ki Jo poudaril, da naj bo prapor mladini pobuda pri nadaljnjem prizadevanju. Konferenci so kot gostje prisostvovali: član predsedstva Centralne komiteja LMS Mitja Stiupan, org. sekretar okrajnega komiteja ZK Inž. Jože* Legan, predsednik Okrajnega sindikalnega sveta Ludvik Kebc, članica Okrajnega komiteja mladine Jožica Cudovtan, predstavnik garnizona Cerklje podpolkovnik Djordje Dukič, predsednik občine Senovo Karel Stcrban, podpredsednik občine Vldem-Kržko Jože Jurcčič, sekretar Občinskega komiteja ZK Milan ltavbar, predsednik občinskega odbora SZDL Lojze Stih, predstavniki družbenih organizacij, podjetij, ustanov ln drugi. Pionirji pionirskega odreda »Karel Destovntk Kaj uh* ln »Stane Rozman« so delovnemu predsedstvu izročili cvetje ln pozdravili konferenco. Skupno poročilo o delu mladine Je podal predsednik Občinskega komiteja mladine Videm-Krško tov. Slavko Lipar. Iz poročila je razvidno, da je v kolektivih ob- 4. julija velik telovadni nastop pionirjev sevniške občine Obrat družbene prehrane v Krškem, zdaj 5e v hotelu SKEMlC, ki pa se bo kmalu osamosvojil. Pripravljajo mu že potrebne sodobne prostore v stavbi KZ. Na sliki: učenki gospodinjske šole iz Novega mesta na praksi Pretekli četrtek so se zbrali vodje pionirjev vseh šol iz sev-niško občine, da bi pregledali uspehe in naloge, ki so še pred njimL Izredno razveseljivo je dejstvo, da so dodatno k 700.000 dinarjem, kolikor je dala sredstev občina za proslavljanje dedka Mraza, približno toliko zbrali tudi pionirji sami. To praznovanje je bilo letos povsod dokaj bolj svečano kot prejšnja leta. Na posvetovanju so sklenili, da bodo vse pionirske organizacije sodelovale v celotnih pionirskih igrah. Vključili se bodo v večino razpisanih tekmovalnih disciplin, posebej pa bodo še razvili dopisno dejavnost z otroki naših državljanov v inozemstvu, pri kolonijah diplo- Kritičen pogled nazaj -za večje uspehe v bodoče Zapis z zasedanja občinskega komiteja ZKS v Sevnici Na svojem rednem zasedanju je občilnslđ komite Zveze komunistov v Sevnici p počitniški domovi, Športna igrišča itd. Na kratko: tu bo v nekaj letih zrasel velik center, ki bo združeval mladino. Sd. Pismo iz Adlešičev Tudi na nas, adlešičke pionirje in cicibane dedek Mraz ni pozabil. Obiskal nas je v četrtek, 29. decembra. Na njegov prihod smo se kar lepo pripravili. Zaigrali smo drugo sliko iz »Sneguljčict« ln enodejanko »Pod novoletna jelko«, v kateri je sodelovali tudi Rdeča kapica. Vmes je bil pester spored, ki so ga pripravili pionirji iz nižjih raaredov. Tako smo v veselem razpoloženju pričakali sivega starčka. Prišel je... Cčki so zažareli, srca pa so začela hitreje utripati. .. »•Pozdravljer, dedek!«... so šepetala ustea in marsikatera ročica se je vsdignila v pozdrav. Dedkovi medvedi so do- Sprememba v vodstvu Kluba dolenjskih visokošoicev Športna dejavnost in Jugoslovanske pionirske igre S pomočjo športnih prireditev v okviru Jugoslovanskih pionirskih iger bomo s skrbnimi pripravami tekmovanj v pionirskih odredih ln na šolah ter tudi na občinskih ki okrajnih tekmovanjih lahko vklju čili v Partizanovo in drugo šport, no dejavnost mnogo otrok. Okrajni odbor Jugoslovanskih piionir-skih iger je že izdelal obširen program tekmovanj med njimi so naslednja okrajna prvenstva: v atletiki v msHem nogometu, v namiznem tenisu lin v perjanici. Okrajna strelska zveza naj bi priredila okrajno prvenstvo v streljanju z zračno puško, Zveza M- blških družin pa pionirsko tekmovanje »Najboljši okrajni ribič«. Okrajna tekmovanja, na katerih se bodo pomerili najboljši pionirji, bodo mladim tekmovalcem gotovo najboljša spodbuda Vse odrasle športnike v okraju naprošamo, naj pomagajo pionirjem v pripravah za igre in naj jim ne bo zal ur, ki jih bodo zamudili za r.Jihov trening. Iz vrst mladih pionirjev športnikov nam bodo zrasli reprezentanti, ki nos bodo pozneje častno zastopali na tekmovanjih naša športna igrišča pa bo s sodelovanjem pionirjev napolnil vesel vrveži 6. F. Na zadnji se i odbora Kluba dolenjskih vlsoiošolcev je prišlo do spremtmb v vodstvu kluba. Zamenja/a je prišla zaradi tega, kei £> bili v vpdstvu absolventi, ki jh v kratkem času čaka diplomi in ne bi mogli opravljati števinih nalog. Tako se je poslovil dosedanji predsednik kluba .'ože Skufca, ki ga je zamenjal josedanji sekretar aktiva ZK la Univerzi Jože Urh. Mesto setretarja ZK je \ sprejel Slavko Pavlin, tega pa je na dosedanjem mestu podpredsednika Kuba zamenjal Slavko Plavo. Tako so se po lovili člani kluba, ki jim gre precejšen delež Je pozval mladino ,naj tesneje sodeluje s pripadniki JLA, ln Jo povabil na obisk v garnizon. Mladinec lz Industrije perila v Kostanjevici je ugotovil, da so v tem podjetju ljtudje, ki ne čutijo nobene dolžnosti do skupnosti, od nje pa mnogo zahtevajo. Pionirski odred lz Leskovca je pozval tamkajšnjo mladinsko organizacijo, naj sodeluje pri Izvedbi Jugoslovanskih pionirskih iger. Mladina lz Velikega Podloga je mnenja, da mora biti mladina pobudnik novega načina obdelave zemlje v kooperaciji. Na Velikem Trnu najde mladina razvedrilo le v potujočem kinu, zato predlagajo, naj bi delavska univerza uvedla svoja predavanja tudi v tem kraju. Prijetno ognjišče mladine na Raki je klubski prostor. Ker nimajo sredstev za plačilo najemnine, se bojijo, da ga bodo zgubili. K razpravi se je oglasil sekretar ZK tov. MIlan Ravbar. Izrazil Je zadovoljstvo, da je sodelovanje mladine vključeno v naše celotno družbeno življenje. Dodal je, da bi morala biti mladina bolj zastopana v organih družbenega upravljanja. V tem pogledlu bi se' morala postaviti na svoje noge. Mladinski aktiv na tehniški šoli se ni poglobil resno v razpravo o konkretnih uspehih dijakov. Ta rktiv se ne bi smel Izogniti te odgovornosti. Dijake bi moral pripravljati za bodoče proizvajalce. V tem aktivu so na žalost določene tendence načelnega kritiziranja, nI pa poglabljanja in razmišljanja o problemih ln napakah. To je dokaz, da Je premalo vzgojnega dela. ker dijaki ne vedo dosti o vlogi državljana v družbenem življenju. Tudi otroci v osnovnih šolah naj bi se že sedaj seznanjali z delom proizvajalcev. Konferenco Je pozdravil tudi Lojze Stih, predsednik SZDL, ki Je povedal, da je bila na konferencah SZDL mladina slabo zastopana in ni zadosti posegala v razprave. Mladina bi se v družbenem življenju lahko aktivneje udejstvo-vala. Predlagal je, naj bi se organizirale večerne kmetijske šole in pospešilo delovanje aktivov mladih zadružnikov. Članica okrajnega komiteja mladine tov. Jožica Cudovan Je pozvala mladino, da bi se vključila v Jugoslovanske pionirske igre. Tov. Mitja Stupan, član predsedstva Centralnega komiteja LMS, je med drugim poudaril, da se od članov mladinske organizacije zahteva popolna aktivnost prt uveljavljanju pravic sodelovanja v družbenem samoupravljanju. Navzoče Je seznanih s plenumom mladine, ki Je bil nedavno, in dal več koristnih napotkov za nadaljnje delo. Organizacijski sekretar okrajnega komiteja ZK Inž. Jože Legan Je izrazil zaskrbljenost nad precejšnjim številom še ne vključene mladine, kar velja predvsem za Senovo. Mladinske organizacije bi morale predlagati najboljše člane za sprejem v ZK. Pozval je mladino, naj bi se v čimvečjem številu tudi letos odzvala mladinskim delovnim akcijam. Navdušeno sprejeti sklepi so Jamstvo, da bo tudi letos delovna mladina ponosno korakala naprej v nove zmage I Drago Kastcrlc brodušno plašili otroke, ki so se jih bali in vreščali. Te trenutke so pozabili na svoje drobne skrbi, pozabili na vse, s srcem in dušo so bili spet v svetu pravljice, pri dedku Mrazu, ki je že razdeljeval darila. Vsak se je s trepetajočim srcem približal starčku, da mu je ta dal skromno darilce. Skromno res, pa vendar tako veliko za otroško srce... Novoletni prazniki so že za nami in dedek Mraz se je spet vrnil v svoje skalnato domovanje. Kar žal nam je bilo za njim! Zaželeli smo mu srečno novo leto in že so ga njegovi vranci odpeljali skozi snežni metež tja pod Triglav. Fanika Vlašič zaslug, da je klub dosegel takšno dejavnost. Čestitkam se pridružujemo tudi mi in upamo, da bodo tovariši Jože Skufca, Miha Hrovatič in Ivan Tlsu prenesli bogate izkušnje med našo mladino na terenu. Sd. Akcija za pomoč alžirskim otrokom Tudi v metliški občini se Je raz. mahnila akcija za pomoč alžirskim otrokom Samo v osnovni šoli v Metliki so pionirji zbrali že 15.000 dinarjev. Akcija ie ni za-k&0učen3, ker Je podaljšana do 1 februarja. Tudi ostale šole imajo lepe uspehe v tej akciji. Kim fo pelje? Delavslio knjižico ima polno. Nič koliko služb je že menjal. Prišel je v podjetje, potožil in poprosil: »■Družino imam, žena je bolna, še dva otroka sta nepreskrbljena. Res sem že star, toda še pri močeh.-« — Vzeli so ga v službo. Delal je tri mesece, nato je prvič manjkal v ponedeljek po plači. Opominjali so ga, pa je zaleglo za en mesec. Nato so se vrstili opomini, lepi, tovariški. Tem so sledili bolj učinkoviti — do 5 odstotkov od plače, drugič pa 10 odstotkov od plače. Zaman vse skupaj. Najprej je manjkal samo prvi dan po plači, nato nekajkrat dva dni, nato ga ni bilo 5 dni. V podjetju so zadevo predali disciplinski komisiji. Ta je tehtala, zasliševala, poslušala in sprejela sklep, da se še ne odpusti. Ima namreč le še 6 mesecev do upokojitve in bi težko našel delo sedaj, ko je star in res že slabo dohiteva mlajše in zdrave pri delu. Torej res tovariška poteza članov te komisije. In on? Vzdržal je do prve plače, pa je spet prišel čez dva dni, izmozgan, podplut, utrujen od pijače in neprespanih noči. Kaj sedaj? Podjetje ni počivališče; zasluži vedno manj, mlajši ga prekašajo v učinku pri stroju in zaslužku. To ga greni, žalosten je in nima prave volje do dela. Mori ga preteklost, mori ga uspeh mlajših tovarišev, mori ga verjetno tudi sočutje, ki ga sodelavci nehote kažejo do njega. Tiste pa, fci naj podpišejo odločbo o odpustu, skrbi usoda njegove družine. Ali naj mu pustijo še petkrat po enega »pla-vega« ali celo po dva in na) gre potem v zasluženi pokoj? Ali naj ga sedaj postavijo na cesto, ko je skoraj gotovo, da ne bo dobil službe, saj noben zdravnik ne more izdati več zdravniškega spričevala s tisto čarobno besedico — "■ZDRAV*'? Se šest plač bo dobil, nato bo zanj skrbela družba. In kaj pravijo ostali? Slišati je bilo pripombo, češ mene takoj zašijejo, če le pol ure zamudim, temu se pa nič ne zgodi, pa čeprav je tak in tak. Kdo ima prav? Ti, ki ne izdajo odločbe, ali tisti, ki pravijo, naj kar sam zase skrbi? Poseben položaj ima eden kot drugi. In kam bo to njega pripeljalo? -OK. Skupina mladincev in mladink iz občin Videm-Krško ln Senovo na nedeljski konferenci na Vidmu Doživljaje v zloglasnem italijanskem taborišču na otoku Rabu, ki se ga z bolestjo v srcu spominjajo v premnogih družinah našega okraja, na Kočevskem in Notranjskem, Cabran-skem in drugod, je napisal naš dolgoletni sodelavec tovariš Jakob Špringcr iz Petrove vasi pri Črnomlju. Spomini na trpljenje naših rojakov v tem peklu fašističnega nasilja nas bodo v letošnjem jubilejnem letu, ko slavimo 20. obletnico vstaje naših narodov, spet približali tistim usodnim dnevom, ko js bilo na kocki življenje vsakega zavednega Slovenca in Slovenke, slehernega Jugoslovana. Tudi trpljenje interni -rancev na Rabu je pripomoglo, da smo si priborili s\robodo; mnogim je odprlo oči, sinovi in hčere interniranih zavednih mož in žena pa so se v partizanih požrtvovalno borili za novi svet. Tovariš Springer, belokranjski kmet, je doživel -na Rabu to kar vsi drugi interniranci. Kot pomočnik likvidatorja taborišča je tudi kot radnji SIcvenec-interniranec zapustil taborišče — kot svoboden državljan Titove Jugoslavije. Kot zavedni Slovenci in pristaši OF smo vedeli, da naše delo na terenu in zveze s partizani ne morejo ostati skrite okupatorju, ki je imel večjo postojanko v naši vasi. Vojaki so se skoro vsak dan razkropili po vasi, po hišah, pos&bno kjer so čutili vino in jim ni ostalo prikrito naše delovanje. Večkrat so tudi z daljnogledom opazovali s postojanke naše kretanje, okrog proge so posekali vse drevje, tako da so imeli pregled od enega do drugega bunkerja. , Čeprav smo uporabljali razne zvijače, smo po njihovem obnašanju in namigovanju spoznali, da marsikaj vedo. Ker sem bil pri naši stvari precej aktiven, si nisem obetal nič dobrega. Začelo se je julija 1942. Nenadoma so zjutraj obkolili vasi in posamezne hiše tistih, ki so imeli koga v partizanih Od daleč smo opazovali njihovo početje; slišal se je jok in tarnanje domačih, kričanje vojakov, ki so lovili živino in nakladali na kamione. Pozneje, ko so zažgali še hiše in gospodarska poslopja, so odpeljali družine v zbirni center v mesto, od tam pa v taborišče na Rab kot prve naseljence taborišča. Gledali smo jih. ko so se peljali z vlakom skozi vas. Skozi majhne linice v zaprtih vagonih so pozdravljali domačo zemljo, domače kraje. Nismo vedeli, da bomo tudi mi čez nekaj dni prav tako potovali v neznano. Slutili pa smo, da se bližajo težki dnevi. In prišli so! Nekega poletnega jutra