0U.1I(. Jutoslo>»!i«kf imrlHk. um. «>n« is Din u <•»!• Ifto. - /.» inoiMMtvt 6"« IHn. - Pom d»h» htrTilkft I l»i«. - V insrratnm (trto nA* ilr«hi» vratlc« «il a|« prwt«t IU IHli.
Irtialu T»sko »rolo «t> » fiulraj. - Spisi 10 iloptn n»j »» |ioiilj«|o ( rrdniitrn „lx>mi>IJnli»". uarfttalat, i-*U»roaotJe in innfrMi |» |I|>r»nUtni ,.IXmolliib»" v t.|iihU»nl. K»|>il»rj«ir» nlif» Mbt. «._
Na nove volitve!
Kako je liilo prod vojno?
Leta 1914. je izbruhnila svetovna vojna. Takrat jo tudi nehalo delo deželnih ah »rov. Na delo kranjskega deželnega z tvora in odbora se še vsakdo z veseljem spominja. Gradili so oeste, zidali mostove, na-pravljali vodovode, napeljavah električno luč. Takrat se je dvignilo naše kmetijstvo, zlasti živin< reja in mlekarstvo, takrat so se zboljšavali travniki in planine. Kmet je vedel, zr 'caj plačuje davke. Liberalci vseh vrst so sicer poskušali delo deželnega odbora ovirati, tcda vso njih zabavljanje ni moglo premotiti Slovenske ljudske stranke, da ne hi skrbela z vsemi silami za ljudske koristi.
Kaj se je zgodilo po prevratu?
Po prevratu smo dobili namesto deželnega odbora v Ljubljani pokrajinsko vlado za vso Slovenijo. Imela je v začetku še večjo oblast kot deželni odbori poprej. Prišlo je do združitve Srbov, Hrvatov in Slovencev v eno državo. Belgrajske vlado so pravice ljubljanske pokrajinske vlade vedno bolj omejevale, četudi je bilo ob ze-dinjenju rečeno, da ostane vse tako, kot je liilo, dokler ne bo sprejeta nova ustava. Zlasti tafoat, ko je bil v Ljubljani dr. Žerjav predsednik vlade, je silno hitro mino-vala oblast ljubljanske vlade. Vsem je še v žalostnem spominu, da so bile leta 1920. volitve v ustavotvorno skupščino. Ta naj bi uredila razmerje med pokrajinami in bel-grajsko vlado. Sprejela je ta skupščina kot vsi vemo nesrečno centralistično ustavo. Večina slovenskih poslancev, bivši samostojneži in demokratje, so takrat glasovali za centralizem. S tem je bil napravljen konec pokrajinski vladi v Ljubljani. Zadnje sledi nekdanjega deželnega odbora so bile izbrisane.
Novi deželni zbori — in stari.
Po si'<oro trinajstih letih so spet volitve v ^e žel ne zbore, ki se sedaj imenujejo oblastne skupščine. Naša država je namreč razdel jena na 33 oblasti in vsaka taka oblast ali dežela naj bi imela svoj zbor ali skupščino. Postavo, po kateri so skličejo ti zbori, so delali centralisti. Zato niso nove oblastne skuščine popolnoma isto, kar so bili stari deželni zbori. Belgrajaka vlada
si pridržuje v vseh malenkostih nadzorstvo. Skušala 1k> vedno sitnariti, kadar bodo skupščine sklepale kaj takega, kar ne bo všeč belgrajsikim mogočnjakom. Poseben razloček med novimi deželnimi zbori, ki jih volimo 23. januarja, in starimi pa je ta, da novi nimajo pravico delati zakonov, postav. Pa tudi v denarnih stvareh bo osrednja vlada, če ne bodo naši zraven, delala težave. — Vse, kar je ustvaril centralizem, je površno, ker so gledali gospodje demokratje in. bivši samostojneži le na Belgrad, ne pa na koristi posameznih dežela.
Na novo upapolno delo!
Kljub vsem tem. pomanjkljivostim novih deželnih zborov pa bo šla naša stranka vendarle z veseljem na delo. Naši novi poslanci, člani novih deželnih zborov, bodo vse storili, kar je le mogoče v ljudsko korist. Tudi malih pravic ne zametavamo. Z vžtrajnim delom bomo priborili oblastnim skupščinam in odborom vedno več rtVoči in več pravic. Tudi to bo ena pot, da pridemo čimprej do izpolnitve naše največje zahteve, ki je: avtonomija zedinjene Slovenije. 33 je v naši državi podobnih oblasti, kot sta mariborska in ljubljanska. To pomoni, da bo 33 zaveznikov proti belgrajskim mogotcem. Mi smo prepričani, da pomenijo dobro izpeljane volitve v oblastne skupščine umiranje centralizma. Ne bo
čez noč vse dobro in vse v redu, toda razvoj gre naprej in centralizem 1k> v dogled-nem času mrtev in pokopan.
Takrat se spet -začne plodonosno delo za gospodarsko povzdigo Slovenije. Predvojno delo SLS nam je priča, da bodo zastopniki naše stranke znali tudi sedaj prijeti za delo. Zato gremo kljub vsem težavam z veseljem in upanjem na te volitve.
Vsak mora storiti svojo dolžnost!
Treba pa je, da te volitve dobro izpeljemo. Belgradu in vsemu svetu moramo pokazati, da Slovenci držimo skupaj, da smo složno za zastopnico našega naroda SLS. Število glasov in kroglic danes pomeni moč. To moč morajo čutiti vsi, ki bodo z veliko pozornostjo gledali na izidi volitev dne 23. januarja. Zato mora vsak brez izjeme ta dau na volišče! Mi polagoma temelj novim oblastem. Če bo ta dober, l>o vse dobro, če bo slab, t>o vse slabo. Ko so bile volitve v u.stavotvrno skupščino, nekateri važnosti volitev niso razumeli, danes nas vse tepe centralizem. Danes vsak ve, da se moro zaupati le naši stranki in našim voditeljem. Kdor torej razume važnost teh volitev, bo volil sam in skrbel, da gredo volit rudi drugi. Vsak. kdor ostaja pri volitvah doma, škoduje sebi in drugim.
Mnogi bivši samostojneži izpregledujejo.
Naša stranka bo zmagala pri teh volitvah z absolutno večino. 0 tem danes ni več dvoma. Res »o postavili tudi radičevci,
IZ DANAŠNJE, ŠTEVILKE:
Dr. Korošec je v velikem načelnem govoru na Vrhniki razjasnil politični položaj v Belgradu ter naše zahteve, ki jih stavimo za svoje sodelovanje v vladi.
Zanimivosti, kako jo minister Pucelj delil drobtinske podpore organizacijam svojih pristašev, dočim smo morali Slovenci za časa radičevskoga ministrovanja plačati 426 milijonov kron več davkov kot prejšnje leto.
Stojadinovič opisuje, kako sc je na debelo kradlo v železniškem ministrstvu pod okriljem centralizma, za katerega so glasovali naši samostojneži in žerjavovci.
Bivši rudar Krliard Poznič popisuje grozote maročanske vojne ter svoj predrzni trikratni beg iz francoske armade v Afriki.