v juliju so vse mo ške nagnali iz vasi na zastraženo progo pod pretvezo, da bomo čistili grmovje. Potem so zbrali posamezne skupine mož in jih odpeljali na zbirna mesta, od tod v zbirni center v mesto. Zvijača se jim je posrečila. Mnogi so tako odšli z doma, poletno oblečeni, v sami srajci, misleč, da bomo tako kmalu nazaj. Jaz sem se ločil od skupine, po ovinkih cdšel domov in zbral družino. Z ženo sva vzela v naročje vsak po enega otroka, ostali so šli za nami Doma smo pustili vse in mater. Midva z ženo in šest otrok pa smo krenili na pot. Streljali so za nami in z daljnogledom opazovali naš beg. Ker je bilo- vse naokoli zastraženo, smo se morali vrniti domov. Družino so pustili doma, jaz pa sem moral z drugimi vred v zbirni center, od tod pa nekega jutra z vlakom v neznano. Strpali so nas v zaprte vagone. Skozi linico v vagonu sem opazil, da leži vse sadno drevje na vrtu ob progi posekano križem po tleh. To je bil moj najlepši sadovnjak v najlepši rasti in rodnosti, precepljen z najboljšimi sortami, od katjrsga sem imel najboljšo dohodka. Dokler sem bil dema, si tega niso upali, zato so naredili zločin zdaj, ko je bila doma samo žena z otroci. Ponoči smo prišli na Rab. Tam so nahujskali nekaj paglavcev, verjetno so bili iz družin razmh oficirjev, da so pljuvali na nas in nas zmerjali z roparji. Prepričan sam, da to niso bili domačini z Raba. Strpali so nas na kamione in odpeljali v taborišče, kjer so najprej pobrali ves denar. Po raznih ceremonijah smo končno utrujeni polegli po tleh po goli, od vročine razbeljeni zemlji. Tako smo preživeli na prostem brez strehe več dni, dokler nam niso postavili šotore, kamer smo se vselili na tanko plast stare, zdrobljene in ušive slame po šest mož v vsak šotor. Vodovod naj bi bil hkrati spomenik Ce bi bil slavist, bi nizlaga .jkole: — Mokronog, mokronos, rr.o kre noge, Mokronožani (in no Mokronajzarji!) imajo mokre noge, ker hodijo po vodi, kei je njihovo naselje (Mokronog) na močvirnem in vlažnem zemljišču . . . skratka: v Mokronogu prav gotovo v vsaki hiši lahke iobite vodo, kajti kje bodo imeli vodovod, če ne v Mokronogu, ki je na sami vodi?! Toda slavist bi ga polomil. V Mokronogu imajo le eno vodno črpalko ali, kakor oni pravijo, »pumpo« in še iz te . ..Jianpajo« gospodinje razen ode še stonoge ali druge 21-alice, ki jim Mokronožani sani ne vedo imena. Edina črpal-:a je na spodnjem koncu Mokronoga in imajo gospodinje iz u-edišča precej daleč do nje Hudo je pozimi (zaradi mraza) n ostalih letnih časih (ko za--adi avtomobilov in vetra pri-icsejo domov prašno vodo). Pred letom in več so imeli v Mokronogu dve črpalki, druga je bila na trgu v središču naselja. To so odstranili na pobudo tistih, ki imajo vodo v hiši, z utemeljitvijo, da kvari lep pogled na Mokronog in ugled naselja. Zdaj imajo Mokronožani lep pogled ln ugled, po vodo pa hodijo ... Vendar bo Mokronog po pet-'etnem planu krajevnega odbora in občinskega ljudskega odbora Trebnje dobil vodo. Načrti so v glavnem že gotovi. Predvidevajo vodovod za vso dolino: Log, Ostrožnik, Beli grič, Slapšek, Gorenj o vas, Pugled, Žalostno goro, Pristavo, Marti-njo vas, Mokronog in Bruno vas. Gradnjo bo organiziral in in" vodil krajevni odbor, pri katerem pa mu bodo pomagale vse politične organizacije (pri organiziranju), vsi volivci (s prostovoljnim delom, vožnjami, materialom itd). Vodovod, pravijo, naj bi bil hkrati spomenik padlim borcem iz vse mo-kronoške doline. Posvetovanje podjetij občin SENOVO in VIDEM KRŠKO Zdravsivo v Mokronogu na tleh — Zdravniki prihajajo in potem z izgovorom, da v Zdravstvenem domu ni tekoče vode, tudi odhajajo. Delavci plačujejo za zdravstveno zaščito, potem pa zaradi neurejene zdravstvene službe čakajo na preglede dva dni. — Ko prideš pri zdravniku na vrsto, te ne pregleda, ampak le vpraša, kaj te boli in potem napiše recept. Nekdo se je zavzel za doktorja: — Lahko smo zadovoljni, da doktor (ki pride v Mokronog iz Trebnjega le nekajkrat na teden) sploh utegne izdajati recepte, ko je pa tak naval nanj! Saj res ne more ljudi še pregledovati. Se nekaj zdravstvenih brzojavk: — POSVETOVALNICE ZA ZENE IN OTROKE NI STOP — ZOBOZDRAVSTVO TU- DI NA PSU STOP PRECEJ LJUDI SE VOZI NA MIRNO STOP TUDI TA ZOBOZDRAVNIK BO NEHAL DELATI STOP NE DOBI ZDRAVSTVENIH STORITEV PRAVOČASNO PLAČANIH OD ZDRAVSTVENE POSTAJE TREBNJE STOP ZA INJEKCIJE ZALOŽIL ZDRAVNIK 2E OKOLI DVE STO TISOČ DIN STOP NI DOBIL ŽE VRNJENIH STOP - KONTROLE NAD BOLNIKI NA DOMU NI STOP - O PATRONA2NI SESTRI V MOKRONOGU SPLOH SE NISMO NIC SLIŠALI STOP Pa še o živinozdravniku: - DRŽITE GA STOP POBEGNIL STOP NI STANOVANJA ZANJ STOP To smo slišali, ko smo prisluhnili v Mokronogu ljudem, domačinom, delavcem, kmetom, volivcem ... Posvetovanje predstavnikov podjetij občine Senovo in VI-dem-Krško jc bilo 14. t. m. v Vldmu-Krškcm. Obravnavali so gospodarslta vprašanja, ki se nanašajo na skorajšnjo združitev občin. GOSPODARSKIM ORGANIZACIJAM JE BILO PRIPOROČENO, naj bi prevzele obveznosti do povrnitve potnih stroškov in stroškov zaradi zamude časa za vse tiste, ki so zaposleni pri njih in se udejstvujejo v družbenem in javnem življenju. Tiste, ki so obremenjeni s funkcijami in dolžnostmi, naj bi razbremenili, njihove dolžnosti pa naj bi prevzeli dragi. S tem bi uspeli vključiti čimveč zaposlenih v družbeno življenje. Seje naj bi bile samo v nujnih primerih in temeljito pripravljene. Za obveščanje prebivalstva so naj izkoristi naš lokalni časnik »Dolenjski list«. Zaradi boljše povezave prebivalstva Senovega z Vidmom - Krškim, upoštevajoč hkrati prevoz uslužbencev na delovna mesta v Vidmu-Krš-kem in glede na razne, večerne šole, ki jih obiskujejo iz Senovega, narekuj;! potreba uvesti v anekdotah Šavove kSelvjne Sava Kovačević ni trpel boječnežev, še manj pa počasne in neiznajdljive ljudi. .Stori' jim je rakci. Govoril je kot bi klestil. V borbi se je zanimal za vsakega borca in če je videl, da kateri zaostaja, jc zagrmel: »Naprej, lisjak, naprej štor, da ti izpadejo oči na ledino!« Nekoč je naletel na borca šaljivca in ko je po navadi zavpit nanj, se je borec ustavil in začel gledati v tla. »Kaj pa stojiš?« jc zavpil Sava. »Oči so mi izpadle na ledino, pa jih iščem!« je odgovoril borec, nato pa stekel kar so ga noge nesle. Bolje, da prehiteva ura kakor sovražnik Tretji bataljon Osme udarne brigade naj bi osvobodil Brodarevo. Morali bi napasti ob štirih zjutraj. Ena četa je pa šla v napad žc ob treh, presenetila sovražnika in sama osvobodila mestece. Ker je ta četa že tudi prej enkrat napadla pred določenim časom, je komandant bataljona poklical njenega komandirja Miluna Jankovičain ga pograjal. »Kaj moremo, tovariš komandant, imamo neko staro škatlo, ki zmeraj prehiteva« se je opravičil Milun. »Pomakniti*, jo nazaj pa ne bo prehitevala« mu je rekel hornandMni. »E, bolje, da jo pustimo kot jc« je odgovoril Milun. »Če ura prehiteva, sovražnik ne bo ušel, če pa ura zaostane, bo zaostala tudi zmaga.« Če bi bilo, kakor ni V borbi z ustaši v Sekovi-čih je neki borec prvega bataljona Osemnajste majeviške brigade rekel komisarju bataljona Čoriču: »Tovariš komisar, drobec krogle tj je prebil uho, kri teče.« »Hm, če bi prebil še drugega, kakor ga ni in če bi bil jaz dekle, kakor nisem, bi si lahko nataknil uhane!«, je odgovoril Corič in z brzostrelko užgal po ustaših. Zviti birič Vinko Jovič iz Vasica pri Čapljini je povedal: »Med vojno so tudi mojo vas okupirali Italijani. Nekega dne je nekdo ukradel poročniku italijanske čete nov plašč. Tenente je besnel, vpil in pretil. To kajpak ni bilo vse. Tenente je ukazal vaškemu sta- bvomini, spomini... Bil je tih poletni večer. Ze se je p.iigala zvezda Večernica in v zvoniku je odbilo osem. Sedeli smo na ograji in prisluškovali utripom po'etne noči. Tedaj me je očka poklical k večerji. »Vidiš,« sem dejala šestnajstletnemu Birisu, »vsaj nekaj imaš od tega, da nimaš več očeta! Nihče ti ne sledi na vsakem koraku, jaz pa nikoli nimam miru« Ko pa sem se ozrla k njemu, me je pogledal tako žalostno, da me je stisnilo pri srcu. »Kaj pa ti veš!* ml je odgovoril. »Veliko drugačen bi bil dt es, če bi moj oče še živel, taKo pa . . . no, saj sama vi-Povesil je glavo in se za. ■'.r\. o valove. »Boris, oprosti,'« Več nts?m mogla izdaviti iz grla. »Ne opravičuj se; vem da me nisi hotela raniti. Povedal ti bom, kako je padel moj oče. Morda me boš potem razumela.« Ko je dvignil glavo, sem opa-.ila solzo v njegovih očeh. P-,.-- r'ro » očeh šestnajstletni nega fanta! »Daj, pripoveduj!* je zapro. sila tudi moja prijateljica. In Boris je začel: »Zgodilo se je tistega puste, ga, mrzlega januarskega jutra leta 1944, ko se je petorica par. tizanov lačna ii izmučena ustavila v koči ob robu gozda. Vabilo jih je toplo ognjišče in vrelo mleko s črnim kruhom, pa so vstopili. Pri polni skledi so se zapletli v pogovor o bližajočem se koncu vojne o lepšem, boljšem življenju. Govorili so in niso opazili senc, ki so švignile mimo okna. Ko so se čez dobro uro od. pravljali so v sobo planili štirje možje, zakrinkanih obrazov. Z naperjenimi puškami so se bližali petorici, ki pa je bila takih spopadov že navajena. Zadoneli so streli in vsi štirje izdajalci so se zrušili za vedno. Po boju so se vartizani urno napotili po ozki stezi v gozd. Niso opazili da je eden njihovih tovarišev ranjen. Ko se je zgrudil in je njegova kri pordečila sneg, je bilo že prepoz- no. Njegove zadnje besede so veljale še nerojenemu otroku: »Če bo sin, naj bo Boris!* Mama je za očetovo smrt izvedela šele dva meseca pozneje. Bila je slabega srca, pase ji niso upali povedati. Bali so se, da bo preveč jokala. Le zobe je stis-nila in udušila ihto, ki je vrela v njej. Toda postala je zagrenjena, molčeča in taka je ostala do danes. Ko pridem včasih iz šole, sedi onemogla na kavču in solznih oči strmi v sliko mla. dega partizana. Sicer hoče uta- rance Slana; ZALEDJE POMAGA PARTIZANOM jiti solze, toda meni jih ne more . . . No, zdaj pa pojdimo, >, pozno je že!' i Tiho smo stopali po stezi i proti domu, kakor bi se bali zmotiti misli, ki so nam brne- , le v glavi. Se poslovili smo se ^ šepetaje. Mislila sem, da bom doma zopet poslušala pridige in \ očitke. Toda tisti večer jih ni j bilo. Še danes ne poznam vzro. ka, ki je preprečil ploho besed, <■ ki sem jih pričakovala. Vem, da so domači opazili ! mojo zamišljenost. Kako so si jo razlagali, nabrž ne bom nikoli zvedela. JOŽICA BOZJAK, dijakinja, ESŠ, Novo mesto MOJ OČKA IN MAMICA — PADLA TIZANA K. Hrovaim: POSTAVLJANJE PARTIZANSKEGA BIVAKA V svojem mladem življenju sem izgubila starše. Oba sta padla kot borca NOB. Bila sem stara pet mesecev. Šest otrok nas je ostalo samih, izročenih na milost ljudem, ki so nas dali v otroška zavetišča. To je bilo v Trepčah pri Nikšiču. Starejša dva brata sta se borila v partizanih, postala sta oficirja JLA, ostali štirje pa smo okušali življenje po domovih in internatih. Ob koncu vojne so mnegi domovi spet oživeli. Vračali so se tisti,, ki so pred pričet-kom ckupa'.ojevega nasilja in pustošenja odšli v gozdove z namenom, da bi priborili domovini suobodo, neodvisnos' in enakopravnost vseh ljudi Toda pri mnogih družinah se je naselila hkrati s svobodo tudi žalort, kajti njihovih domačih ni bilo nazaj. Tako je bilo tudi pri nas. Dolgo smo čakali, da se bosta vrnila oče in mati. toda zaman. Padla Sta za boljše, srečnejše tn veod-tisno življenje svojih otrok in za svobod.o domovine. Najbolj me boli, da nisem nikoli mogla dobiti v roke niti slike svojih staršev, da bi se zazrla v njih obličje, ker sera bila premajhna, ko so odšli, d~ bi si lahko predstavljala v duhu ljubljeni obraz. In kolikokrat jih po-nrešam! Zadostoval bi mi samo pogled, samo beseda ... Padla sta! Padla za s-vobodo, padla kot junaka. Velika sta v mojih oč°h, saj sta žrtvovala svoje življenje in neizmerno sem ponosna na njiju! Vendar ;e mo.a bolečina neusmiljena, morda zato, ker sem mlada in bi ju zelo potrebovala. \ V mojem srcu ni prostora za obup; povsod so mi znali 'epo razložiti pomen NOB ln vseh žrtev. Vem. da brez žrtev •e bi bilo svobode in naše rrečne prerojene domovine, -ato bom morala svoja čustvo oremagati. Postavila sem svojima mr. tihima junakoma materi in j očetu — najlepši spomenik v svojem srcu. LUCIJA BOZOVlC dijakinja, ESS Novo mesto rešini. da zvečer okliče po vsej vasi, da je poročniku ukraden plašč in da ga mora lopov takoj vrniti. Starešina je sporočil ta ukaz poljskemu čuvaju, ki je bil obenem birič. Poročnik je šel z biričem Martinom, duhovitim možakom, da se sam uveri, kako to poteka. Martin je vedel, da tenente ne zna niti ene srb-skohrvatske besede in je začel razglaševati: »Kdor je gosoodu poročniku ukradel plašč, naj ga podnevi skriva, ponoči pa naj se z njim pokriva. Naj mu spremeni barvo in ga nosi kot svojega. Ce ne bo tako storil, se bo nadrajsal...« Poročnik, ki ni vedel, o čem birič govori, je kar naprej ponavljal: »Nadm'-"' vnirajsal . . .« ugodno avtobusno zvezo. Vskladila naj bi se tarifna politika obeh občin. V ta namen bodo v februarju pregledali plače vseh zaposlenih in predložili ugotovitve zboru proizvajalcev ObLO v razpravo. Glede združitve sredstev bodo odločale gospodarske organizacije same. D. K. te si ' ust! Vzgoja kadrov prva skrb Okrajne zveze Začel s« Je drugi đel seminarjev Okrajne zveze partizana. Ze 21. Ln ZZ. januarja je bil drugI seminar za orodno telovadbo, ki |e dosegel rekorden obisk članov *n članic partizanskih društev, saj je bUo iz zunanjih društev 19 udeležencev. Kljub temu pa smo Se vedno pogrezali pred-stavnlke nekaterih večjih društev. V prihodnje »e bodo seminarji odvijali takale: 4. in S. februarja — rokomet, IS. ln 19. februarja — namizni tenis, 25. In iS. fe. bruarja — ponovno orodna telo-vadba, 4. tn s. marca - odbojka, 11. ln 12. marca — atletika. Zadnji bo seminar za ritmiko (18. tn 19. marca). Seminar za ritmiko ll. In 12. februarja odpad« zaradi tradicionalne maškaradc. Smučarski tečaj bo le v primeru sne. ga. Vabimo vsa društva, naj pošljejo p« enega predstavnika na vse tečaje, po možnosti tiste, ki so bili že v prvem tečaju, če pa so ti zadržani, pa druge. Vse stroške seminarja krtje Okrajna zveza Partizan. Sf. D V letošnjem letu bodo v Halji pri Beogradu zgradili tovarno cementa, ki bo na leto izdelala "00.000 ton cementa. Proizvodnja bo precej mehanizirana. Izdelovali bodo zelo kakovosten cement li V Pulju so ustanovni podjetju »jugoatlantlk«, ki bo lovilo ribe na Atlantskem oceanu in v Severnem morju. Za to dejavnost bo »Jugoatlantilk« nabavil pet velikih rtbtiSk'h ladld Marsikaj novega Kljub bogati republiški zakonodaji, ki je ao sedaj urejala zdravstveno službo, je bilo čutiti v federacij; in republikah, da nam manjkajo osnovni principi in smernice za celotno organizacijo zdravstvene službe ter da je treba to organizacijo prilagoditi družbenemu razvoju v državi in smotrom socialistične zdravstvene službe. To skušata urediti novi zvezni splošni zakon o organizaciji zdravstvene službe in bodoči republiški zakon o zdravstvenem varstvu in organizaciji zdravstvene službe, upoštevajoč pri tem dosedanje izkušnje. Doslej veljavni predpisi so v marsičem krepili birokratske težnje in niso dajali pobud zdravstvenim kolektivom za mobilizacijo vseh sil pri izboljšanju njihovega dela zlasti na preventivnem področju, niti niso spodbujali zdravstvenih ielavcev k stalnemu strokovnemu izpopolnjevanju, niti ni lilo mogoče bolje nagrajevati tistih zdravstvenih kadrov, ki o se odlikovali z izredno uspešnim strokovnim delom in umanim odnosom do bolnikov itd. Vsekakor si upravičeno ootamo, da bo z novimi predpisi odpravljena vrsta negativnih pojavov, kar bo v korist posameznikom in skupnosti. Bistvene značilnosti novih predpisov so: — večja samostojnost zdravstvenih zavodov in njihovih raz- širjenih organov upravljanja; — neposredni vpliv in interes delovnega kolektiva pri delu zdravstvenih zavodov; — sprememba položaja zdravstvenih delavcev; — sprememba v finansiranju zdravstvenih zavodov; — velika vloga komune pri izvajanju zdravstvenega varstva; uvedba zdravstvenih centrov kot strokovnih organov v zadevah zdravstvene službe; — povečane pravice in udeležba državljanov pri organizaciji zdravstvenih zavodov. ® RAZŠIRJENO DRUŽBENO UPRAVLJANJE 1. Zdravstvena služba oziroma zdravstveni zavodi so bili doslej pod splošnim nadzorstvom državnih organov, ki so lahko neposredno vplivali na delo zdravstvenih zavodov. Državni organi so lahko v raznih oblikah, na primer ob potrjevanju cen in sistematizacije, ob potrjevanju pravilnikov o plačah, ob določanju dotacij ipd. vplivali na obseg in kvaliteto dela zdravstvenih zavodov, njihovih družbenih organov in samih zdravstvenih delavcev. Po novih predpisih bodo zdravstveni zavodi finančno in strokovno samostojni. Pravice državnih organov bodo omejene na nadzorstvo zakonitosti njihovega dela, na odločanje o orientacijskem programu razvoja omrežja zdravstvenih zavodov in o programu zdravstvenega varstva v politično-teritorialnj enoti; na ustanavljanje zdravstvenih zavodov ter na podobna zdravstvena vprašanja, ne bodo pa mogli več administrativno posegati v njihovo delo. V zdravstvenih zavodih bo uvedeno razširjeno družbeno upravljanje.. Zavode bodo vodili sveti zavoda kot najvišji družbeno-polftični organ, upravni odbor kot organ samoupravljanja zavoda po delovnem kolektivu in upravnik (ravnatelj). Svet zavoda ne bo več imenovan od ustanovitelja, ampak bo že s pravili zavoda določeno, katere organizacije in organi bodo zastopani v svetu zavoda; tudi delovni kolektiv zavoda bo lahko močneje zastopan v svetu zavoda. Delovna doba sveta bo trajala dve leti. Svet zavoda bo obdržal v glavnem funkcije dosedanjega upravnega odbora, le s to razliko, da bodo zlasti finančno-ekonomske zadeve in skrb za kadre prenesene na novi upravni odbor. Upravni odbor zavoda je nov organ v zavodu, ki ga izvoli delovni kolektiv, v manjših zdravstvenih zavodih pa bo opravljal naloge upravnega odbora ves delovni kolektiv. Upravni odbor je bil uveden zaradi reševanja vseh zadev, ki imajo poseben pomen za delovni kolektiv, zaradi novega sistema nagrajevanja, zaradi kolektivne odgovornosti vsega kolektiva za delo zavoda in zaradi čim večje iniciative kolektiva pri delu in napredku zavoda. Funkcija upravnika (ki se bo v bolnicah in specialnih zavodih — inštitutih — imenoval ravnatelj) je ostala v glavnem nespremenjena, s to razliko, da bo odgovarjal predvsem za strokovno delo in da se bo njegova odgovornost povečala zaradi tega, ker bo moral skrbeti, da se izvršujejo sklepi upravnega odbora. Za delo samega upravnega odbora pa odgovarja predsednik upravnega odbora. Omembe vredno je tudi to, da se bo dosedanji -pomočnik ravnatelja« lahko imenoval tudi »upravitelj«, kot so že nekdaj imenovali uslužbenca, ki je skrbel za oskrbovanje ' avoda z materialnimi sredstvi. Razumljivo je, da bo njegova unkcija sedaj omejena, ker bo marsikatero njegovo dose-'•njo nalogo moral reševati upravni odbor. (Nadaljevanje sledi) Risba taborišča Internlrancev na Rabo, kamor Se t.''-' .mromajo tisoči na grobove svojih dragUfc ki so postali žrtve fašizma samo zato, ker so ba' >ibl]i svobodo in rodno grudo ko! llzann okupatorje ;cga škornja... \ ŠPORT * TELESNA KULTURA * ŠPORT * TELESNA KULTURA * ŠPORT * TELESNA KULTURA PRODOR V JUG Novi uspehi novomeških igralcev namiznega tenisa __Mof!?a " •*> komu zdel gornji naslov malo čuden. Kaj naj to pomeni. So mar mladi novomeški igralci namiznega tenisa že toliko napredovali, da uspešno nastopajo tudi v zveznem merilu? ,„,,„jh tfu5° J6- N* zadnjih dveh zveznih tekmovanjih so se mladi tekmovalci novomeškega Partizana (to so bili njihovi prvi nastopi za Partizana po razpustitvi NTK Elan) uvrstili med najboljše Pirm^il S,rj»^lej naJveeJ» usPeh- PIONIRSKA EKIPA K5E2£?A JE V ZAGREBU NA ZVEZNEM PIONIRSKEM TEK-»»VANJU ZASEDLA ČASTNO 3 .MESTO, PIONIRKA, IREN* i-i"^-v-J?,A»?F^LJ^BLJAXI NA ZVEZNEM TURNIRJU V KON-1 MESTO NAJBOLJSlH MLADINK IZ JUGOSLAVIJE ZASEDLA V finalu, ki je bilo v nedeljo. Je Mikčeva Igrala slabše kot v predtekmovanju, zato se je morala zadovoljiti s 4. mestom. Vseeno [pa je tudi ta uvrstitev zelo lep. uspeh, zlasti če upoštevamo, da je še pionirka in da že nima večjih tekmovalnih izkušenj. ' Tudi v kategoriji članic je Igral, prav dobro. Ze v prvem kolu << je pomerila z znano igralko Cref njevftevo (Odred) ln jo po ogor Ceni borbi premagala s 3:2. V dru-11 finalni skupini je Igrala le dv: partiji (eno je dobila, eno Izgu bila), ostale pa je predala, ker B( ie morala zaradi odhoda na pri prave mladinske reprezentanc vrniti domov. fm Uspel brzopotezni šahoskt, turnir na ESš Najprej o tekmovanju v Zagrebu. VII. odprto pionirsko prvenstvo Zagreba (16.—18. januarja), ki se ga novomeške pionirske ekipe redno udeležujejo, lahko po pravici štejemo za pionirsko državno prvenstvo, saj so bile tokrat zastopane skoraj vse republike. Skupno je nastopilo 245 pionirjev ln pionirk, kar je izredno veliko število za na-rnlznoteniška tekmovanja. Novomeški ekipi pionirjev in pionirk sta se dobro odrezali, kar velja v prvi vrsti za pionirje. Med 18 ekipami registriranih pionirjev (neregistrirani so tekmovali v posebni skupini) so v prvem kolu premagali ekipo Slavonskega Broda s 5:». nato pa jim je muhasti fcreb določil za nasprotnika Zenico — ekipnega pionirskega prvaka BiH. Novomefiki pionirji niso vrgli puške v koruzo, čeprav v ekipi Zenice igrata dva člana pionirske reprezentance BiH. Somrak, Gunde ln Berger so zaigrali zelo dobro in •o po skoraj triurni borbi uspeli premagati favorite s 5:1! S to presenetljivo zmago so se uvrstili v polfinale - med štiri najboljše ekipe prvenstva. Tam so morali igrati s kasnejšim zmagovalcem Odredom iz LJubljane ln Izgubili. Vseeno pa je tretje mesto v tako močni konkurenci velik uspeh — doslej največji uspeh pionirske ekipe. Prvenstvo je osvojila ekipa ljubljanskega Odreda, ki Je v finalu premagala Poštarja (Zagreb) s 5:2. Ekipa pionirk je bila oslabljena. Baradi šole Mikčeva ni mogla v lagreb, zato je bila ekipa komaj »edina. Pri posameznikih novomeški predstavniki niso Imeli večjih uspehov, ker jim je nagajal žreb. Somrak Je Izgubil z reprezentan-tom Hrvatske Rothom, v četrtfi-nalu pa jo z istim Igralcem izgubil tudi Berger z 2:1. Tudi Gbnde je izgubil v borbi za vstop v četrt-finale. Kot Berger pri posameznikih, tako sta, Imela precej smole tudi Somrak in Gunde v tekmovanju dvojic. V četrtflnalu sta fe srečala s prvakom BiH Sehlčom ln Kovačem lz Zenice. Tudi tu sta Novomoscana pri stanju v setih 1:1 vodila z 20:18, a sta vseeno izgubila 'z 22:24. Vsi trije pionirji so igrali zelo dobro ln tudi v tehničnem pogledu niso zaostaj*li za najboljšimi. Manjka jim le tekmovalna Izkušnja in večja zbranost v odločilnih trenutkih. V LJUBLJANI: MIKČEVA ČETRTA MED MLADINKAMI! Za zvezni članski; ln mlndlnskl turnir v Ljubljani so bili iz Novega mesta prijavljeni le naj boljši, ker ostali zaradi močne konkraren-ce niso Imeli možnosti za, dobro uvrstitev. Nastopili so: Turk ln Mikčeva lz Novega mesta ln Bolj-kovac lz Črnomlja. Kot je bilo pričakovati, je največji uspeh dosegla Mikčeva, ki je pri mladinkah zasedla odlično 4. mesto, pri članicah pa se je uvrstila v drugI finalni turnir. Pri mladinkah Je bila zaradi prejšnjih uspehov nosilka skupine, zato je prlJ-la v drugo kolo brez borbe. Nato je premagala Klcvl-šarjevo iz Kranja z 2:1 in se uvrstila v osmorico najboljših. Za nasprotnico je dobila pionirsko drž. prv. Mltrovićevo lz Zenico. Po zelo Izenačeni in živčni borbi je Irena Mlkec zmagala z 2:1 ln se uvrstila v finale med štiri najboljše. Na naši šoli radi Igramo šsh. Ze drugo leto Imamo šahovski klub, ki je lani zastopal našo šolo na VI. ekonomiadi. Pred nedavnim se je končal izbirni brzopotezni turnir, ki je v ceioti uspeli in je hkrati tudi izbral tekmovalce za vn. ekonorniacio Udeležilo se ga je 20 igrs.lcev in Igralk. Od teh je prišlo 8 v finale. Vrstni red ie sledeč: 1. Anton Uuštek (6.5), 2 Jože Medle (5.5). 3. Ivanka Pnlcič (5), 4. Alojz Jožef (4,5). 5. MiSan Predo-vič (2,5). 6. Lucija Božorič (2). 7. Vili Kovač (1) fel 8. Adolf Gclob (0 točk). Luštek ni imel težkega dela, čeprav so se mu nekateri igralci dobra utirali. Z. lepo igro si Je Medle priboril ?. mesto. Presenetila r.