Požigafei na Gorenjskem so ponehali s svojim delom ter se menda prese? M v mariborsko okolico.
Krvava preganjanja katoličanov v Mehiki. Mučeniška kri poganja novo ev katoliške zavednosti v Mehiki.
Besede sv. Očeta Pija XI. o brezverskem časopisju.
v nedeljo 23. t. m. vsi na volišče!_
to Je nekdanji samostojneži, svoje kand -hlne IMe. Toda li bodo bore malo dol ;h S otrok dano, ve, da je Radie v po h hki i-isto neresen Čh-vek. In odkar so eluc-) evi pristaši obesili nn Hrvata Kadifa. so izniHIi še lista malo kadita, kar s« ra se imeli. Mnogi vr.?ti pristaši g. Puc.<" spoznavajo, kako ii-snieon je sinvek: l o niin delih' jih boste spoznali. Marsikdo, ki je di -dej 'hodil za njimi, bo od teh volitev dalje pristaš naše sliau.c-. Nekaj kriCavev 1» seveda še ostalo v spomin, kako so žerjavovci poskušali razcepiti slovenske kmetsko vrste, da bi prišlo tudi na Slovenskem brezverstvo na površje.
Kdo (K: h! za žerjavovci:' Kdo bo vi-iil samc»Uijno demokratsko .-.tuniko? Samo 1'sti, ki mu je všeč Orjuna, ki ljubi /.ločine in nasilja. Nt kaj takih je zmeraj bilo povsod. Hvala Pogu, da so pri nas redki. Dosegli tako ne bodo ničesai trajnega. Pošfeui in krščanski ljudje za temi brezverci ne bodo šli. Ros velik kalin bi hi), kdor bi p;j teh žalostnih skušnjah,
ki jim imamo z centralizmom, š— ' ' <,;1 limimue kake Domovine .
Socialisti in komunisti.
Socialisti in komunisti bi pri teU volitvah tudi radi ^kaj dobili. V ta n«m« so sc združili, 1» vjeli nekaj delav s, h trla ov. Delovoi pa so danes ze tolikopametni, da vedo. kaj so socialisti j;' njstj vse obetali, a kako niso ničesar izpolnili. Edina stranka, ki je pravična delavstvu ki hoče, da bi se vsem delovnim »tanovom godilo, 'kot jim gre p« pravici, je «LS Pametno delavstvo to dobro razume in ve hujskanje socialistov in komunistov se bedo sprcmonPo 23. jnnunria v veliko i.t krnijo.
Na delo!
Zmaga naše stvari m--ra biti 23. ianu-uija sijajna. Zato pa vsi ra delo. Stopile do znancev in prijateljev, s<-.-edov in vseh sovaščanov in povejte povsod, kako potrebno je, da našo ljudstvo skupaj drži. Pritegnile tudi tiste nasprotnike, ki so dostopni 7ix pametno besedo.
»r. Korošec o t
Ofipff* i«*
l'i teklo nedeljo je dr. Korošec na Vrlini- i pov ca] naslednje:
'/a s\(,jo dolžnost smatram, da Vam ne- > Jioli:-.'' podrobnejše razložim. .akšni razk^i . .-o na- vodili, da >mo po.-lednja leta vodili ; takšno politiko,,) akor ste videli.
Končni cilj vse noše polilike. Viš naii'< n je liil. da 'Zv»;ujenio Sbnpniji . čim pi-rj široko muimiuprave,. V zvezi s lll vat- | sko s< !j:u'-ko stranko in Davidovičevo demo- : kratsko stranko smo imeli veliko upanja, da : se to kmalu zgodi. I.eta 1925. so bile posled- I nje volitve za državni zbor. Čeprav se je pri teli volitvah delalo z nasiljem, orožništvom, čeravno .-o padale kroglice iz ene žare v drugo in to ravno < ■ je kradlo, smo kljub temu Slovenska ljudska stranka. Hrvatska seliačka stranka, in Davidovičeva demokratska stran- j ka in druge male stranke opozicije dobile ! MOO.Oik) gla.»ov več in 10 poslancev manj. ka- ! kor vlada Pašič-Prlbičevič. To je dokrz, da so bili naši računi pravilni. Ljudstvo po celi državi hoče imeti pokrajine, v katerih bi se rešile nesposobnega centralizma, ki vlada danes iz Belgracla ven.
Posledice Raoičevecja izdajstva.
Koj se jp pozneje zgodilo, veste. Gospod Stjepan Kadi d je skočil v vlado in zatajil svoj program. Ko se je to zgodilo, smo morili misliti, ne da zatajimo program avtonomije, ampak da skušamo avtonomijo na drug način spra-iti do veljave. Ako se spominjate, se je vodstvo niše stranke lansko leto zbralo v Ljubljani in sklenilo, da mora na spreten način vpluali da bedo kma'u volitve v oblastne
fin S' Ze tak''at smo vi<leli> ,)a vodi nov« taktika do .širokih samouprav po oblastnih skupščinah. Drugo pa je bilo, da smo morali v Belgradu Dokazati. «fa Imamo proste roke
tudi za nove poiilične kombinacije. Tako je ;iri;!o, da sino pri poslednjih govorih v skupščini ra/gln.-ili, da smo popolnoma svobodni, da nismo na nobeno stran vezani s posebnimi pakti. Od tistega časa se je začelo mislili na io, kako bi lahko Slovenska ljudska -tmuka priš'a v vlado.
Po drugi poti do ri!ja.
Bili pa so še \eduo neprijatriji, ki so go-vorili: Slovenska ljudska stranka hoče v vlado. Zato je bilo potrebno sklicati shod, na katerem smo izjavili, da smo načelno za vstop v vlado. Na ceijskem shodu smo razglasili, da zahtevamo, da pridemo v vsako vlado. In nato je šel rs z voj naše notranje polilike v tej smeri, da se je začelo pri nas poizvedo-vali, da li bi bili re< voljni iti v vlado. Toda, kakor hilro so se pričeli razgovori, da bi vstopili v vlado, sta se pojavili dve veliki oviri: ne pri na«, ampak pri nasprotnih strankah so se nam stavile velike ovire.
Prva ovira: »KleriknKzem«.