-i5 ie Pslč-leova ki si Je v močni kokurenci priborila 3 me. sto. Jožef Je z lahkomiselno igro zaoravil dobro mesto Prcdov*' Božorič ln Kovač pa niso Igrali najbolje. Na zadnje mesto se je uvrstil Golob, ki Je kar brez Igre predajal točko, lahko pa bi bil resen kandidat za orvo mesto. ihisti v kolektivu tovarne papirja in celuloze na Vidmu (Foto: I. Krahulec) Pionirji zgradili 17-ineSrsko skakalnico Letos maja: svetovno consko prvenstvo v Krškem EvroDs'^. drkač' iz Poljske, češkoslovaške, Zahodne Nemfiije, Avstrijo in Jugoslavije nu videaiotršS S - Pričakujemo obisk 20.000 gledalcev - Obeta se Umsko šneS Ei leSvizijskj prenos tekmovanja - V KrjSkem so stekle prvo poprave za vel k J mešUodno Jrečcmje drznih motoristov - Kaj ho z neurejeno cesto Krško-SnSlm^obmi cesto? Novo avtomobilsko tekmovanje z »go< art«. vo*u? Orientacijski pohod novomeških učencev Tretji športni dan v tem polletju je 2. osnovna šala v Novem mestu oorabila za orientacijski pohod. Ta bi moral bit! že decembra, a gar je preprečilo slabo vreme. Nižji razredi so odšli r-od vodstvom svojih učiteljic po krajši progi, med hojo reševali razne riEpoge in se vadili v orientaciji. Višji razredi pa so bili razdeljeni v 24 skupin: vsaka od teh je od. Ka v presledku treh minut na pot. . Med hojo in tekom so se morcii orientirati in reševati razne naloge, na primer: poiskati epomenik NOE oceniti razdaljo s prostim očesom, spoznati: promet- I- Kulisjrno-umetniška skupina vssokošolcev Med našimi študenti imamo vrsto nadarjenih glasbenikov, pevcev, literatov itd., ki jih zbira okoli sebe sekcija za društveno dejavnost. Glavni namen je iz vseh teh mladih ljudi napraviti dobro kulturno umetniško skupino, ki bi lahko nastopala na Dolenjskem in tako ljudem pokazala tudi to področje. V glavnem se bodo povezali z mladino na terenu in tako skupno priredili več kulturnih programov za javnost. ni znak, ugotoviti vrsto drevesa itd. Najbolje se je odrezal s. c razred, saj so fantje in dekleta za-secSiil obe iprvi mesti in tako že tretjič osvojili prehodno zastavico najboljšega razreda v telesni vzgoji na šoli. Po Končanem pohodu je bila šahovska sirnultanka, za katero je bilo veliko zanimanja. Učitelju telesne vzgoje se je zeperstavilo 24 šahčrjtov. Po dvetnpolurni borbi so bili vsi premagani, a kljub temu še bolj navdušeni za to le. po igro. Za prihodnjič so napovedali še večje število udeležen, cev, da bi se komu laže posrečilo zmagati. Igor Penko Letos več pomeči srednješolcem Lanskoletna pomoč študentov srednješolcem ni bila takšna, kot bi lahko bila. V kratkem bodo predstavniki visokošdlcev obiskali vse naše srednje šole v okraju in se s srednješolci po-razgovorili o pogojih študija na raznih fakultetah. Hkrati bodo bodoče študente seznanili z delom kluba in jih tako pripravljali za delo v klubu, kamor bodo v bodoče sprejemali že srednješolce kot izredne člane kluba. ' Avto-moto zveza Jugoslavije ie FiodeliT- domačemu avto-moto drultvu veliko priznanje. Zaupala mu je mandat za Izvedbo svetovnega conskega prvenstva v s.pecđwayu, kl bo 2S. maja letos. Sodelovali bodo najboljši evropski dirkači iz Poljske. Češkoslovaške. Zahodne Nemčije. Avstrije in .Tu. goslavije. Film in televizija bosta tekmovanje sncnnlii. Izvedba tako velike prireditve zahteva obširnejše in tcmeljitej-še priprave. Izpolnjeni morajo biti vsi pogoji, ki jih predpisujejo pravi'ti takega tekmovanja. Predvsem bo potrebno urediti prostor jsa 20 tisoč gledalcev, da bodo nemoteno spremljali potek tekmovanja, urediti prostor za parkira, nje motornih vozli, proste«- /a tekmovalce in dirkalne stroje, varnostno ograjo na stezi, dovoz na stadlen. električno Instalacijo ter sanitarije. Problem, 1:1 ga pa društvo ne more rešiti. Je popra, vilo okrninc ceste od stadiona do avtomobf!!i;Ke ceste v dolžini pet klometrov. Okrajna cestna uprn. va ie baje imela v načrtu urediti to cesto, sedaj se pa sliši, da je prvotno namero opustila. Ni nam znan poglavitni razlog, v-endnr Je treba r.ujno upoštevati, da Je ta cesta zelo slaba. Največ ljudi Uo prišlo na prireditev po avtomobilski cesti, vendar se te slabe ceste ne morejo Izoim'ti. Ce le iskrena želja, utrditi turizem in športiM) delavnost v okra'u, no-tem je prvi pt>goj. da se uredijo vsaj najnujnejše ceste! Avto-moto društvo Videm-Krško bi želelo vpeljati v Jugolaviji še povsem neznano športno panogo, tako imenovano »gocart« tekmovanje. To Je tekmovanje z mnjli. ntml odprtimi avtomobilčki z --14 DOLENJSKI UST naj no manjka v nobeni družini v domačem okraju! enim ali dvema motorjema manl-šlh pretornin. Ta šport jc močno razšfrjcn v ZDA in v vseh ev. ropskih državah z razvito tclmi ko in avtomobilsko industrijo Velika prednost uvedbe teea tekmovanja je v tem. da cena enostavnejšemu avtomobilčku ne Is' presenvj 20n tisoč dinarjev. Pri nas bi Jtn lahko serijsko izdelovala motorni industrija v Kopru. Ta panoga športa pa bi vključila širši kreg tekmovalcev, uresničenje zamisli je odvisna od Kluba za konjski šport v Vldmu-Kr-škem. Ta ima na stadionu poleg sne edwcy steze tudi ste jo za kon'skc dirke, vendar ie slabo izkoriščena. Lanskouleto ni b-'V-i nobenega tekmovanja. IMonimo, da bi se lahko konjski špert usmeri! na Šentjernej, kl i.- po svoii tradiciji konjskih prireditev 7n daleč naokrog. Tam so l*M>n' po goji za uspešen razvnt kontskegu športi. S preusmeritvijo te steze bi Lilo mogoče uvesti novo. nadvse zanimivo športno panogo ki bi gledalce mo?no pritegnila. Drago Kastelic Zanimanje novomeških pionir, jev za smučanje je zdto veliko. Ko se je na II. osnovni šoli v Novem mestu osnoval smučarski krožek, se je vanj vpisalo 51 pio nirjev. povprečno pa jih je hodilo okoli 22. Kot prvo nalogo smo si zastavi-1*- zgraditev dobre pionirske skakalnice. Sli smo k tovarišu Kosu v Ločno in ga prosili, naj nam odsto-pi poseko v svojem gozdičku, kar je rad storil. Na tem mestu se mu najtopleje zahvaljujemo. Takoj nato smo pričeli s prostovoljnim delom; opravil« smo precej zemeljskih del in zgradili dva metra umetnega zaleta za kar je bilo potrebnih nad 80 delovnih ur. Ko sem pionirjem povedal, da je predvidena v Novem mestu tudi.večja. 30-metrska skakalnica, so bili vsi navdušeni bi so obljubili udeležbo pri gradnji. Vsi bodo pridno vadili, saj bi vsak rad skočil čimdlje. Po dograditvi skakalnice Jc bila enkrat na teden smučarska telovadba, da bi bili pionirji kar naj. bolje pripravljeni na sneg, trikrat pa so billi teoretična predavanja: o zgodovini smučanja, o smučarski opremi, in o snegu in mazah za smuči. Ne bi bilo prav. če ne M pohvalili najvestne-iših pionirjev. To so: Berger. Retelj, Bencina, Ljubi. Rahne. Kovic, Malenšek ln Sl-mončič. Zdaj, ko so se začele polletne počitnice, so naši pogledi uprti proti nebu, r.'i nas bo letošnja zima zares prikrajšala za preliepo zimsko veselje? Igor Penko Sonce čedalje bolj vroče Zvezdoslovci na observatoriju Lowell v Arizoni so ugotovili, da se je v zadnjih petih letih sij Sonca povečal za 2 odstotka, s tem pa tudi toplr> ta, ki jo Sonce izžareva. ŽENA IN DOM £ S0D0SN0 GOSPODINJSTVO 6 ŽENA IN DOM & SODOBNO GOSPODiNJSTVO « GOSPODINJSKI KOLEDAR 196 Pogovor z ženami v Straži Centralni zavod za napredek gospodinjstva v Ljubljani se s svojim del~m čedalje bolj uveljavlja v javnosti. Ena izmed vidnih dejavnosti zavoda je zlasti tisk. Tu nimamo namc-■ na da bi obširneje razpravljali 1 o raznih publikacijah, ki jih izdaja, n. pr. razne diete 'Dieta pri želodčnih, jetrnih, žolč-nih, ledvičnih itd. boleznih), prehrana predšofcfcega otroka. Obrati družbene prehrane in številne druge publikacije, ampafa bi spregovorili nekaj besed o Gospodinjskem koledarju, ki ga je ta zavod doslej že petič založil. Letešnji Gospodinjski koledar je lepo urejen, vsebinsko pa bog p, t in poučen. Na približno 140 straneh besedila — sem niso vštoti obrazci za Go. spbdinjsiko knjigovdstvo. ki Jin je tudi nr-kaikr 100 strani Siraške žene so me vzele kar resno v roke. ko so zvedele, da sem od Dolenjskega lista: — O enih kar naprej pišete, 6e prej ko kaj naredijo, o nas pa. ki že vsa leta po vojni pridno delamo in kaj naredimo, pa nič! Ustrašil «em se že za kožo in previdno poškilil, kje so vra'a. a so se po'em le unesle, češ da niso mislil« tako hudo. — Po vojni je bil prosvetni dom porušen. Me žene smo začela obnavljati kulise in drugo, zbirati sredstva za prosvetni dom, dala smo precej svojega ... — Ampak to je prestaro Urednik tega ne bo objavil. Same bi morale o tem kdaj prej pisati na naše uredništvo. Potem so začele pripovedovati novejše stvari: — Lani smo organizirale veselico. Denar, ki smo ga pri tem zaslužile, smo porabile za izlet (dedci za izlete ne dado radi denarja, za vino pa). Nas, 46- žena. si je ogledalo klavnico v Zalogu, posestvo in vrtnarijo v Zadobravah ter Postojnsko jamo. Marsikaj smo videle po svetu, se marsikaj naučile in potem so bile naše žene bolj navdušene za kooperacijo in napredno kmetijstvo ... Zdaj nam pa kaka posameznica (ki je tudi bila z nami na izletu in je celo članica ZK) očita, da smo ves denar zapravile za tako nekoristno stvar, kot je izlet. .. ' — Same ste denar zaslužile in same lahko odločite, kako ga boste porabile, sem jim povedal svoje mnenje. Potem so pravile, da ne smejo pripeljati na zakusko ob dnevu žena mož in da marsikatero zaradi tega mož ne pusti na to praznovanje. Dodale so: — Ja, vidite, pri nas smo včasih še kot Buta'c;. Nadaljevale so, da ljudi, ki komaj pridejo v Stražo, že vtaknejo v kak odbor in potem trpi delo, ker tak človek ne pozna ne ljudi ne kraja . .. — Precej dela smo izpeljale, čeprav nismo bile nikoli v časopisih. Cas pa je. da bi začela še bolj delati in prevzemati delo cd nas — mladina . . . JOŽE PRIMC OBUTEV Blatne gumijaste čevlje in snežke umijemo, nato jih namažemo s pasto za čevlje in osvetlimo z mehko krpo. Od časa do časa namažimo gumijasto obutev z glicerinom. Robove gumijastih podplatov očistimo s smirkovim papirjem, še lepše in hitreje pa s čistilnim praškom. Lakastc čevlje namažemo z mešanico glicerina in vode. Lesk povečamo, če jih namažemo s prerezano čebulo ali zelo dobro belo pasto. Plesnivc čevlje obrišemo s cunjo, nato pa dobro .namažemo s terpentinom. Usnje ne bo plesnelo, če ga bomo namazali večkrat s terpentinom, ki smo mu primešali malo kafre. — se vrste različni članki in prispevki s področja vzgoje, zdravstva, domačega gospodarstva, opreme, ročn.h spretnosti, gospodinjskih pripomočkov Ud. Največ je seveda gradiva, ki posredno ali neposredno zadeva gospodinjstvo in gospodinjska opravila (v koledarju je n. pr. mnogo jedilnikov in receptov, vzorci za pletenje in šivanje, pa tudi gospodinjsko knjigovdstvo je namenjeno predvsem gospodinjam). V kratkem članku ne moremo opisati posameznih prispevkov; naštejmo le nekaj člankov s področja zdravstva in zdravstvene vzgoje. Zelo lepo je napisan prispevek Cite Boletove »Da bo naša družina zdrava«, v katerem razpravlja avtorica o najvažnejših vprašanjih zakonskega življenja. 2e zaradi tega članka bi si sleherna žena in mati morala kupiti koledar. Izpod peresa dr. Božene Klaič-Lušic' je članek »Tiste obtožujejo, ki od njih pričakujejo vse«. Avtorica razpravlja © —olni prosveti in vzgoji mladino. Bralcem prejšnjih koledarjev je a 'o-rica že znana in tudi tokrat ne bodo razočarani. Važen in zelo koristen je tudi članek dr. Danijele Ppgačarjeve »Akutna in nevarna obolenja pri ctrekih«. Tehtni in kvalitetni, so' tudi članki s področja vzgoje, družbenih vprašanj, gospodinjstvo in ostalih področij, tako da bodo bralke in bralci našli v njem odgovor na marsikatero vprašanje. Ne manjka tudi leposlovja in humorističnih prispevkov za dolge zimske dni Koledarju je priložena posebej vezana priloga za gospodinjsko knjigovodstvo. Sezite po njem! Novo DPM v Csrkljah in njegovo delo Društvo prijateljev mladine do ustanovili v Cerkljah. Člani novoustanovljenega društva so že pomagali lani pri prireditvi novoletne jelke. Društvo jc organiziralo eno predavanje o vzgoji otroka, predvideno pa jo "e niz predavanj s tegu področja. Za 8. marec, dan žena, pripravljajo v Cerkljah svečano proslavo s pogostitvijo vseli žena. V pripravah na proslavo bodo prihodnji mesec poizkušali organizirati več posvetovanj za žene, morda celo ločeno posvetovanje: za zaposlene in za kmečke žene IN SZI JOTA 3/4 kg kislega zelja, 1/4 kg fižola, 2 krompirja, 5 dkg masti, čebula, česen, kumina, žlička paradižnikove mezge. Fižol namočimo čez noč in ga naslednji dan pristavimo in skuhamo v isti vodi- Posebej skuhamo kislo zelje. Oboje zmešamo, dodamo surov nastr- Roditeljski sestanek v Metliki Roditeljskega sestanka metliške šole se je udeležilo 230 staršev Na njem so obravnavali pereča šolska vprašanja, pomanjkanje učnega kadra, učni uspeh in dru no. Potem so bili razre-dni roditeljski sestanki Odslej bo občina regresiirpla dijakc-vozače, samo ne'Vseh. ampak le tiste, ki so potrebni. gan krompir, na masti prepra-ženo sesekljano čebulo, česen, kumino in paradižnikovo mezgo, nato joto prevremo. KROMPIRJEVA JUHA S SKUTO 4 dkg masti, 1/2 sesekljane čebule, 1 1/2 litra zelenjavne ;*-.he, 75 dkg krompirja, 15 dkg skute, sol, 1/4 litra mleka, zelen peter-šilj. Opran krompir, zrezan na kocke, skuhamo v zelenjavni juhi, nato ga z juho vred pretlačimo, dodamo prepraženo sesekljano čebulo, pretlačeno skuto, mleko, sol in sesekljan zelen peteišilj. OHROVTOVA JUHA 4 dkg masti, drobna ohrovto-va glava, 1/2 čebule, 6 dkg riža, 11/2 1 vode, S dkg trdega sira, 2 žlici paradižnikove mezge,' sol, zelen peteršilj. Ohrovt otrebimo in zrežemo na tanke rezance, ga stresemo na prepraženo čebulo, premešamo, prilijemo malo vode in du-šimo. Ko se zn-.ehča, mu dodamo prebran, opran i*iž, prilijemo vodo in kuhamo dalje, da se riž zmehča. Nazadnje primešamo nariban sir, paradižnikovo rre-.^o in sesekljan zelen pet«r-Silj ZDRAVNIŠKI KOTIČEK Zobe in zilravie , Piše: dr. NIK0 SEVER 3. hrano priredite pravilno, Ce hrano kuhamo, izgubimo vito r ni Krompir kuhajte neolupljen in z veliko vode! Olupljer krompir izgub; pri kuhanju de! svojih soli in vitaminov; 4. jabolka jejte neoluplfena, ker če jih lupite, izgubite velik del vitaminov, 5. pazite, da hrana ne zmrzne, da ne postane vlažna; 6 Uživajte čim manj sladkih jedi, testenin, ki se lepijo, pač pa več sadjj m zelenjave! Neprijeten duh iz ust! Vsak kulturen človek pazi, da mu duh iz ust ne postane neprijeten. Duh iz rst zdravega človeka ne moti. čeprav si posebno ne čisti zob in ust. Duha iz ust ne čuti tišti, ki ga ima. ampak tist!, ki se mu približa. Vzrokov l!inu je več: gnili zobje, vneto zobno meso. katerega vzrok je nezadostno žvečenje hrane. Zaradi tega se nabira nesnaga na zobeh, kar povzroča neprijeten duh. V gnilih zobeh se nabirajo ostanki hrane, ki se s čiščenjem ne da odstraniti. Pri razpadanju te hrane nastane neugoden duh. Različni kronični kotar': povzročajo prav tako neprijeten duh Bolezen slabi ođporn"?t te'?:-a taradi fes»r se bakterije v ustih množijo Najboljši uspeh do-ežemo s hlpermanganom. Nekpj v vodi raztopljenih kristalov zadostuje. Voda dobi svetlordečo barvo. t teko vodo sd izpirajmo usta! Spregovoriti moramo še o nekaterih netočnih nazorih o zobeh. Prevladuje mnenje, da more boleti samo zob, ki ima živec, da zob, kateremu omrtvimo ž.ivec, ne more boleti. To mnenje je popolnoma zgrešeno. Bolečine v zobu lahko nastanejo zaradi vnetja živčne pulpe ali pa zaradi vnetja kožice, ki pokriva koren. Ljudje pogostokrat menijo, da je-prepih vzrek zobobola. Prepih je lahko prArod za zobobol. nikakor pa ne njegov vzrok Ce zobovje strokovno pregledamo, najdemo gnil zob, ki povzroča bolečino/Važno je opozoriti na to, kajti bolniki so pogostokrat prepričani, da so bolečine revmat'čne narave !n da ne potrebujejo zobozdravniške pomoči. Prevladuje nepravilno mnenje, da preostale korenine olajšujejo žvečenje To ni res. Poskrbite, da te korenine :imprej odstranite. Vsaka izmed njih je močno inficirana in vir hudih posledic za ves organizem. Držite se naslednjih pravil: 1. Čistite zobe po jedi, zlasti zvečer, preden ležete! 2. Čistite zobe s ščetko, namočeno v slani vodi! 3. Zvečite hrano,počasi in dobro; tudi mehko hrano! 4. Jejte trdo hrano, posebno kruhove ?korjo! Tudi otroke privajajte na trdo hrano, na jabolka, orehe! • 5. Uživajte sadje !n prlkuhe! Spravite čebulo in kislo zelje Z3 zimske mesece, ko nastopi pomanjkanje sveže hrane! 6. Jabolka jejte neoluipljena, le dobro jih operite, preden jih jeste! 7 Ne čakajte, da vas zob začne boleti! Pojdite k zobozdrav-. niku, čim vas boli zob, kadar zaužijete kaj hladnega, sladkega ali kislegal 8. Ce zobe pravočasno popravite, si boste prihranili bolečine in čas! 9. Popravljajte tudi mlečne zobe! Prav tako poprav'jajte z be v času nosečnosti! 10. Raje imejte umetne kot bolne zobe! Opozoril b! na zobobol pri vožnji z avionom Opazili so, da nastajo pri vožnji z letalom neznosne bolečine <• enem ali vei .'.obeh, ki jih pred letom ni bilo Te bolečine, k so ^nane \ zrakoplovni medicini pod imenom aerodentalgija. se pojavljajo v bližin: obolelih zob in nastajo pri vzletu, ko je zmanjšan zračni pritisk, a zelo redko pri pristanku Vzrok temu so slabo popravljeni zobje Aerodentolgije niso toliko važne za sa potnike, medtem ko so problem za letalsko osebje od 6'ga-r razpoloženja je odvisna zanesljivost leta Razložil sem, kako so zobje v zvezi s celim telesom, da si njegov sestavni del in kako lahko bolan zob vpliva na zdravje vsega telesa. Usta so kot v/rata, skozi kateri prodira velik de' nalezljivih bolezni. Gnili zobje so vzrok bolezni zlasti. Se Jt organizem manj odporen Zdravo telo je odporno proti klicam Cim telo oslabi, klice lahko povzročijo bolezni, ki ne bi nastopile, če bi pacient imel zdrave zobe. Zato je razumljivo, da £f naša oblast trudi, da bi se čimbolj povečalo število zobnih ambu-'ant. Tu bi ljudstvo uživalo potrebno strokovno nomc«* da b s pravilnim! higienskimi 'in »oe^lnim1 ukreni ^-goitl' novo i* odpornejše ookolenje z zdravimi zobmi v zdravem telesu (KONEC) PIONIRJU Ne-pozabite v t '. dneh svojih drobnih pernat h prijateljev! Nasujte jim đrt'nega zrnja na suha, dostopna mesta na vrtovih in dvoriSči':. Ce le morete, jim pripravite tadl pogačo iz osiankov leja, koiiikov mesa in ■rnia! Obesite jo tako, kot vam ksže slika, starejše pa prosite, tla vam por ' 'o pogačo pripraviti, »topiti in vliti v lonček od rož Cerklje: še več članov v SZDL Nova krajevna organizacija Socialistične zveze v Cerkljah Be ujema s področnim KO. Organizacijo sestavlja 5 podružnic, ki so v Cerkljah, v Zupeči vasi, na Crešnjicah, na Pirošici in v Bušeči vasi. Ob volitvah novembra lani so bili v odbor krajevne organizacije in v odbore podružnic izvoljeni res delovni člani, zato bo letos delo steklo še bolje kot vsa leta doslej. Člani SZDL se bodo sestajali pogosteje, saj se bodo morali pogovoriti o številnih nalogah. Vse podružnice imajo že pripravljene letne delovne načrte. Ker je predel pretežno kmetijski, bodo povsod razpravljali največ o sodobnem kmetijstvu. Socialistična zveza bo dajala tudi pobudo za reševanje raznih komunalnih vprašanj, kot so: javna razsvetljava, ureditev vaških poti, izboljšano delovanje zdravstvene službe ter skušala doseči pri tem kar najtesnejše sodelovanje in stvarno pomoč prebivalcev. Pri vseh podružnicah so že ustanovili sok- Na Bregu je zaživelo Letos bo praznovalo Gasilsko društvo na Bregu 10-letnico ustanovitve. Sprva je imelo le malo članov, do danes pa se je njihovo število zelo pomnožilo. S pomočjo vaščanov so si gasilci najprej navabili ročno, kasneje pa tudi težko motorno brizgalno, ostalo potrebno orodje in delovne obleke. Člani 'so zelo delavni. Pred kratkim so preprečili požar, ki bi bil 'ahko napavil veliko gospodarsko škodo. V svoje vrste bodo sprejeli tudi mladince in pionirke. Ze od ustanovitve društva so si prizadevali, da bi dobili zemljo za dom, a tega niso dosegli. Niso izgubili poguma. Na vsakem sestanku so se menili tudi o zemlji in so uspeli. Tako bomo le začeli z gradnjo. Tudi mi, mladina, si želimo priti do doma, zato bomo začeli z delovnimi akcijami, ker nimamo prostora za razvedrilo. Radi bi uprizorili igrice, prirejali športna tekmovanja itd. Dobili smo že en vagon opeke. Pri razkladanju opeke so pomagali va-ščani in mladina. Do sedaj smo opravili že preko 100 delovnih ur. Ce bo vreme ugodno, bomo že pričeli kopati temelje. S pomočjo mladine in vaščanov bomo zgradili lep dom, ki si ga vsi želimo. Anica Dragar cije, v največ primerih za komunalno dejavnost, za zdravstvo in za socialno zavarovanje. Članarino za lansko leto so že pobrali in odvedli občinskemu odboru SZDL. Novi seznami članov so pripravljeni. Čeprav je SZDL Cerklje v zadnjih mesecih preteklega leta pridobila 400 novih članov, je odstotek včlanjenih še vedno dokaj majhen: le 48 odst. volivcev je članov Socialistične zveze. Pred nedavnim so vključili v SZDL vse mladince in večje število odraslih državljanov; odstotek je zdaj znatno višji, vendar še vedno ni zadovoljiv. V posameznih vaseh je še vedno zelo malo prebivalcev včlanjenih v SZDL, zato je ena izmed najpomembnejših nalog krajevne organizacije in vseh podružnic povečati število članov. Pred občinsko konferenco SZDL v Krškem Občinski odbor SZDL v Vid-mu-Krškem je te dni razposlal sto strani obsegajoče poročilo obč. odborov Socialistične zveze Videm-Krško in Senovo za občinsko konferenco SZDL, ki bo v nedeljo zjutraj v Krškem. Za konferenco so izvolili člani organizacije v obeh občinah 420 delegatov. Zjutraj bo najprej kratko poročilo predsednika, nato trije krajši koreferati, nato pa bo konferenca delala v dveh komisijah (v gospodarski in organizacijsko-politični). Po kosilu bo plenarno zasedanje, kjer bodo tudi sprejeli program in zaključke konference. V vseh krajevnih organizacijah so imeli te dni sestanke z delegati, da bodo na konferenco kar najbolje pripravljeni. ¥ soboto bo občinska konferenca Socialistične zveze v V soboto. 23. januarja 1961. bo ob 8. uri v veliki dvorani Doma Jugoslovanske ljudske armade v Brežicah občinska konferenca Socialistične zveze delovnega SENOVO: lani 99 poravnav Poravnalni svet na Senovem uspešno opravlja svojo nalogo. V preteklem letu je bilo vloženih 218 vlog, zabeležili' pa so 99 poravnav. V neštetih Movcmeške ulice pozimi bi morale biti čiste tudi pozimi, pa niso. Ljudje menda mislijo, da v tem letnem času ni treba paziti na čistočo, češ sat bo vse le. po pokril sneg. Žalostno, toda resnično dejstvo Je. da zmečejo gospodinje ali služkinje marsikje smeti iz svojih .hiš kar na ulico. Tak primer je ulica Mej vrti, kjer je ob škarpi ki meji na Ropasov vrt, vse polno smeti, črepinj ln odpadkov. Nič boljši ni podaljšek te ulice od Zdrav, stvenega doma do Klemenčičcve hiše: pepel, cigaretni ogorki cigaretne škatle ln podobna navlaka leže kar po poti. ki je sedaj vsaj nekoliko prehodna, poleti pa Je zaraščena z do meter visokimi koprivami in habatom. Na livadici na Novem trgu, pred bivšo davkarijo in sedanjim skladiščem veletrgovine Standard (Rog) je nekdo poveznil železni košek z odpadki in ga tam pustil. Avtomobili, ki dovažajo ali odvaža. Jo blago v Standarciovo skladifiče pa so razrezali zelenico pred hišo že tako na široko, da bo kmalu izginila. V globoke kolesnice se nabira voda, ki tvori kaj malo privlačno močvaro. Tudi za poštnim poslopjem, kjer je sicer postavljena odpadna jama je vse narobe. Ljudje stresajo smeti in adipadl-.e najraje kar zraven jame, Kjer se nabere do dva metra visok kup smeti, te pa leže že kar po poti da se morajo ljudje na široko izogibati navlake. To je nekaj primerov. K njim Je prišteti tudi še vse tiste gospodinje, ki okna više ležečih stanovanj čistijo prahu \ kar na glave mimo idočim na cesti (Cesta komandanta staneta) ali pa otresaj o krtačice za prah skozi okno na ulico, tako da mora Ho. vek počakati, da se prah ln smeti malo razkade. Nujno je treba omeniti tudi vprašanje smetarjev. Zakaj ne pobirajo redno smeti po hišah? Ker v tem pogledu ni reda. so prisiljeni prebivalci odlagati smeti pač, kakor morejo. Zdi' se, da bi vse take neprijetnosti Izostale, če bi smetarji redno in ob določenem času pobirali in odvažali smeti. Tistega, kdor bi pa smeti ne hotel oddati smetarju, pa bi se ugotovilo, da jih je metal na ulico adi na drug neprikladen prostor naj bi strogo kaznovali. primerih se stranke kar doma sporazumejo. Največ sporov je bilo zaradi razžaljenja časti, preužitkarstva, namerno povzročene škode na zemljiščih, razgrajanja itd. V kratkem bo ustanovljena stanovanjska skupnost, ki bo organizirala servisne delavnice. V občini Senovo je bilo 1955. 8300 prebivalcev, v letu 1960 pa'fe je število zmanjšalo na 8070. Seja občinskega ljudskega odbora bo 28. januarja. Na njej bo poročilo o delu upravnih organov za drugo polletje preteklega leta. ljudstva. Dnevni red predvideva, da bodo poročila ln razprava dopoldne, Dopoldne pa se bo odvijalo delo po komisijah. Komisije za gospodarska in družbeno-poll-tična vprašanja bodo izdelale teze za nadaljnje delo organizae'k v smislu sklepov V. kongresa So. clall-stične zveze delovnega ljudstvu. Na konferenci bo sodelova. lo 254 delegatov, ki bodo zastopani nad oeset tisoč članov Socialistične zveze. V občini Brežice je sedaj 15 krajevnih odborov in 74 podružnic Socialistične zveze. Na konferenci pričakujejo udeležbo republiških poslancev tovarišev Franca Kimovca-Zige. Jožeta Ingoliča. Staneta Reberrti. ka in drugih, kakor tudi okrajne predstavnike Iz Novega mesta. Delovni mladinci z Otočca Mladina iz Otočca pri Novem mestu je naštudirala igro Domen. Z njo je že nastopila na domačem odru in gostovala v Smarjeti, igrali bodo pa še v Brusnicah, Beli cerkvi in na Slatniku. Denar, ki ga bodo z igranjem zaslužili, nameravajo porabiti za izlet, kupili bodo pa tudi gramofon. I. Z. V Sem'ču smo zvedeli @ Ze nekaj let razpravljajo v Semiču o tem, kako bi ohranili obrtništvo. Obrt, ki je bila pred leti v mnogih krajih zelo razširjena, je še danes marsikje potrebna. V Beli krajini je to še posebno čutiti. Zato so v Semiču na krajevnih konferencah SZDL o teh vprašanjih največ razpravljali. Semiška okolica je izrazito vinogradno področje, saj je tam kar okrog 800 vinogradov, ki so tudi glavni vir dohodka prebivalcev. Toda smotrno gospodarjenje • zahteva marsikatere novosti, če pa že teh ni mogoče uvesti, bi bilo treba obdržati in podpirati to, s čimer so si ljudje v proizvodnji pomagali doslej. Gre Novomeška kronika Ta teden so v mestu zbori volivcev po posameznih terenih. Zanje je bilo med ljudmi precej zanimanja zato, da bo udeležba dobra in da bodo volivci v razpravi iznesti dokaj koristnih pred. logov, o zborih bomo već še po-t očali. Letos se ie zima čudno poigrala z Novomeščani. Dc torka je bilo namreč na ulicah toliko prahu kot še poleti ne. Starejši ljudje pravijo da ne pomnijo tslko prašnega januarja, sai je bil v minulih letih vedno dokaj snežen. Te dni je popustil mraz prve snežinke pa so začele naletavati v torek dopoldne. K Cetrli blok na Znnnčevih njivah je že nekaj časa pod streho. Zgrajen ie bil izredno hitro in upamo, da bodo tudi notranja dala napredovala enako. Z vselitvijo stanovalcev v vrstne hiše Elektro in Krke. so postale Znan-čeve njive že pravo naselje saj prebiva tam okoli 100 družin. m Živilski trg ie bil v ponede. Ijek, 23. januarja, zcJ!o slabo založen. Naprodaj ie bilo le nekat; Jajc po 25 din, radlča po 360 din kg. fižola po 90 din kg ter tcloha,'. v šopkih. B Gibanje prebivalstva — rodile so; Albina Hudoklin s Partizanske 14 - dečka, Milen?. Zic s Ceste herojev 12 — deklico Ana Zagore lz Kolodvorske 1(1 _ dečka. Roza Malnarič s Ceste komandanta Staneta 10 - dečka. Poročilli so se: Stjepan Hlišič, detavec, in Mairija Rostan, delavka, oba iz Strojarske poti 1; Franc Kolednik elektromonter lz Ljub liane, in Marija Krese, delavka