Riuiičeva stranka je zahtevala, da se od-reč-mo takozvnnemu klerikaliztniK. Ko se je g. Uzunovič. se-^nji ministrski predsednik, razgovarjal z g. Davidovlčem, ga je vprašal: - Ali tudi Vi kakor Hadlč zahtevate, da se Slovenska ljudska stranka odreče »klerika-hzmiK, ako hoče v vlado?« Davidovič pa je odgovoril: Poznam Slovence, zato lega ne zahtevam.< V Belgradu so slovenski Intriganti klerikaliznm razlagali tako, da smo z eno nogo v K!mu, z eno pa v Belgradu, in da v Be.gradu špijonlramo za Rim, za sv. Očeta io je smešno in neumno obenem Sv Oče noče okupirati naše države, to je čisto gotovo, zato on m nevaren našim državnim mejam. Drugo jn da sv. Oče noče postavili ne našega •legl-fa, ne zagreb. nadškofa Bauerja za
kralja. Zato cerkev nI nevarna našemu pre. stolu. Ker se je to tudi Belgradu zdelo ver-jeluo, zal« j3 klerikalcem« odpadel. Kar se
tiče nadaljnjih intrig, da dobivamo kakšna navodila iz liima ali od škofa, smo tudi to pojasnili. Načelnik naše stranke sem že !t. jt». to, pa nisem nikdar dobil od Rima niti p0-\e'ja niti želje, kako <la naj vodimo stran-ko. Nikdar tudi nisem dobil od Škofov v Slovenija na IlrvaNkem ali Biinjevškem ali v Južni Srbiji kakih želj, kako naj vodimo po-liliko, še manj pa kakih zapovedi. Mi sam s'rnnka svobodnega krščanskega ljudstva. .Naše ljudstvo je organizirano v Slovenski ljudski stranki, v koleri skuša po svojem mišljenju du.-eči, kar je za javno življenje po krščanskih moralnih načelih potrebno. K. di tega niniala niti škof, niti papež povoda, da bi kaj zahtevala. Kot I uloličani in kot kristjani se sami dovolj zavedamo, da je treba i n kdaj je treba spoštovati verska moralna načela. Zato tudi v tem smislu intrig ni-ino k ie. rikalci*. Mi smo stranka svobodno o- noži-rnnc.a slovenskega ljudstva, nič več. nič nnnj. (Živahno pritrjevanje.)
Diuija ovira: Avtonomija.
Tu ni liilo ta!,o velikih težav. To je bolel samo Radič, da fo odpovemo klei ikaliznm'. Drugo pa jc bila avtonomija. Smešno je to, da večina nasprotnikov ne ve, kaj hr mo / našo avtonomijo. Ko jo še živel rajni l'a<ič. sem bil 1. 1021., ko se j" delala cenlrali '"na ustava, večkrat pri njem. Rekel sem mu: »Treba je, da govoriva enkrat tudi o avtonomiji, da bo>le vedeli, kaj je to. Vedno mi je odgovarjal: Ne-inoj, ne-moji' — S kom pa naj govorim?* — »Govori ti z Ve-lizarom! S tem je mislil Veliz.arja .lan'.(niča. Tako je tudi sedaj z 1'zunovičoni. Spočv' a najinih razgovorov niti enkrat nisva govorna o avtonomiji. Zato smo morali iti k Srskiču, ki je iz Bosne. Ko sva parkrat z njim o '>'iii govorila, potem šele sva se tudi z Uzuno.ivm pomenkovala o teni predmetu. Ra -tožil sem mu, kaj mi razumemo pod uvtonoi.:ijo: Široko samoupravo, z močnimi financami in z i-emi predpogoji, da lahko kulturno, gospodarska in socialno napredujemo. Mi nočemo z uit,mumijo slabiti države, niti rušiti državnega niin-stva, ampak imeti toliko samoupravno svobode in sainnstalnoRti, da lahko v nirj obranimo in razvijamo svojo slovensko individualnost. Mi bi hoteli iti naprej, ne pa nazaj Sedaj nas prenapeti centralizem zadržuje na vseh konrli in krajih. Vsi stanovi nam propadajo. Nihče ne more napredovati. Ako hočemo zasigurati slovenskemu ljudstvu ta napredek, potem to gotovo ni protidrfavno. Mi hočemo, da se vse stvari, zn katere v Belgradu nimajo razumevanja tako kakor mi. Šolstvo, gospodarstvo, kmetijstvo, zdravje, d« so vso to stvari obravnavajo v našem deželnem zboru, ki naj 0 toni sam sklepa. Nočemo tudi šikanozne kontrole, kakor je sedaj določena v samoupravnih zakonih. Dovoljujemo, da se lahko izvaja kontrola nad tem, ali hočemo izven države, čeravno bo brezpredmetna. Toda če se v Belgradu boji le za državo, pa imejte kontrolo! Glavna kontrola lahko gleda, ali te krade. Cc se bo kradlo, hvala Bogu, če ga boste prijeli! V vsem drugem pa nas pustite pri miru. Mi se hočemo razvrati! (Burno odobravanje.) Nič ni boljšega, kot da so svobodno razvijamo. To vidite v družini. CIo-
*tov. t
■»DOMOLJUB? 1027.
Strun 8
Naša skrin ica ra deželi fe povsod v Sloveniji prva, le v kamniškem okraju je druga.
vek uspeva samo v svobodi in medsebojnem razumevanju. Kakor je to v družini, t«:.o je tudi pri narodu. Čl m ek pokaže svoj« sposobnosti v svobodi. Nikakor nočemo tlačiti političnih nasprotnikov, ampak le v odkriti I orbi se hočemo /. njimi lioriti. Političnih nasprotnikov nočemo zatirati. V odkriti borbi so hočemo poskusili i. nj.mi, kdo ima boljše idejo, boijse zamisli, boljše namene. Tu se nikogar ne bojimo. (Ploskanje.)
Ko sva se tako z Uzunovičem raz^ovarjaia, se ni več zahtevam nobene izjave od mene. Vse trditve, da »ao ;-e mi odpovedali ali morali odpovedati kaieri totki programa, je prosia izmišljotina!
Nazalduve z ozirom na državo.
Mi smo prepričanja, da mora biti danes prva točka programa vsake vlade, da rešimo državo gospodarske krize. Vsi stanovi umirajo, ker nc gremo naprej, ker sc nc razvija obrt, industrija, kmetijstvo. Vse stoji. Imamo bogate žitnice, pašnike in drugo. Pri vsej tej masti pa noši ljudje umirajo. V Dalmaciji, Bosni, Herce-vini, Hrvatskem Zagorju, pa tudi v Sloveniji je mnogo krajev, zlasti na Štajerskem, kjer se ljudje več dr.cvno nc nasitijo. To je hudo. Tu bi bilo treba nekaj storiti, da bi ljudje zopet dobili dela, in zaslužili.
In kdo sc briga za tO? Nobene stranke v državi ni, ki bi bila lo vsak dan ponavljala, razen Slovenske ljudske stranke. Ako ste či-tali naša poročila iz Belgrada, ste videli, da sniu postali za javnost sitni, ker smo venomer ponavljali in z?hteva!i: Prvo je rešitev gospodarske bede.
Izboljšanje zakona o samoupravah.
Potem smo prešli v razgovoru za vstop v vlado k sestavljanju delovnega programa. Povedati hočem samo nekatere točke. Naša pot do avtonomije mora vsled Radičcvcga izdajstva iti, kakor sem že rekel, preko volitev v oblastne skupščine. Zahtevali smo, da se zakon o oblastnih skupščinah /.boljša in sicer, da sc razširi delokrog oblastnih skupščin, nadalje, da sc jim dajo zadostne finance ter da sc odpravi vsa nepotrebna kontrola, ki jo hoče izvrševati Belgrad.
Stojimo pred 23. januarjem. 23. februarja sc bodo sestale oblastne skupščine. Nimamo nc financ, ne natančno določenega delokroga. »Pa borno že nekoga poklicali, da bo lo naredilo, je rekel Uzunovič. (Ironični medklici.) Tako jc težko iti v vlado s strankami, ki niso na višini. Težavno je zato, ker nimajo volivcev, kakor jih imamo mi, katerim jc treba vse j-,sno povedati. Tam je tako, da se pove nekaj fraz, pa jc vse zadovoljnq. Rečem vam, ni te.".j'; politike, kot z neizobraženim narodom, ker nikdar ne morete odkrito povedati, kaj milite, in ne razumejo, kaj govorite. Tam ne vedo, kaj jim vi pravite, in nc vedo povedati, kaj želijo.
Pri nas je drugače. Imamo toliko društev, domov, cerkev, šol, vse to so nadaljevalne šole. V vsakem kraju jc šest do osem organizacij. Mi nočemo neizobraženih ljudi, ker z njimi ni mogoče delati. Če fci govorili, kot govori Radič, bi sc nam naši ljudje smejali.
Olajšanje davčnih bremen.
Nadalje smo med drugim zahtevali, ako gremo v vlado, da nc bomo sedeli samo na stolcih, ampak hočemo, da ljudstvo to tudi okusi. To se pravi, čez en mesec, dva aR tri, mora nastopili drug veter. Zato smo rekli, da nam je treba gledati na Slovenijo. Ni mogoče, da bi imeli tako velik proračun. Ko smo bili leta 1920. v vladi, je bilo davkov za 5 miijard. Potem so prišli za nami samostojni demokratje in samostojni kmetje. Vladali so skupaj, oziroma drug za drugim, dosedaj do 1. 1927. Med tem so c!avke povišali cd 5 miijard na 13. Čudno, da sedaj hodijo okrog in pravijo: »Slovenska ljudska stranka je to povišala.* Da, da, mi v opoziciji imamo samo to skrb in toliko moči, da davke povišamo. (Smeh.) Glejte, pred našimi ljudmi se kaj takega ne more trditi. Veseli smo, da imamo najpametnejše ljudi.
Zunanje invesl. posojilo.
Nadalje smo zahtevali, da se vse investicije vršijo s posojilom. Kje na svetu jc to, da morajo davkoplačevalci tisto leto plačati železnice in druge investicije z rednim proračunom? Vzame naj se zunanje posojilo, ki se bo odplačevalo 30 do 50 let, da nc bo bremen okusil samo bližnji, ampak tudi dalnji in poslednji rod. Takih reči je za 3 do 4 miljarde. Ven in dobiti posojilo! Dovolj in še preveč je 9 miijard, težko jih bomo nosili, vendar jc razlika med 13 in 9. To jc bila tudi naša zahteva.
Na naslov finančnega deletjafa.
Za Slovenijo se. ne sme več zahtevati, da bi plačevala, kar lahko davčni uradniki iz nje iztisnejo, ampak kar je proračunjeno. Ako je proračimaLih 40 milijonov, skuša finančni delegat izvili 80 milijonov. Mi smo rekli, da to ne gre. Če je 40 miljonov proračunaro, potem davčni vijak čez to ne sme iti I Takoj boste občutili, če se bo davčni vijak zavil nazaj. To se da storiti brez zakona. Treba jc samo finančnemu delegatu povedati, da davkoplačevalci niso mrtva telesa, ki ne čutijo, ampak ljudje, ki hočejo živeti tudi duševno. Mislim, da je to že davno pozabil, ker nc zna gledati naših razmer, kajti nikjer v rasi državi ne ravijajo tako davčnega vijaka. (Pritrjevanje. — Ogorčenje.)
Povedali smo nadalje, da zahtevamo tudi Obrtno banko, ker hočemo, da država pri nas prav tako, kakor v Zagrebu in Belgradu, ustanovi podružnico Obrtne banke, da bodo obrtniki lahko dobivali cenen kredit. Obrtniki dobro veste, kaj pomeni delati z banko. Če bi pa dobili kredit po 6%, bi sc vsi obrtniki oddahnili.
Naše zahteve glede socialne politike.
Naše nadaljnje zahteve so sc tikale delavcev. V Sloveniji imamo veliko delavcev. Niso mi na srcu samo naši delavci, ampak vidim delavce tudi v Zagrebu, Novem Sadu, Srbiji, kako trpe. Zato smo rekli: »Ako gremo v vlado, se mora 30 milijonski kapital porabiti za brezposelne delavce.« Ta kapital leži v belgrajski Hipotekami barld. Ko smo zahtevali, naj gre ta denar ven, bo nam rekli: »Potem bo imela
Hipotekama banka težave!« Veliko besed je bilo treba, da so nam vsaj nekaj obljubili. Bolje je, — tako mišljenje vlada tam doli — da ima delavski narod težave, kakor pa, da bi Hipotekama banka dala denar veni Vidile, da je težko iti v vlado, kjer se tako misli o ljudstvu!
V' Sloveniji imamo toliko brezposelnih. Dan /.a dnevem odpirajo od jutra do večera vrala k nam poslancem: »Nimamo dela, pač pa ženo in pet otrok. Dajte nam jesti, dajte nam dela.« Drugod je ravno tako. To niso navadni prosjaki. »Mi ne prosimo za denar, ampak za delo.« Vidite, to je nekaj drugega. To je treba čutiti. Tu bi bila pomoč.
Zaščitni zakoni za delavstvo se ne izvršujejo zadostno. Delavci se morajo v nedeljo odpočili. Zakon o zaščiti dela pa se mora izvajati. Tudi pri učencih. V Belgradu morajo delati do polnoči. Pa tudi učenec je človek. Mi smo katoličani in moramo gledati na delavski stan. Zato smo zahtevali, da naj se zaščitni zakoni strogo izvršujejo. Borze dela, inšpekcije dela, vse to naj pride v novi tok, V oblastnih skupščinah hotno v teri oriru lahko marsikaj storili.
Kaj je naredil g. Uzunovič.
Kar sem vam povedal, je le mali del ti stega, kar smo zahtevali, ako hočemo v vlado. Pri večini točk nismo našli razumevanja. Pri drugih smo dobili obljube, ki so obljube, če je človek dobre volje. Če sc pa nanj ne moremo zanesli, niso obljube nič vredne. Naši poslanci so odšli domov. Tako sem z veliko težavo pristal na to, da gremo v vlado, dobro sc zavedajoč, da če se ne bo program izvvševal, pa bomo šli, ker nismo oženjeni. Zedinili smo sc nazadnje, da dobimo dva ministrstva: kmetijsko, ker je kmet velik činitelj, in socialno politiko, ker ve• rno, da je bedno stanje delavca tako veliko, da bi se zanj lahko marsikaj storilo. Za druge stanove pa bi pri drugih ministrstvih vplivali. Ta dva stanova pa bi direktno podpirali z našimi ministri.