s Kurirske poti 2. Ponesrečil se Je Rudi Avbar, eflektramonter. stanujoč Nad mlini. Padel Je z lestve in si poškodoval desno koleno in glavo. Še »ZARADI STANOVANJA« Pretekli četrtek so igralci gledališke družine SVOBODE »Dušan Jereb« potem, ko so predzadnjo nedeljo zelo uspešno ponovili Gervaisovo komedijo ZARADI STANOVANJA na odru v Bršljinu, zaigrali spet na domačem odru. V petek zvečer so komedijo ponovili za kolektiv Tovarne zdravil »Krka« in zlasti pri tej igri zelo sproščeno in dobro zaigrali. Nocoj bodo priredili komedijo bolnikom pljučnega oddelka novomeške bolnišnice. »Bolnik v domači oskrbi« Od 23. januarja do 4. februarja bo v Novem mestu zdravstveni tečaj, ki ga je organiziral Okrajni odbor RK. Tečajnice se bodo podrobno seznanile s tem, kako je treba oskrbovati domačega bolnika. Predavala bo za to usposobljena medicinska sestra. Prijavljenih je že enajst deklet. Ker pričakujejo, da se jih bo prijavilo še več, bosta hkrati dva tečaja. Doslej je bil tak tečaj že v Globokem. Vse, ki se želijo tečaja udeležiti, se lahko prijavijo pri Okrajnem odboru RK v Novem mestu. namreč za raznovrstne obrtniške izdelke, obrtnikov, ki bi to izdelovali, pa ni. Kolar je samo eden, drugih pa pravzaprav ni. Nujno je ustanoviti, večjo obrtniško uslužnostno delavnico, ki bo obsegala najrazličnejša dela vseh obrtnih strok. Morda bi s tem le zmanjšali vrzel. Q Tudi o brivsko-frizerskem •salona so precej razpravljali. Do nedavnega je sicer delal brivec, toda sanitarna inšpekcija, ki je ugotovila, da prostor ni higienski, je nadaljnje obratovanje prepovedala. Ker daleč naokoli ii brivcev, bodo morali to vprašanje kaj kmalu rešiti. Domnevajo, da bo pri tem pomagalo brivsko-frizersko podjetje iz Črnomlja, in sicer tako, da bodo v Semiču ustanovili svojo podružnico. © Ze pred leti so v Semiču dobili zobotehnične instrumente, zobozdravnika pa, ki bi imel dvakrat na teden dovolj dela, še zdaj ni. £ Mizarstvo se je združilo s Čebelarstvom iz Ljubljane. Ze prej so izdelovali razne čebelarske naprave, zdaj pa bodo izdelovali še samo panje. @ ZB zbira sredstva za gradnjo spomenika žrtvam vojnega nasilja in padlim borcem. V prosvetnem domu bodo kmalu preuredili v klub malo kino dvorano. Tu se bodo sestajali in sestavljali načrte člani društev in mladina, hkrati pa bodo našli še primerno razve-. drilo © šolski otroci zbirajo denar za alžirske otroke. Doslej so nabrali že 14.000 dinarjev, kar je vredno priznanja in pohvale. (Q Tečaj RK, ki se je pričel pred dnevi v šolskih prostorih, obiskuje čez 20 mladink in žena. Tečajnice poslušajo predavanja in se tudi praktično učijo, kako je treba ravnati v različnih nesrečah in boleznih. £ Kulturno-prosvetno društvo bo sredi februarja zaigralo igro »Pri belem konjičku«. Z njo bodo tudi gostovali. £ Letos so na semiški šoli ustanovili pionirsko zadrugo. Pionirji so si jo želeli že prej, saj zanimanje za to obliko dejavnosti ni novo. Na šolskem vrtu in zemljišču, ki ga je najmlajšim zadružnikom podarila zadruga — skupaj imajo 25 arov površine — so posejali pšenico, spomladi pa bodo posadili še krompir in hibridno koruzo. Zadruga jim tudi sve-stransko pomaga z nasveti in s semeni. Pionirji opazujejo svoj prvi posevek in so ponosni na njivo. Prav tako se sami učijo poslovanja, kar jim bo nekoč nedvomno koristilo. I. Zoran Občni zbor KZ v Metliki V nedeljo. 15. Januarja so se zbrali zadružniki metliške zadruge na izrednem občnem zboru, na katerem so sprejeli sklep o priključitvi KZ Suhor in Gradec k niihovi zadrugi. Med drugim so obravnavani dosedanje delo in perspektivni načrt zadruge. Važ-na je predvsem obnova vinogradov, ki se bo začela v Jeseni. Elaborat za obnovo je žc napravljen, zdaj čakajo samo še na posojilo. Zbora se je udeležilo 120 udeležencev. VTEM TEDNU VAS ZANIMA Četrtek. 26. jan. — Pavla Petek, 27. jan. — Janez Sobota. 28. jan. — Drago Nedelja. 29. jan. — Frančišek Ponedeljek, 30. jan — Martina Torek, 31. jan. — Vanja Sreda, 1. februarja — Ignac Krško SZDL Brežice, upravi rudnika Krmelj in okrajnemu odboru RK Novo mesto, kateremu smo dolžni se posebno zahvalo. Apeiliiramo na vsv občine, katerih onemogli občani so v oskrbi tukajšnjega doma. kakor tudi na vse organizacije in podjetja naj bi v bodoče le našli vsaj nekaj sredstev za obdaritev naših starčkov. dom počitka. impolca točeni prodam rabljene smuči. Naslov v upravi lista. Železna dvokrilna vrata za vrt ugodno prodam. Naslov v uoravi lista. prodamo manjšo količino časopisnega papirja. Uprava Dolenjskega Usta, Novo mesto. Črnomelj: 27. in 29 I. ameriški barvni silm VIBOKI TUJEC 31. I. in 1 II. ameriški barvni film DAN, KO SO DEIJLI OTROKE Dol. Toplice: 23. in 23. I. ameriški film ZEMLJA FARAONOV. Kostanjevica; 29. I. ameriški barvni film POSLEDNJI LOV. Metlika: 23. in 29. I. SMEŠNI OBRAZ. Novo mesto—»Krka«: od 27. do 30. I. angtrški barvni film KER VETER NE ZNA BRATI. Od 21. I. do 2. II. nemški film DANES SE ZENI MOJ MOZ. Novo mesto—Dom JLA: od 26. do 28 I. francoski barvni film NESREČNIKI — II. DEL 30. in 31. I. ameriški barvni film STARI 2UCO?7 . Semič: 29. I. poljski Hm EROICA. Sevnica- 28.' in 29. I. »merski film ZLATO V DŽUNGLI. Trebnje: 28. in 29 I. ameriški film OBTEZILNA PRIČA. Predstava v soboto ob 19. url in v nedeljo ob 16. in 18.30. PREKLICI Izgubila sem zravstveno Izkaznico štev. 207362 in Jo s tem pre-klicujem. Ana Kulovee. Vavta vas 55, p. Straža. prodam Šivalni stroj »sin. ger«, stroj za šivanje nogavic, moško in žensko kolo ter dve otroški kolesi. Ogled vsak dan cd 14. ure dalle v Dilančevi 13. prodam žensko športno kolo znamke »Violeta«. Naslov v upravi lista prodam otroskd posteljico. Naslov v upravi lista. Obvestilo Stanovanjske skupnosti Stanovanjska skupnost v Novem mestu obvešča prebivalstvo, da poslujejo v Germovt ulici (za bifejem) naslednji servisi vsak dan od 7. do 15. ure: vorlovodno-inštalaterskl, elektrotehnični, krovski in zidarski. Kemična čistilnica in pralnic« posluje vsak dan od 6. do 14. ure. ob tork-h in petkih pa neprekinjeno od 6. do 16. ure. V čaisu od 16. do 23. januarja je bilo rojenih 16 dečkov in 14 deklic Poročili so se: Anton Brajer, sin kmeta iz Dol. Karteljevega. in Ana Murgeilj, hči kmeta z Daljnjega vrha. Jože Krese, šofer iz Ppdgore, in Marija Bezeg, delavka z Ratež?. Janez Glavan. de lavee z Gor. Gradišča, in Olg? Vildic, šivilja iz Prečne. Ktnrat! Brajdič delavec iz Stranske vasi in Nevenka Brajdič. delavka iz Srebrnlč. Himzo Alič, podoficir JLA lz Bršlinja in Asiiija Korajac. delavka iz Bosanske Kostanlice. Umrli so: Janez Kralj, upoko jenec iz Pečja. star 70 let; Marija Kic. gospodinla s Hudega, stara £;» let; Marija Brudar, užitkarica s Potovrha, stara 80 let: Tereziija Bele. gospodinja is Gotne vasi, stara 95 let. IVANKA PRESKAR iz Dolenje vasi se zahvaljujem Mariji Lepšina, da mi Je obrekovanje odpustila. ZAHVALA ZIMPOLCE Na našo prošnjo, 5;l smo Jo naslovili na več občin in podjetj. SZDL in odbore RK za prispevke za novoletno obdaritev naših oskrbovancev so se nekateri odzvali z vsem razumevanjem zato se najlepše zahvaljujemo: Trgovske, mu podjetju RESA, Videm-Krško. občinskim ljudskim odborom Sev. nlca, Senovo. Zagorje in Videm- Pretekili teden so v novomeški porodnišnici rodile: Ljubica Ere-gar lz Kamanja—deklico Amalija Kovač iz Okiča—deklico, Marija 2agar lz Kočevja—dekSeo Tončka Cvelbar iz Mršeče vasi — deklico, Ana Prihel iz Vidma-Krškega—deklico, Milka Strajnar z Dol. Gradiš ča>—deklico. Marija SPORED RADIO LJUBLJANA sobota, 28 januarja 5.00—8.00 Dobro jutroi — 8.05 Glasba ob delu - 8.od skladbe za harfo - 8.55 Za šolarje — Spar-tak — 9.25 Ali vam ugaja? — 10.15 Anton Lajovic: Pesem jeseni — 10.40 Angleščina za mladino — 4. lekcija — 10.55 Zabavni orkrr.lcr Uans Carste — m.oo Po svetu jaz. za — 11.30 Pionirski tednik — 11.50 Otroci izbirajo pesmice — 12.00 Vaški kvintet z Reziko in Sonjo _ 12.15 Kmetijski nasveti — 12.25 Zabaven opoldanski spored — 13.15 Obvestila in zabavna glasba - 13.30 Zdal pa po domače — 13.50 Od arije do arije — 14.20 Sport in športniki — 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo - 15.15 Obvestila, reklame in zabavna glasba — 15.40 S knjižnega trga - 1G.00 vrtimo ploščo za ploščo — 16.40 Umetne in narodne pesmi — 17.00 Lokalni dnevnik — 17.15 Po kinu se dobimo — 17.45 Plesni orkester Kurt Edelhagen — 18.00 Jezikovni pogovori — 18.15 Nikolaj Rimski Korsakov: Španski capriccio -18.30 V tričetreriskem taktu -18.45 Okno v svet — 19.00 Obve-stilia, reklame in zabavna glasba - 20.00 Nekaj narodnih in doma. čih za sobotni večer — 20.20 Ml-chaell Brett; Georgeu se zmerai kaj primeri — 21.00 Melodije za prijeten konec tedna — 22.15 Oddaja za naše izseljence — 23.05 Do polnoči v plesnem ritmu — 24.00 Zadnja poročila in zaključek oddaje. NEDELJA, 29. januarja 6.00—6.30 Nedeljski jutranji pozdrav - 6.311 Vedri zvoki — 7 35 Ansambel narodnih pesmi in plc. sov -. 8.00 Mladinska radijska igra — 8.48 Iz albuma otroških pesra- — 9.00 Z zabavno gioBbo -v novi teden - 9.45 Stevan Uristić: Četrta suita lz baleta Ohridska le. gendia — 10.00 Se pomnite, tovariši . . . Anica Trampuž- Scs.tanek ob šestih — 10.30 Slovenski sa mospevl na pesnitve partizar.?k'!' pesnikov in borcev — 10.45 Spoznavajmo svet in domovino! — 11.45 Zabavni orkester RTV Beo. grad — 12.00 Naši poslušalci če Utajo in pozdravljajo — T. del — 13.30 Za našo vas — 13.45_ Koncert pri vas doma - 14.15 Naši noslušalci čestitajo in pozdravlja, i o - II. dol — 16.30 Majhen mozaik melodij — 10.00 Humoresk« tega tedna - 16.20 Za nedeljsko popoldne — 17.10 Poli so jih ma,: moja - 17.30 Radijska igra — Iti.P" Mihael GUinka- Noč v Madridu uvertura I8.10 Zvočna mavrica 13.4" Petnajst minut s Kmečko godbi- — 18.30 Radijski dnevnik in športna poročila — 20.05 Izberite melodijo tedna! — 20.50 Plesni orke ster Ray Anthony — 21.00 O Verdijevem življenju in delu — 22.15 Ples ob radijskem sprejemniku — 23.00 Poročila — 23.05 Nočni sim. fonični koncert — 24.00 Zadnja poročila in zaključek oddaje. Kaplar le Uršnlh sel—deklico, Frančiška Juršič z Dolža—dečka, Jožefa Vovk lz Žabje vasi—dečka, Marija Ilnr lz Benečije—deklico, Ana Jerman z Dl. Grčevja—deklico, Jožefa Pečjak iz Korit—dečka. Marija Tramte iz Kočevja—deklico. Leopoldina Meglic iz Irce vasi —dečka Anica Bukovec iz Pra-proč—dečka, Justi Grmovšek iz Dolge ntlve—deklico. Štefka 2ni-daršič z Poj-deklico. Alojzija Jarm iz Dolge njive—dečka. Pavla Gačnik z Mirne—dečka. Ana Do-linar iz Novakov—dečka. Franci, ška Murgelj z GrčeVJa—dečka, Ana Kamblč iz Mladice—deAa, Marija Ceh z Gor. Ponikev—dečka, Terezija Dragaš iz Lokev-defi-ka Terezija Ilovar iz VeJ. Loke— deklico, Marija AmbroHč iz Ze-njevke—dečka. Ivanka Majde z Luže-deklico Anica Janko z Gor. Gradišča—dečka, Jožeta Kralj iz Boršta—dečka. Olga Sajnovič iz Starega loga—dečka. Ljudmila Zvab lz Dolenje vasi—dečka. Anica Kržan iz Trebnjega—dečka, Jožica Pepe! lz Ljubljane—dekilico Hedvika Saje iz Kočevja dve deklici. Iz brežiške porodnišnice Pretekli teden so v brežriški porodnišnici rodile: Marica Tursan iz Krala Dolnjega — dečka, Nevenka Hudinec lz Brdovca — dečka, Frančška .Gaškov-ič iz Sobe. nje vasi - deklico, Božena Gori-šek iz Brežic — deklico. Ida Str-gar iz Srornell - dečka, Štefka Krznarič iz Nove Rese - dečka. Zofija Omeizol iz Pokleka — deklico Antonija Šolar iz Viher —-deklico, Zorka Trlfunovlč iz Ga-brja — deftka Mira Gregorina lz Brezovice — deklico. Pretekli teden so se ponesrečili ln iskali pomoči v novomeški bolnšnici: Antonu Slaku, kme.tu iz Slovenske vasi, je konj padel na . d^p(0V.iioftq. .;P*tru Maj^j^U delavcu iz Crnomlia je pri delu v tovarni staljeno železo brizgnilo na obe roki in nogi. Jože Gabri« lei, sin kmeta s Pristave, si je na cirkulairki poškodoval prste desne roke. Rudi Božič, sin kmeta iz Zabitkovja, si Je pri sankanju poškodoval glavo. IkEŽIŠKA kronika NESREČ Pretekli teden so se ponesrečili in iskali pomoči v brežiški bolnišnici: Jožeta Palčnika. delavca z Brega, so napadli znanci in mu poškodovali glavo in levo roko. Ivana Speča, zasebnika iz Sevnice so prav tako na.padli in mu prizadejali poškodbe po glavi, Milko Hiršelj iz ReS tanj« je napadla neka ženska in ii poškodovala glavo. Ivan Kmetic, kmet lz Dramelj, si Je pri delu v gozdu zlomil levo nogo. Barbara Jeler, gospodinja iz Canja si je pri padcu zlomila levo nogo. Marila Rihter, poljska delavka iz Močvirja, je padla in si zlomila desno nogo. Marija Sotler. upokojenka iz Zdol, je spodrsnila :n si zlomila desno nogo. Take in drugačne iz Straže - Tole zapišite, so mi dejali Stražanl: - Pri nas imamo dve veliki podjetji: »Gorjance« in »Novoles«, ki zaposlujeta precej ljudi, vendar nobeno ne gradi stanovanjskih blokov. Tudi zgradb za pisarne ne grade. Gorjanci Imajo upravo v treh zasebnih hišah (stanovanjih) in ne veš, če si prišel v pisarno ali otroški vrtec, ker v vežah vedno jokajo otroci. Novoles pa ima pisarno v baraki. Iz šmcirjete nam poročajo ALI RES NI MOGOČE? Lnkrat smo na tem mestu že pisali o stvari, pa se kljub temni