Ko je bilo treba imenovati osebe, ki naj pridejo na ministrsko listo, smo zahtevali, da nam ministrski predsednik imenuje svoje osebe. Če gremo v vlado z drugo stranko, je treba, da drug drugemu zaupamo. Uzunovič je rekel: »Še moram misliti, nc morem pokazati oseb.« — »Če jih ne pokažete, potem vidimo, da ne mislite resno držati obljube.« — To sem ponovil preko Simonoviča in Srskiča. Mislil sem, da je bilo dovolj zasigurano. Ob osmih je prišel Uzunovič iz dvora. »Ministrska lista je že gotova.« — »Pa jaz nič :ie vem. Kako morate vi nesti ministrsko listo, pa je ne pokažete.« — »Jc tako prišlo.« — »Pokažite mi, kakšne ministre imate.« — Zopet mc je hotel speljati ria krivo pot. — »Kdo je prometni minister?« — »Prometni minister? Vasa Jovanovič je minister za konstituanlo.« — »Kaj pa promet?« — »Tu je pa en general.« — »Kako to?« — »Vidite, to jc nova stvar v naši polili! '.« — »Jaz s svojo stranko nisem govoril, ali hočejo, da bo general vladal « Mi smo demokratična stranka. I judstvo voli poslance in iz poslanskih vrst naj se jemljejo ministri. Mi bi morali za . generala glasovati in pred volivci odgovarjati, on pa bi odgovarjal višjemu generalu To ni več vlada naroda, to. ni več demokracija) Danes bi lo volili enega generala, jutri že bi morda Mlo tre-
I

wrrsn
~ - - •» i*:d- -
i i — - "»s
'.r- 2
T * —
--,-n i-Kosa bom voiH?
i o."
B«Jt:«V.-l IT-.:"'	;er *
r.i.-.a l; •v*;i i ■ v.tf. nKl f.r.e.-r*
«0/1 's«*-'j 3 •■ '-'*• — *'
• , /'.TU <tT" "•	TrSk: -1'
jjr~. ir >raz.a- «*•
ti .	*sc-'>.; »i--
HSai-na	la nir.n_ mi* &:«•"
nc.\ -t-iciij v.lii.u 171 !*'• 7.1
vvtn ^ isto. la; « zruši	iatfs:
"ii.:.' v-.tj -	ms."- . ;l.	S
n r - "73. 1 nt" ••trli »» ta e	- 3
szrs: n imtrrvuiL I - •—■_ -
♦ .a 3« *7Uil *
ie o
t'" ' 7 k*
__3SŠUC-.
si ir . "i.
rmi ll/jnarn jne- ■
iriša
OB1 -
~~ ■ t^i^a	s. .J—a Ta e
- sLssr	fes."- "«•
—-ii- T-mpra -B-7T-, :rr e rrikn r»
%-n črta s — '.n k Jm
3ltxrzni£ '	1U2
■ je.b	liti.
u:.. -» tu	r . /z: i- t*
SSi 'f
ta u
::: C3B v

—--JZ-l-



7« ST ■ J --
_ stcs
v £)t::i
(jfc-JirST-.Tir
7 J	r" 7-. U f — ■ T- ^ .rTTT- K e
c	d-^-a t 'v-tr-
r	-tj atr-. i 7_H
'''	*" "?7f*
i .ic ":n«tii
rrite;
1' sL.	-■■i'- it Ut*	T		
	i 1*. >'jT f1			
ir •• n ...r		- . , . ^ ^		
ih riz:			LCT!	T .It.'
	.*." '* ■■ " *.LT!' H^i;' ' T			
	r ' 7 -3 ct |;-tr>		ifer	nfTjn.
Hi			Larr..	QP" .
•	J z»r ii''■!> c ;<» mi»miif> n
lAi-i.ii i«
I."i i.T.Tnh rufiii4».«?
t^—.j, ..,	p«	a •"niri-
irjMB. c ■ t nm «nv »n. osti« < tk*—. n
:•• .i...... :a	m: r.r.■ ■jr-.mn*«-
-:-r mi 3t:n n tr >'n -rr t. .j
r- : < "'HM ITI TIH "i". '..,,,„
u» iar -t;, r. - >na >	_a p n
a ' *u ,T5:if nt" .«n jrvi«. -ta t am
-	.i. : -nr'*v
1 Smr »'S. w >.»»-» «ui>>-:> ne
•	».; n aimr«Raart' i vj
d n nt «» r"«' a w ' wn • t. t
- . . "i ' ' » t on rtTiii' i " •• ;rr
-lacfl : ..• - u* .i	i Mh au :.! - *•--
-i i^n	:V lat^t i.n»-r ■ ■ e
;> T.ir •	jvrtiHrr • :.. >-
c. ii	'.; n rattri. "a.;-., ta
-> :;iin	t < ..r- -- • s •
•	r ' : T T- •••*" »
t- vi; » rt '""T"1' •: *■..''.'. i " •• ;
! : .: " -1 - — ■ ; "m ;••-•:••«•'!.—" • ji "a ■>-■.-■■ -m.-- :»•• ;	•• "Ti. zn •-.
: - i *• •••• sit: ii« ni:-
—	-.r..— ** f •:•-. i r■ • -i a - . -r-
•	" i i	c ~. z
- ............JT. i ' |	"
r . i.I 3«.	£■:	.. ; '• '
n "H :. '
• . .i	: ' r-r - f : i • T •* "£ t . -.r " «f Hi -"J
j : . ■	:.L ~ ~ : ir ~ '..:>• i
i	i :	r?	i
• .i: - ,'i - i •	. —: • ' - • - - -
.	«»r *•• : »r:
j' • ~> v. lua'"	ra r •« :•• !_*
r.'
•-!' i	f"' '-.: X_
'•'' "'-' tt isi;:.
' V ItiTi ijj.r^^-7'n

i)Ci- c ,» jar • 3,-jaa aa>'xu Rac-t n« ti m	a	i« Tt^-aila —
« 7:i T ."KI.; j. JV.--1 p. ftj j, -j-
b	a«	»_ i.i i« v-.tu tu, f-Tii,-
f«	Si - -2161 t; Zn
7- ase: 1» a ni ia.Ca }nm -uur* i. t- ■ vat,, ina • v;i i.i'f" • n U u -
-- »a t.Ia f ••••toi	a r- -
v •>-«'•• »• ■ r.
- ' ■	lxi •. a ir-ar
lar^--,	8 -^Et. Za-u r-.t stc^-niL ta
k =>---* an r-remt- _	.
t*-;.*-. •■ . - . - ' T1'v J»f:r -i h- it . Za a- . 1* tj ...... "	"r : ■•
Vedno nainoBeiše
».r^	« M,,. t.	„ „
i ^tiif i - Wu ^ ,
i-" '	-'■»•■ -aj. ra
" '•"IC.n 1113B ur- K*	i it
J......	J, -1 U g J., t
Lm -n tt— i : tm* :	-J c u.-™
i^r- r- rrr«! is-	ti- --.ac.' a —i—ei n;-
"»!	»TO. I - — •2=1 r a n nr.r..
"7 .'*'." - :.•	• 7. .
■ ' C: ; • :».i j . - 1 -i _ ... -j _
-* m--.-r.it. ■ ur.-..i 33	......- £«_
«_ zr-fK mite" iPTati./;i r.:- m 12-™. SB 711 B 7—.-Js.,1 Ir-.. j,-—a
7 '' ' ' " ' "" ~ '" "i T>' 'fl-
:	- ' -i " -Tli' 7.---C o«.:i!} a 7"
7: '	! M	gaj	jgj,.
^ "—---i- -l-SEJU - "Ti r-.f "t . r.:-.
"	« - ia T.iii
—-	■ ti T I73J '
i -r m- ^v-i iriii-n. ta v>:-
f'"1 "=ai'; «	"ud ..V.-:- a
B^ta. ta 1.1 at,, k :,:>:_ ' "' 1	"" » B-rr.s M riit
--- -a riaa. ta 7jw anau. -.4 ». u .,.,„-	— m ««»»« r.£ia obatsta*
i^,..	f"MJt iZfviuait oct^
•1» is
« » t
• na.
"iti K
J'i lu-.ru <11 ■ ■	z; .1
•	■■ i,- "1 .. ;■ Jre ~
•': :• :r ;: w	v - r - " !
f-* ^ : tir*-. * £' r"!* * r -, -.< n- <•»-	tr •• -o
crnft ; i •.-i*f.i - 1 -1 rrr — si-i - t* ^t-rr:T:«i * r« i . - •!!«*.« pr-.*«.. r* t— i •"
T - •■-'*' '	r 7W">) s«, f -'.i o.
7"	:*aSir^m"'! -csr
—^ r- -. - —; c*--f rj "ir 7.—■ • v i
' ' . .1 kwt»ldb h)er:\. 'i so ■■■■ a -iveV.	» ~ !> ro-
t Oro —	v r;,Vi'r. t r tfa
r*ifa'.i w\.r»oan t* kvetiiste po tre-k& NtJi	^o	cr«a^." f^li P^
--- h — <ie ^ Sil	rini-
sfcr P-jf.^i krm« rni	r bi'a
praaMti rria cv--j jV-vt^fVemu k» K.te 5? M ^ koliko .f isl? Via'a ieNhsi pi »nr»IBi nak in od uradniških plsf sto Bulijrtvov » IjeoKcvJi.o v-r* so izbili slcveM« tk^ bt>?*«•? in v tfj vl»d-: je sv.te P"^1-1 ko; pcv]iMH<ki mh>i<ter.
i Rtdioevei sk^ loti v vlmii
7t
in tvorijo velikansko večino v zbornici. Pa so naredili en sam koristen zakon za ljudstvo? Niti enega! Tako nezmožni so bili, da je morala vlada podati ostavko, dasi je imela dovolj veliko večino, če bi hotela in znala delati.
3.	Samostojneži so glasovali za centralizem, ki je, poleg turških vpadov pred par sto leti največja nesreča v zgodovini Slovencev. In to nesrečo so zakrivili liberalci, samostojneži in — mi, ki smo pri volitvah glasovali zanje. Liberalci in samostojneži se niso poboljšali — poboljšali pa smo se mi.
4.	Samostojneži so nas prodali ne samo .velesrbski družbi za izmozgavanje Slovenije«, temveč tudi Hrvatom. Radičevci sovražijo Slovence in zahtevajo slovensko Prekmurje zase. Naši samostojneži jim kljub temu služijo.
5.	V verskih stvareh gredo radičevci na Hrvaškem odkrito akupno v boju proti katoliški cerkvi, pri nas pa bolj potihem pobirajo stopnje za žerjavovci. Na kmetijskih šolah no celo odpravili veronauk.
Koga bomo torej volili?
Volili bomo Slovensko ljudsko stranko? Zakaj?
Eto nekaj razlogov 1
1.	SLR je že svoj čas v deželnem zboru pokazala, da ji je predvsem na srcu gospodarsko delo za Slovenijo in za vse ustanovo. 1000 postav in sklepov v korist slovenskega naroda je bilo sprejetih v deželnem zboru in odboru. Sila Je zlata gospodarska doba slovenskega naroda. Sedanji deželni zbori radi centrali?.]« ne bodo imeli toliko moči kot nekdanji, a dalo ee bo veliko narediti, če bo odločevala v njih SLS.
2.	SLS se je v Belgradu vztrajno in dosledno bojevala za kori=ti slovenskega ljudstva. Centralizem sicer ni hotel ugoditi njenim zahtevam, a po 8 letih nadčloveškega bo;a je moral po Uzunoviču priznati, da ima dr. Korošec prav in da jo njegov gospodarski program dober.
3.	SLS se najodločneje bori za avtonomijo, ki je edina trajna rešitev Slovenije iz te gospodarske propasti, v kateri so nahaja. Slovenec naj si sam daje postave in sam odločuje o svojem denarju. SLS nI nikdar kljub najhujšemu pritisku odnehala od teh svojih zahtev. Za to bo tudi v bodočem deželnem zboru vodila tako politiko, da se bomo čim boli bližali ayvtono-miji, dočim je v interesu liberalne in racfi-čevske stranke, da se centralizem okrepi ter zato deželni zbori oslabe.
4.	SLS je vedno zvesto čuvala narodne In verske svetinje našega naroda, dočim vse drugo stranko prikrito ali odkrito udrihajo po veri in Cerkvi.
Zato bo 23. julija šel na volišče ln spustil kroglico v prvo skrinjico, razen v kamniškem okraju, kjer je naša skrinjica druga.
Kdor hoče v deželnem zboru delavnost nekdanjega
deželnega zbora, naj voii S
■
i J »,»«
V •
izbira
vsakovrstne«« sukna ln hlftčcvine sa moške obleke A. & K. SKABERNE - I<jubljaaa, Mestni trg 1«
Pudfeve podpore.
Agitatorji samostojnežev so dobili menda od svojega tajništva ali pa morda celo od g. Puclja samega v roke nek seznam podp r, ki jih je Pucelj za časa svojega dolgotrajnega ministrovanja ra/,delil svojim ljudem. S temi drobtinicami skušajo emitirati in zopet vzpostavljati zelo zrahljane vrste sainostojnežev.
Pa bxlo s tem govoričenjem ravno nasprotno dosegli, kakor pričakujejo. Ravno ti miloščinarski soldi se bodo obrnili proti nji.n samim. Pucelj je dajal ta denar samo svojim ljidem. Mi pa vprašamo: Ali je to Puc jev denar, ali je bil to državni denar? In če je bil to državni denar, potem ni za to tukaj, da bi se s tem denarjem delala strankarska špekulacija, da bi se denar delil brezizjemno strankarskim pristašem in j organ'zaci am. Kdor hoče to delati, naj da i svoj lasten denar, državni denar čisto go-1 tovo ni za to.
Vprašnmo g. Puclja in njegove samo-stojneže: Zakaj ni dal iz državnega denarja n. pr. podporo m'inarski zadrugi v Hinjah, ki ie za te oddaljene kraje življenska potreba? Ali mar niso vsi irerodajni činitelji dali o njej povoljnega mišljenja? Zakaj ni dal podprre več mlekarskim zadrugam, ki ni?o bile ustanovljena iz strankarskih razlogov in na naglico samo zato, da bi se jim vrglo par soldov podpore, ampak so jih rodile res j rave gospodarske potrebe ljudstva? Zakaj to zadruge niso dobile podpore, ki so irrele nanjo vso pravico, gotovo večjo nego one iz strankarskih czirov nastale zadruge? Odgovor je lahek: Te zadrugo pač niso bile strankarske, ampak gospodar ke zadruge, kar zadruga po svojem bistvu mora biti, in zato niso dobile državne podpore. Pač pa je metal Pucelj državni, poudariamo državni, ne svoj de-i nor, za samestojniško strankarske ustanove. To je pristranost in sicer tako ogabna, da se bo o njej še moralo govoriti v narodni skupščini.