izboljšala. Ali je res tako zelo nemogoče napravili pošten kažipos skozi tisto »začarano« dvorišče skozi katero se pride na upravo za dohodke, na katastrski urad in na urad Narodne obrambe? Dan za dnem išče dvorišče in dohod k navedenim trem uradom nešteto ljudi. Tisto klavrno napotilo, pribito na vhodnih vratih hiše oziroma aedaj skladišča veletrgovine Standard (prej Rog), je prav zares tako klavrno, da ga pri najboljši volji ni mogoče razumeti in po njem najti listo odrešilno dvorišče. Ko pa ga že kdo najde, nima pojma, kam naj se obrne, da bo prišel do želenih uradov. Posebno kmečkim ljudem, ki jim stavbe v mestu niso toliko poznane, zlasti nc razna dvorišča, tako pojasnilo ln napotilo cisto nič ne pomaga. — In končno: davkoplačevalci in vsi tisti, ki iščejo navedene tri urade, so vendar tudi naši državljani, pa jim je zato treba dati zadostno napolilo. Menimo, da bi morali prvenstveno ti uradi zlasti Uprava za dohodke, ki je bila potisnjeni v prvo nadstropje, ko je Rog prevzel spodnje prostore v hiši, uraditi res dober kažipot v svoje urade, pa tudi trg. podjetje Standard' bi bilo dolžna k temu nekaj prispevati. Na zboru volivcev so 22. januar, ja v Smarjeti — volivci so se zbrali v res lepem številu — odločno zahtevati izpremembe v petletnem perspektivnem planu ob čine Novo mesto ki za to področje ne predvideva nič novega. Predlagali so vrsto komunalnih del ki so na šmarješkem področju, kor je izrazito turistično, zelo potrebna. Ureditev vodovoda (vo. da, ki jo uživajo zdaj, priteka lz pod pokopališča!). prostorov za šolske otroke, ureditev cest in potov javna razsvetljava in 5e cela vrsta drugih — to so naloge, ki so jih prebivalci s pomočjo občine pripravljeni izpolniti. Zate pač tipravieeno želijo izorememb na boljše tudi oni. Izvolili so nov krajevni odbor in nov šolski odbor. Kmetijsko sekcijo je ustanovila krajevna organizacija SZDL v Smcirjeti Sekcija pripravlja strokovna predavanja o uporabi umetnih gnojil, o sadjarstvu o vino-gradntštvu o živalskih boleznih in prvi pomoči ter tudi o zdravju žene, prehrani družine in hieieni doma. Predavanja bodo od 10. februarja do 12. marca. Za združitev s KZ Novo mesto so se odločilii zadružniki KZ Skoe-:an na občnem zboru pretekli te-den. Razpravljali so o načrtu petletnega ra/.voia zadruge in ugotovili, da KZ Skoejan nima gospodarskih pogojev za razvoj. Ker je vodstvo KZ Šentjernej, s katero so se nameravali prvotno zdru- žiti, pokazalo zelo malo volje za Fodelovanje so se odločili za združitev s kz Novo mesto. Veliko skrbi posveča otrokom Krajevni odbor rk v Smarjeti. Posebna komisija nenehno pazi, da posamezniki, ki se vdajajo pi. iači ne bi izkoriščali otrok za •ržaška dela in jih zanemarjali. Krajevni odbor je imel že vrsto sestankov po vaseh. P. D. ZAČELI SMO NA RUŠEVINAH .Koliko truda, požrtvovalnosti, koliko naporov vseh je terjala obnova in graditev nove domovine, nam povedo že tile podatki: V 1499 dneh, kolikor je v Jugoslaviji trajala vojna, so nam sovražniki prizadejali velikansko škodo (uradno je bila vojna škoda, prizadejnna Jugoslaviji, ocenjena na skoraj 47 milijard ameriških dolarjev). Jugoslavija je v vojni izgubila 706.000 prebivalcev, razdejanih je bilo SG20 kilometrov železnic, 5427 metrov predorov in mostov v skupni dolžini 23 tisoč 759 metrov. (Povedati moram v zagovor, da je Novoles uredil nekaj samskih stanovanj in da je njegova pisarniška baraka kar dobra in lepa. Ne da se napraviti vsega naenkrat, saj še ni dolgo, kar je zrasla velika dvorana Novolesa — in gradnje stanejo). — 2ena ml doma ves dan kuha. En član družine se vozi na delo v No/o mesto ln gre od doma ob petih, jaz grem v službo ob. šestih, fantek gre v šolo ob enajstih, punčka pa ob dveh. Jaz pridem iz službe ob..., otroci "iz šole ob ... oni iz mesta ob . . . No, vsaj šolo naj bt nekako uredili, da bi imela pouk le v dveh izmenah. V šoli stanuje uslužbenec nekega podjetja. * — Gostilno bi radi še eno. ,Ta naš Srobotnlk, Majolika ali kako mu že pravijo, je v Straži sam, brez konkurence ln reven. Na vseh vratih pri straniščih manjkajo kljuke (to je tudi »kultura-gostov), hodnik in stranišče sta včasih poplavljena. Pa nastlano ie s smetmi, posebno v sobi pri točilni mizi. Tako je, če nI konkurence. * Največja straška trgovina ima tri izložbe. Ena je okrašena 'le s pralnimi praški, druga le z napl-spm »da ie 3-odstotnl občinski davek vkalkuliran v ceno«, v tretji pa nI nič ... * — Po novem letu nismo Imeli v Straži še nobene kino predstavo. Te enkrat so nas obiskali Beneški fantje. To je bilo vse naše pono-'•oletno kulturno živlienie. Res. '•ultura nas premalokrat obišče in *e nas bo še tako poredko, bomo '■-.ar podivjali . . . • V Gomil in Dolenji Straži, Vav 1 vasi in .Turki vasi so imeli ta in orejšnll teden zbore volivcev. Za 'indročia teh štirih velikih tn ostn-"h bližnjih maniših vnM je bil doslej le en krajevni odbor, zdaj na so štirje. Na zborih volivcev so izvolili člane novih krajevnih odborov, nr.oovnrpi pa so se tudi o osnovah občinskecrn petletnega načrta, odloku o dopolnilnem proračunskem prispevku ln osebnem dohodku delavcev in uslužbencev, o spremembi občinske takse in občinskem prometnem davku ter predlogu o povišanju občinske doklade za 2 odstotka. Razen tega so se pomenili o nekaterih domačih zadevah. (Eni Stražanl so mi odgovorili, da bodo iz enega krajevnega odbora nastali štirje zato, da bo oblast bliže ljudstvu, drugi so odvrnili: »Vrag vedi zakaj, .komanda' je taka.«) - Domača Svoboda Je decembra nastopila z igro »Ljubezni cvet je zamorjen«. Za novo leto je organizirala prijetno silvestrovanje, kmalu pa bo nastopila še z dvema igrama, ki ju pripravlja. - Krajevna organizacija ZROI" je lani napravila vse, kar ji je poveril občinski odbor ZROP. Razen tega je osnovala strelsko sekcijo in kupila orožje. Sredstva so zaslužili z veselico, ki so jo organizirali lani. Slučajno sem prisluhnil pogovoru dveh žensk in tako zvedel za aktivnost Partizana: — Naš pob je vsak večer tam (pri telovadbi). - Naša punca (kl je načelnica In voditeljica pri Partizanu) po le dobila lani za delo nagradni dopust na morju, a ga ni izkoristila ... Se pravi, da Partizan pridno dela. * V Kmetijski zadrugi sem zvedel: — Na našem področju (med Jur-ko in Vavto vasjo) bomo začeli spomladi graditi hlev za 100 glav živine, ki bo poln predvidoma že leseni.. . Sklepamo ■ pogodbe za gnojenje travnikov in za zakup zasebnih zemljišč ... imamo sestanke delovnega kolektiva, na katerih se pripravljamo za spomladanska dela .. . • Rdeči križ Je Izvedel Jeseni krvodajalsko akcijo. 117 ljudi je dalo nad 34 litrov krvi. Podmlndkarn ^o zbrali Jeseni precej sadia. iz katerega so jim skuhale članico 20 litrov scJra ln precej marme- lade. Rdeči križ je organiziral za teden tehnike po podjetjih predavanja (temi: Zena pri stroju. Splošno zdravstvo in higiena), ki si jih podjetja še žele. V podjetjih imajo tudi aktivistke RK. Zdaj imajo zdravstveno prosvetljevalnl In kuharski tečaj, za katerega je bilo precej prijav in bodo zato organizirale še enega. Prihodnji mesec bodo Imele žene predavanja o negi bolnika na domu. V kratkem bo imelo društvo občni zbor. * Tudi šolska zadruga pridno dela. Lani so pridelovali zelenjavo in !o prodajali menzam. Tudi zdaj goje zelenjavo v topli gredi. De-"nar, ki ga bodo zaslužili, nameravajo porabiti za poučen izlet. LOKA PRI ZIDANEM MOSTU Letos smo v Loki tečal Rdečega križa prtkillučil gospodinjskemu tečaju, udeleženke pa so se seznanile tudi s temo Boj proti alkoholizmu. Pntronažna sestra Re. povševa iz Sevnice je tečajnicam predavala o prvi pomoči dietni prehrani dojenčka ln o obvezova-nju pri zlomu kosti. Marca bosta tečaja zaključena s kulturno prireditvijo, na kateri bodo sodelovale žene zadružnlce in OO RK v Loki. Zdravstveni doni v Sevnici se je odločil za vzpostavitev še dveh zdravstvenih postal v občini. Ena naj b! bila na Studencu, druga pa v Loki. V studencu so že odobrili lokacijo, v Loki pa jo bodo v' kratkem Organizacije so se zavzele, da bi se ta problem na željo tamkajšnjega prebivalstva čimprej rešil. Tečaj v Brežicah Delavska univerza je te dni organizirala v Brežicah tečaj za kvalificirane delavce kovinske stroke. Tečaj, ki ga Imajo trikrat na teden popoldne ln zvečer, obiskuje 36 slušateljev iz lokalnih organizacij kovinske stroke. Pred. v-idcno Je, da bo tečal trajal Sest mesecev, nakar bodo tečajniki •>pravif strokovne izpite za visokokvalificirane delavce kovinslc* stroke. Zapiski s poti po Koroški j4iliidzmlfi dčmw& /ume (Nadaljevanje) Resnica pa je v tem, da so Slovenci stoletja živeli pod hudjm pritiskom in da se jim ' je pod Hitlerjem godilo še posebno slabo, v novi Avstriji pa tudi ni vse najbolje urejeno. Tako kot po vsem svetu tudi v Avstriji hribovski kmetje opuščajo poljedelstvo in se selijo v mesta ali v dolino, kjer postanejo delavci. Zaslužek je boljši in delo lažje. Slovenci pa živijo skoraj vedno ravno na slabi zemlji v gorah. Če k temu prištejemo še stalen strah, v katerem živijo naši sorodniki zaradj slabih izkušenj v preteklosti, in tudi načrtno zanemarjanje gospodarstva v teh krajih, potem lahko marsikaj sodimo. Kapitalistično gospodarstvo ruši malega kmeta s svojo politiko cen in z monopoli in ravno slovenski kmetje so tisti, ki to najhuje občutijo. V začetku oktobra so bile po vseh koroških krajih manifestacije tako imenovanih '»Abvjehrkdmpferjev« vojakov, ki so se leta 1919 in 1920 bojevali proti jugoslovanskim četam zato, da bi Koroška ostala v okviru Avstrije). Na nekem hribu sem opazil na pobočju, dokaj strmo nagnjenem proti Jugoslaviji, velike črke iz žaganja, politega z nafto. Te črke so zažgali ob StAridesetletnici plebiscita, ki je na podlagi raznih mahlna-cAj dokazal, kako koroški Slovenci niso za Jugoslavijo. V slovenske vasi, kjer borcev proti Jugoslaviji ni Mte in kjer ljudje niso bili vneti za take proslave, so prišli od drugod. Odveč bi bilo pisati, da so se proslave razvile v šovinistične in razgrajaške aktive, na katerih je bil osnovni namen zastraševanje Slovencev. Če razmišljamo o pomenu vse te proslave, potem lahko pridemo do zaključka, da Jittgasiavlji take manifestacije ne morejo škodovati in da niso imele na naše prebivalstvo nobenega vpliva. Drugače pa je na Koroškem, kjer i&oijo Slovenci. Le-te so s ptostatvami spet spomnili, da ztooijo v tuji državi, kjer sicer vHada demokracija, toda demokracija se da tudi odpraviti, ce ne gre drugače in če je večina za to... Takrat naj se pa pazijo tisti, ki škilijo Se danes čez Karavanke kljub izkušnjam iz leta 1919, 1920 in 1945... Če hočeš v neznanem kraju spoznati socialne razmere in njegovo zgodovino, potem pojdi in si oglej pokopališče! Tudi jaz sem postopal po tem pravilu. Pot me je zanesla v več krajev in uspel sem si ogledati nagrobnike v slovenskih, mešanih in čisto nemških krajih. Na vseh pokopališčih sem vi^el spominske plošče vojakom, padlim v I. in II. svetovni vojni. Spiski so dolgi in približno enaki za obe vojni. Včasih je napisano, kje je kak vojak padel. Mnogo jih je ostalo tudi v Jugoslaviji. Smrt je tudi tu kosila neusmiljeno in spiski niso krajši od špikov padlih v naših vaseh in na naših pokopališčih. Na pokopališču slovenske vasi sem videl spomenike s slovenskim besedilom. Največkrat stare, izpred dvajsetih ali tridesetih let. Novih le malo. Nekateri so padli v nemški vojski, napise pa imajo slovenske. V začetku vojne so jih vzeli od doma in pognali v tuji uniformi daleč od doma, osamljene sredi množice tujcev. Za nekatere so mi pravili, da so bili zavedni Slovenci in bi leta 1943 ali 1944 prav zagotovo prišli Jc partizanom. Toda padli so že leta 1939, 1940 ali 1941 ... Vsi umrli »Abmehrkdmpfer-ji- imajo še na grobovih vklesane posebne križe kot znak svoje udeležbe v vojni za pripojitev Koroške k Avstriji. Na pokopališču pri samostanski cerkvi na Osojah ob Osoj-skem jezeru pa ni več slovenskih napisov. Osoje so prenehale biti slovenska vas pred dobrimi 100 leti. Pač pa sem videl spominsko ploščo padlim vojakom iz I, in II, svetovne vojne, ki me je kar spodbodla in mi zapustila mučen vtis. Nimam nič proti temu, da imajo ti ljudje na domačem pokopališču neko sled, če so pokopani nekje v tujini, četudi so bili morda razbojniki in morilci in jih je doletela pravična kazen. Toda na plošči piše: »-Padlim junakom iz I. svetovne vojne« in »Padlim junakom iz II. svetovne vojne.« Istočasno pa so partizanske grobove marsikje že prekopali, čeprav so bili na prostorih za samomorilce in kla- Proti »vsem razumljivi glasbi« Slavni sovjetski skladatelj Dimitrij Šostakovič piše v reviji "-Sovjetska glasba*: »Pri nas mnogi mislijo, da se osnove socialističnega realizma izčrpavajo v glasbi, ki jo lahko vsak razume, čeprav je cena za to razumevanje tudi banalnost take glasbe. Jaz take glasbe ne komponiram. Tisti, ki hoče vse razumeti že med tem, ko pije v postelji kavo, naj udarja takt s čevljem ob čevelj pa mu bo takoj vse razumljivo.