Dalja naj nam blagovoli odgovoriti Pucelj in njegov štab agitatorjev na sledeče: Odkar je bila vlada sainostojnežev na krmilu, to je v zadnjem letu, je Slovenija plačala samo na neposrednih davkih 426 milijonov kron več kakor prejšnje leto. Sedaj pa > i^erjajte tistih par miloščin s to ogro-mi!j vsoto, ki jo je Pucljeva vlada izvlekla iz žepov slovenskih davkoplačevalcev v tej dobi, ko je on s par drobtinicami izmival oči svojih strankarskih pristašev, da ne bi videli tega velikega odiranja našega ljud-i stva v dobi njegove vlade.
Ali sedaj vesle, kako morate ocenjevati to besedičenje in strankarsko izrablja-, nje pristransko razdeljenih drobtinic? — i 426 milijonov kron ste morali več plačati, ko je sedel Radie in Pucelj v vladi, sedaj pa kaže na tistih par soldov, ki jih je svo-j jim razmelal. Kaj je več: par soldov, ki so jih dobili poedinci, ali 426 milijonov, ki jih : je mora1 a plačati splošnost? Na to bo dne 23. januarja vsa razsodna slovenska javnost
primerno odgovorila, do takrat ne znajo tega presojati samo samostojniški agitatorji. Po 26. januarju bodo pa tudi njim slovenski volivci prižgali luč in ta luč bo lako žarka, da bo še tem strastnežem pri-žga a pravo ] atuet, da bodo znali stvari oce-njeva i po nj.hovi vrednosti. Takrat bodo tudi oni spo/.nali, da je naloga ministra, vladati, iu prav posebno naloga poljedelskega ministra, da daje kmetijskemu stanu koristne in povoljne zakone. Kateri zakon je bil .sk'enjen za kmeta, ko je ministrova! celi dve leti in več Pucelj? Odgovorite, g. Pucelj, odgovorite, vi samostojniški agitatorji! Zakaj ne odgovorite? Zato, ker nobenega zakona ni, ker nima nič, pa prav nic pokazati. V tem je pa jedro vse stvari. In to i jedro je gnilo.
Strašne razmere pri naših železnicah.
Drag. Stojadinovič, ki je imel mane I tožbo z Radom Pašičem, je objavil v »Zagrebških Novostih« nekaj primerov, kako na debelo se krade denar pri naših železnicah. Evo nekaj primerov:
Neki uradnik je proti sklepu ministrskega sveta sklenil z Nemci nabavo lokomotiv, k( je bila za 140,000.000 Din dražja kot tista, ki jo je sklenil ministrski svet. In nič se mu ni zgodilo! Država je sklenila pogodbo s lirmo Honet in Simas za nabavo pančevskega mosta za 384,000.000 Din. Ta vsota pa se je dvigala in dvignila že na 720.COOOOO Din in Se lil konca. Sedaj se ta nabava bliža že milijardi Med tem pa Nemci na Labi grade dvakrat večji most, ki bo veljal manj kot 100,000000 dinarjev!
Razni strokovnjaki, ki so zagovarjali take posle in pogodbe, se niso strašili najgrših sredstev. Delati so lažnjiva poročila in varali so ministre. Ko pa se taka pogodba zaključi, vzame »strokovnjaka« noč in drugo jutro ga najde že kot ravnatelja v dotičnem podjetju, ki je sklenilo pogodbo. Poprava vagonov in lokomotiv je postala plen raznih familij in neizčrpen predmet za sramotenje in ubijanje ugleda naše države. Milijoni in milijoni so odšli med Madžare, Nemce in Čehe brez vsake kontrole, brez slehernega sistema. Najlepši primer jc Adamstalska afera, kjer je en sam človek prejel od te tovarne naenkrat 10 milijonov dinarjev!
Izdatki za premog gredo v milijarde. Kako pa se ta premog dobavlja, je najlepše ugotovil državni svet pri preiskavi o poslovanju zagrebškega ravnateljstva. Kakor se je premog nabavljal r Zagrebu, tako se dobavlja tudi drugod. Gotovi prometni ministri so v svoji »uslužnosti« 61» celo tako daleč, da so zasebne dogovore uveljavljali v ministrskem svetu. Tako recimo se nekdo zaveže, da bo preko prometnega ministrstva izposloval sklep ministrskega sveta, da se nekomu drugemu izplača »na račun premoga« 45,000.000 Din pod pogojem, da se prvi osebi — posredovalcu — prizna izvesten del lega izplačila
kot nagrada In taki 'ogovori so se doslovno
'2VriUko je zašlo vse na neko stranpot, po kateri ne srn« iti. hočemo obramb bodoč-nost. Stotine milijonov so brez vsake odgovornosti metali zdaj sem, zdaj tja kamor je kakemu ministru, poslaniku al, drugi osebnosti osebno aH strankarsko koristilo.
Ugotavljamo dvojno:
1 To strahotno ropanje državnega denarja je mogoče le, ker je centralizem da» vso in edino moč samo belgrajskim propa-lim napol čifutskim familijam. Za te centralizem so glasovali naši žerjav ovci in sa-moStojneži ter inn še danes z dušo in telesom služijo.
2. Dr. Korošec ima čisto prav, da neprestano zahteva avtonomijo ter pošteno gospodarstvo v državi in da ne gre v tako vlado, ki ne daje nobene gotovosti, da b; se tako gospodarstvo res tudi izvajalo. V" korupcijo naj gredo radičevci I
„ n, Jeiio 23. t. m. ostane doma, )e sam kriv, da bodo deželni zbori postalii centralistični birifi ii
davčni eksekutorji.
______BfcsliSI
Še
ena k
Kakor je io znano, je sedaj v likvidaciji velika banka, ki je delala posebno pri nas na SI«, venske m, takozvona Slavenska bankr . Vlagatelji, ki so nosili radi višjih ebresh ct« ;iur v to banko, bodo izbili, kakor je že /.iidnjič pi: al Domoljub, veli-velilianske vsote, če se ne ho posrečilo z uspe' :m pritisniti na krivce. Z denarjem »S'a\enske banke« so gospodarili demo-kratje. Tako je gospodarstvo Žerjavovik prist.šev na vseh poljih.
Zanima na.-- pa pri tem Še to-le: V listih beremo, kako velike vsote so imele naložene v tej banki nekatere »mestne« hranilnice. pri katerih imajo odločilno besedo j spet demokratje. Li.ti prinašajo bledeče: j
Hranilnice v Sloveniji imajo sledeče terjatve pri Slaven;'k i banki: Mestna hranilnica v Kočevju 61.880 Din, Okr. hranilnica v Kozjem 102 120 IMn, Okraja hranilnica v Konjicah 103.150 Din, Okrajna hranilnica v Slovenski Bistrici 200.610 Din, Testna hranilnica v Mariboru 336.635 Din, Okrajna hranilnica v Slovenigradcu 2 n.d. 29.353 Din, Mestna hranilnica v Kranju 2,466.610 Din, Kranjska hranilnica v Ljubljani r 122.217 Din, Mestna hranilnica v Novem mestu 3,601.360 Din, Mestna hranilnica v Kamniku 3.802.057 Din, Mestna hranilnica v Ljubljani 11,382.080 Din. Vsega imajo torej regulativne hranilnice terati od Slavenske banke okrog 100 milijonov kron.