-" teže. Partizani imajo spomenike samo tedaj, če jih postavijo svojci, in še takrat se lahko zgodi, da neznanci spomenik uničijo, policija jih pa ne more izslediti, kakor se je zgodilo v Borovljah. Pri odkritju spomenikov padlim partizanom skoraj vedno manjkajo uradni predstavniki, ki pa se udeležijo odkritja vseh spomenikov padlim nemškim vojakom. Partizani so se bojevali proti nacizmu, ne pa samo za Jugoslavijo, in tako tudi posredno za samostojno in demokratično Avstrijo, za katero pravijo, da je bila okupirana od Nemcev. Torej so partizani zavezniški vojaki, nemški vojaki pa. okupatorji. Če hočeš ugotoviti gospodarsko stanje neke dežele, potem vzemi v roke računar. glej cene po izložbah ter jih preračunavaj v cene v dinarjih, primerjaj jih z našimi plačami... To sem storil v\ Beljaku. Na splošno je Avstrija od časa mm pred štirimi ali petimi leti precej napredovala, kar se tiče gradnje cest. Mnoge ceste, ki so bile pred petimi leti podobne njivi ali melišču, so zdaj asfaltirane in gladke. Tudi gradijo še vedno, čeprav v glavnem le manjše stavbe. Privatniki nimajo sredstev, da bi gradili bloke in velike hiše po mestih. Zato so oko'% vseh koroških mest nastala obsežna naselja majhnih hišic S tem pa so zmanjšali površine obdelovalne zemlje. Danes je Koroška gosto naseljena, toda urbanistično neurejena. Po uradnem tečaju je šiling nekaj čez 11 dinarjev. Naš državljan, ki potuje v Avstrijo, pa plača še 100-odstotno premijo in tako ga stane šiling nekaij nad 23 dinarjev. Neuradno menjajo šiling za 30 dinarjev ... (Konec prihodnjič) Park za slepce V okolici Dunaja so uredili park za slepce, prvi te vrste v Srednji Evropi. Park ima 10.000 kvadratnih metrov površine. Zasadili so razno drevje, na vsakem drevesu pa je s pisavo za slepce napisano na tablici nemško in latinsko ime drevesa. V tem parku za sprehajalce nI prepovedanih prostorov, lahko gredo, kamor želijo. Na razpotju stezic so postavljeni nizki kažipoti z navodili v pisavi za slepce. Park je odprt po ves dan in Ima veliko obiskovalcev. Slepi otroci prihajajo v skupinah. Tukaj se lahko brez skrbi igrajo, zraven pa spoznavajo razno rastlinje in cvetje. Pred vhodom v park je garderoba ln prostor za pse vodnike. DRAGI MLADI BRALCI DOLENJSKEGA LISTA! Do torka opoldne ste nam poslali 71 pravilnih rešitev slikovne uganke, ki 'smo jo objavili pretekli teden. Odgovori so se morali glasiti takole: 1. Videm-Krško; 2. Stane Nunčič; 3. vsaj tri ustanove v tem kraju (izbirali ste: občinski ljudski odbor, pošta, okrajno sodišče, komunalna banka, Državni zavarovalni zavod in pod.). Zreb je bil tokrat naklonjen temle pionirjem: 1. nagrado — 1000 din dobi Jasna Potočnik, Cesta krških žrtev 30, p. Videm-Krško; 2 knjižni nagradi pa bosta dobila Tonček Omerzel iz Brestanice 6 in Anton Palčič, Koča-rija 2, p. Kostanjevica na Krki. Nagrade smo Vam medtem že poslali po pošti. Danes objavljamo novo slikovno uganko. Do torka, 31. januarja, nam odgovorite na spodnja tri vprašanja: 1. ime kraja, ki ga tokrat objavljamo; 2. ime in priimek predsednika občinskega odbora SZDL tega kraja; 3. naslove vsaj treh trgovin v tem kraju. Nagrade za pravilne rešitve bodo takšne, kakor so bile tokrat. Slike ni treba rezati iz časnika. Dovolj je, da nam odgovore čitljivo napišete na list papirja in pošljete v ovoju. V spodnji levi kot ovoja napišite še: SLIKOVNA UGANKA. Zadnji rok za sprejemanje rešitev: torek, 31. januar! »MUZEJSKA BOLEZEN Ugibajo, če bo sovjetski poskusni pilot Vasiljcvič Savodovski prvi človek, ki bo poletel v vesolje. Nanj stavijo sovjetski znanstveniki veliko upanj, ker je izredno izdržljiv Kositer je dobr0 znana kovina. Iz nje izdelujejo tudi razne okrasne predmete. Starejši smo se kot otroci še Igrali s kositrnimi vojaki (o takem \ Kongu Je lakota — posledica gospodarske blokade Belgijcev in njihovih plačancev, kot so Combe, Mobutu in drugi izdajalci kongoškega ljudstva, " . sliki vidimo mater, ki joče in poje žalostinke, medtem ko ji v naročju umira od lakote že peti otrok po domače... Upravnik Kmetijske zadruge v Brežicah je kontroliral zvečer nočnega čuvaja, ki se ga je nasrkal, in mu zagrozil: »Se enkrat vas dobim v takem stanju, pa se bova razšla.« Čuvaj je to opozorilo napak razumel: »Tovariš upravnik, boste šli proč od nas?« JEZIK »■Veš," pravi prijateljica prijateljici, »sita sem teh fantov, vsi so premladi, neresni in praznoglavi. Ko se bom odločila za možitev, bo moral biti moj ženin vsaj enkrat starejši od mene.« »To je pametno, samo kje boš dobila tako starega moškega?" v RESTAVRACIJI »Čujte, natakar, tale kokoš je stara ko Matuzalem!« »Kako ste prišli do tega sklepa?!-" »Po zobeh.« »Saj kokoš nima zob." »Jaz pa! ...« ZASLUZENO Vlomilec je vlomil v hišo, toda zasačili so ga in obsodili. »Tako, eno leto boste sedeli," mu pravi sodnik. »Čisto zasluženo bom sedel, ko sem taka neroda. Pomislite: tri mesece sem se mučil, da sva si s psom čuvajem po. Od plemenskih kraljev do borcev za neodvisnost stajala prijatelja. In ko sem potem z lahkoto prišel v hišo, sem po nerodnosti stopil mački na rep...« iz »suhcevih spominov« »Ze ko sem hodil v šolo, sem bil tako suh, da je učiteljica zmeraj mislila, da me ni v klopi..." Se ne ve Ženska stopi v trgovino z orožjem. »Rada bi kupila revolver za moža!" »Prav. Katero znamko pa želite? Je kaj rekel?" »Ni. Saj še sploh ne ve, da ga bom počila!" krizi in težave »Ah, ti moški!" je potožila hčer mami, ko se je vrnila iz kina. »Kaj pa je bilo? Ali ti je Icateri na dušo pihal?" »Je, ampak šele potem, ko sem se že petič presedla!" razpoznavni znak »Zlomka, kako pa naj ločim moške od žensk, ko oboji nosijo hlače?" »Čisto lahko: tisti, ki posluša, je moški.* med Šolarji »Ti, zdaj ko so že povsod servisi, bi bilo dobro, če bi ustanovili tudi servis za izdelavo šolskih nalog!« zloba / >»E, mene moški sploh ne zanimajo. Nič koliko sem jih že zavrnila." »Res? Kaj so pa prodajali?" kositrnem vojačku Ima prelepo zgodbo slavni pravljičar An-dersen). V prvi svetovni vojni so angleški vojaki v hudi zim; dobili nove, tople uniforme. Toda ko so jih oblekli in hoteli zapeti, so gumbi nenadoma razpadli v prah. Kaj j6 bilo vzrok? Gumbi so bil! izdelani Iz kositra, ki pa sta dva: beli ln sivi. Predmete izdelujejo iz belega kositra. Ce pa beli kositer dolgo stoji na hudem mrazu. se spremeni v sivi kositer, ki je prah. Tako so tudi ti gumbi angleških uniform bili nekje v skladišču na hudem mrazu, in zato so vojakom pod roko razpadli, se spremenili v sivi kositer. To spreminjanje belega kositra v sivi, pod vplivom mraza, se imenuje »kositrna kuga« ali »muzejska bolezen«. Ce imajo namreč muzeji razne figurice ali druge predmete izdelane iz kesitra. se zgodi, da se po nekaj hujših zimah začno te figurice osipati s sivkastim prahom Bolezen kositrnih figur se prenaša ■ s predmeta na predmet in tako je »muzejska bolezen« uničila že v marsikaterem muzeju redke in dragocene okrase. Ptiči hujši kot reaktivec Na bostonskem letališču (ZDA; je prišlo do čudnega spopada med ptiči in pesniškim letalom. V letalu je bilo 99 potnikov in 8 mož posadka. V trenutku, ko bi se - letalo moralo dvigniti, je v krila in odprtine, skozi katere prihaja zrak v motorje, butnila jata ptic. Pilot je takoj izključil motorje. Prejšnji mesec je iz zraka strmoglavilo letalo iste družbe. Ptiči so obenem z zrakom vleteli v motorje in nesreča je bila neizogibna.' Pri padcu se je takrat ubilo 62 potnikov. se je komandant Hude in težke, morda najusodnejše dni preživlja ena najmlajših afriških držav — Kongo. Belgijci, ki so prej dolga desetletj brezobzirno izkoriščali domačine in ropali iz dežele njene zaklade, posebno še uran in d.uge rudnine, teptajo osvobodilni boj prebivalcev te velike, a neizkušene države s fašističnimi metodami. Dolga je bila pot od neomejenega vladanja plemenskih kraljev (na sliki vidite hčere kralja iz plemena Batckes v Kongu, slikane z dragocenostmi svojega rodu) do pomiritve medsebojnih mrženj, ki so j'h za tuje koloriizatorje netili misijonarji in domači plačanci-i/.dajalci med posameznimi plemeni. Z velikimi žrtvami so najnaprednejši domačini po zgledu drugih afriških voditeljev lani postavili temelje za samostojno republiko Kongo, ki pa ni šla in ne gre v račun nekdanjim izkoriščcvalcem-Belgijcem in vsem njihovim somišljenikom-imperiali-stom. Žalostno in klavrno vlogo ima v Kongu tudi odred sil OZN in njena misija, ki * svojo »nevtralnostjo« samo spodbuja nasilje žandarjev in plačancev Mobutuja in Com-beja. Usoda te nesrečne afriške dežele jc na kocki. — Ali moj vid peša, ali sc cene dvigajo? Ko je Gorčakov odšel pokroviteljsko nasmehnil »Kolikokrat vam je bilo rečeno, gospod Tropinin, da Rusi zahtevajo predvsem metalurge, geologe, rudarje. Zakaj niste rekli, da pripadate kateremu teh poklicev?« »Zdi se mi, gospod komandant, da so vas napačno obvestili. Ali ne mislite vi prav tako? « »Jaz dobim ukaze, da pa o njih premišljam, ni moja stvar. Zlasti še, ker so vse odredbe izdane na osnovi „porazuma z Rusi. Povejte, imate veliko družino?« »Veliko,« je potrdil Tropinin. Zdaj je bil prepričan, da so vsi, ki so ga zadnje čase zasliševali, hoteli dobiti čimiveč podatkov o njem, o njegovi družini in prijate'i i h. »Ce ie še Gorčakov v njihovi službi, potem vedo nekaj tudi o modrem žarku.■ ie pom,c1i] spričo komandantove skrbi za njegovo usodo. »Sin vam je nemara že zrastel? Nemara mate tudi hčerko? Vas so deportirali v Nemčijo leta 1941, zdal pa je rtomlad leta 1946 Zrasla sta brez očeta ... Oh la. kai pomeni vojna! Gotovo sta že tako velika kot vi. gospod Tropinin?« »Sina nimam za hčerko pa ne vem, če ie ostala živa.« »Ste morda imeli lastno hišo''« Tropinin je preslišal vprašanje. »Slišal sem. da je Donjec lepa reka Ali je res? Vi ste iz tistega kraja, ne?« Tropinin je spet molčal. Komandant je vstal in rekel jezno: »Vi ste se povsem odvadili govoriti z ljudmi.« »Bil sem prisiljen.« ie noia-nil Trooin'n. Nato je pokazal na vstopivše polica te in dodal:, »Z njimi se ni mogoče pogovarjati.« »Odpeljite ga.« je ukazal komandant. Ko je komandant ostal sam. Je sporočil Kruseju, kako ie potekel sestanpk Kruse je Oozbrno poslušni, nato pa zarobantil: »To mii nikakor ne ugaja. Okrepite stražo. Zvedeli bomo tudi brez vasi« To noč so Tmoinin ni vrnil v svn:o barako Potonili so ga v zaprt avlo in odpeljali h Krttseju. . »Stefvte bliže'« mu ie stroko rekel Krn?". Ko se ie Tmminin ustavil nred prazno pisalno mizo je Kruso pote",'*" lz rirpdnip ^pin hoic7n:"o in te rnrpoin Trop'ninu. »Ali ie tvoja' 0"teovpri hiteo!« »Kaj 'e tii?« ie nvmn v-nr-š^' Troni-te. je kar sapo zaprlo. Vi ste žena z brado, kajne? Ne, jaz sem njena sestra ... Vorav te čutil, da mit DovoJiV* n T^o^i-'tem.« \>P)r)*rr)1i etn c^-, irt^-^i ^^-In1-^!,, ? ^ 'daril s pestte no mizi -"Ti v~rnA --k~e »Jaz Vas "-.''-ih np rs-umem « »Molčite! Zaprli vas bomo v klet.« »Take in še hujše grožnje sem slišal velikokrat, toda tistih, ki so mi pretili, ni več, jaz pa še zmeraj živim.« je Tropinin skomignil z ramo. »Ali je te vaša beležnica?« »Ne.« »Povejte mi, kakšna kovina je sanit.« »Ne razumem, o čem ste me vprašali.« »Zasuli vas bomo z zlatom.« »O čem pa govorite?« »Dobili boste na voljo laboratorije največjih metalurških družb Amerike. Imeli bosta dolarje. Za vas se sedaj zanimajo najpo» membnejši ljudje naše kompanije.« »Kot dober mojster vam lahko pokažem le, kako se kleše kamen. Če vas zanima, povejte! Ustregel vam bom.« »Vi ste popoln bedak! Ponujam vam zlato, vi pa lovite neki prazni pojem — domovino! Kakšni so ljudje! Vprašam vas: kaj morete doseči?« »Da gradim temelje... in da vzdržim, če je treba.« Krose je besnel, sovražno pogledal Tropi-nina in pritisnil na zvonec. V sobo sta stopila dva policaja. »V samico!« je ukazal Kruse. »V samico, v ječo!« je ponavljal, ko so se vrata za Tropi-ninom že zaprla. Šesto poglavje Po dežju, ki je padal ves teden, so se ozke berlinske ulice kar bleščale od čistoče. Kurt \Viener se je mimogrede ozrl na enega od stebrov, ki sb jih Nemci postavili v počastitev zmage nad Francozi leta 1870 z uro na vrhu, in pohitel dalje. Ze leto dni je zaposlen kot tolmač v Uradu za delo v Bismarckovi ulici. Lani so ga lepo obdržali v službi, čeprav je taborišče razseljen ce«, ostalo povsem prazno. Celo dobro stanovanje ie dobil. Tako bi bilo vse v redu, samo če ne bi žena zmeraj godrnjala. Zadnje čase se večkrat prepira z njim. Kurtii se je zdelo, da je tega kriva njena sestra Lota. ki živi v Vzhodni coni in je zaposlena v tovarni. Napadala je zeta, češ da dela za Schwarza. ki so ga vzhodni listi imenovali nacista. Toda kaj on, Kurt more? Drugega dela nikjer ni. Kruse je stopil v kabinet, razmaknil zavese in se namršil. Obetali se mu niso nič kaj rožni dnevi. Želel je odpotovati v Ameriko, pa je vse krenilo rakovo pot. Kaj mu je bilo treba poročati o tem modrem žarku! Seveda, menil je, da bo Rus vse povedal, zdaj pa.... Vse bi se uredilo, če bi mogel rešiti zariti*o nrlo-rro ki mu lo je delniška družba p.iprt:1!: zve-le M trera kaj je Samit. To vprašanje so naslovili prav nanj. Zdaj pa ima Ameriko..."