Priporoča se PHVI SLOVENSKI ZAVOD LJUBLJANA - DUNAJSKA CESTA 17
ki ie edini le vrE(el _ Podružnic«; v CEI.JU,
sapa8,PVO~.ZAGREB' Hacc,n&va	'2 -
SARAJEVO, KoroJčeva ulica 15 in v SPLITU,
ulica XI. puka.
VESELO IN SREČNO NOVO LETO 19" >
So^^S^n^tein - rr
1 ln OD1JK '»Idi v n^vem letu
barija Groznih trgovka, Višnjagora (po ioli)
Domoljub na cg ed.
Človek brez dobrega časopisa je danes podoben slepcu. Nič ne ve, kaj in kako se godi okrog njega, po domovini in po svetu. Posledica je, da postane nevednez, ki mora svojo nevednost pogosto drago pia-čati. Ta je mora l gor- plačati p "i izmenjavi tujega denarja, oni pri dav.uh, tretji na semnju, četrti pri raznih taksah, petega so potegnili« pri volitvah, da se je osramotil — vso to se je >.e primerilo, ker mož ni nič bral in zato nič vedel.
Človek brez dobi oga časopisa je vojak brez orožja. Vsak pobalin ga užene v kozji rog. Vsak ugovor in vsaka laž ga premoti, vsak agitator ga naplahta. Zakaj mož nič ne bere in zato nič ne ve odvrniti.
Dober časopis v hiši je profil, je plodo-nesno naložen kapital. Profit v dušnem in telesnem oziru, zate in za otroke. Kjer družinski člani ne poznajo dobrega časopi a, t;im navadno toliko bolj pozna,o slabo druščino, ki toliko stane: denarja in solz.
Poš.ijamo Vam Domoljuba na ogled. Žo 40. lelo utrjuje verne Slovence v veri očetov, v poštenosti in značajnosti, jih uči, bodri, vodi in bistri.
Vsakih 14 dni ima prilogo: Gospodar. Vsa potrebna gospodarska navodila in obvestila, brez katerih zlasti kmečki gospodar danes brez škode ne more biti, dobiš v tej prilogi.
Vsakih 14 dni dobijo naše žene iti dekleta v prilogi: Mati in gospodinja polno lepih vzgojnih naukov in celo množico praktičnih navodil za gospodinjstvo. Uvedli bomo tudi, če bo le prostor dopuščal, poseben kotiček za naše male.
Vsak mesce pa izide priloga: Novice v slikali. Nc štirih straneh imaš lepe, jasne slike iz domačih iu tujih krajev
Domoljub stane na leto 38 Din, za tri mesece pa 10 Din. Prilagamo poIoJ i ter presimo, da jo izpolnite z natančni ui svojim naslovom pešto ter jo nesete z naročnino vred na pi-što.
Dor>io!juboye nagrade.
Kdor dobi 5 novih Domoljubovih naročnikov, ki bedo do 31. januarja plačali celoletiio naročnino, bo dobival Domoljuba vse leto brezplačno.
Kdor dobi 10 novih naročnikov, bo vse leto brezplačno prejemal nedeljskega Slo-venca s slikano prilogo: Ilustrovani Slovenec.
Seveda morajo biti v resnici novi naročniki, ne samo izprer. enjema krstna imena v ist. družini. Za nove naročnike, ki dobivajo časopis pri poverjeniku, naj tisti, k je dobil dovoljno število novih naročnika, naj dobi potrdilo od poverjenika i ga posije upravi Domoljuba.
Moji boji v Afriki in moj bes.
Na Silveslrov večer se je ogl&stl v nak-m uredništvu biv-Si rudar v Zagurju, Erhart Poznič. Izročil nam je naslednjo vrstico iz svojega življenja na maroški fronti.
Ko se. t prišel leta 1924. v Francijo, sem iskal po Alzaciji in Loreni dela, kjer ga pa na noben način nisem mogel dobi ti. Tako se napotim v Metz. Ko pridem v neko gostilno, sem se tam seznanil z nekim francoskim agentom. Predstavi se mi kot agent za rudnike v Afriki. Ko spozna v meni tujca, me vpraša, če grem za delom. Va moj pritrdilni odgovor mi začne hvaliti Afriko, kako da st* tam dobro živi. Začel me je napeljevati nu dolgo potovanje. Tu li o el se peciva ne brani in tako sem se tu i i. •■. poprijel medenih besed ter sklenil od-liniti v Afriko.
Potem jo mahneva v trdnjavo (Fort do Bordex), kjer so se zbirali bodoči Afri-kanei. V trdnjavi sem dobil okoli 40 fai-tov matičnih narodnosti. Hrane je bilo dovolj. Tu srno čakali dva dni na transport, potem pa z vlai.orn proti južni Franci;i. Po dveh dneh vožnje pridemo v pristaniško m": o Marcel. 1 u' aj srno čakali dva ('ni v trdnjavi Sen Žan, potem pa čez Sredozemsko morje v obljubljeno deželo. Vozili smo so mimo Balearskih otokov v pristaniško mesto Oran.
Ob jutranji zarji pridemo v pristanišče. Ze od daleč sem so ustrašil za oreMh neznanskih afrikanskih obrazov. Gledali so nas, kakor bi še nikoli no videli ljudi. V Oranu smo čakali na vlak, petem pa najprej v deželo. Prispevšl ponoči v mesto Sidi-Bel-Abes, smo prišli v legionur-■'ko vojašnico. Ko vidim, da sem bil prevaran, som začel protestirati, da nisem prišel v Afriko za vojaka, temveč z namenom, da bom delai. Dosegel nisem nič, nasprotno, smejali so se mi. V Sidi-B:l-Abesu s"m dobil vojaško obleko in na roko 250 frankov, za katere sem se prodal za sužnja za dolgih 5 let.
V Sidi-Bel-Abesu sem bil samo tri dni. Potem smo pa marširali 16 dni. Bilo nas je ena četa novincev. Šli smo v Ain-El-Ha <'nr. To je na meji Algerije h puščave Sahara. Tu se je pričeln težavna rc-krutska obui<a. V četi, kateri sem bil <lo-deljen, sem našel Slovence Spolenaka Jakoba od Ponikve, Kotnika Antona iz Konjic, Mamona Jo"eta nekjo iz Gorenjskega ter Žlindar Rudolf;t. Ta'coj sem jih začel nagovarjati, da bi ušli. Posrečilo se mi je dobiti samo Kotnika na svo>o stran, za'caj drutn so fc bali Arabcev, da bi jim no porezali gluv. Nabavila sva si okoli 10 kg čo-
fcolade, duhana, potrebnih jedil, zemljevid in kompas in hajd na pot.
Prvi marš sva naredila 78 km brez vsakega odpočitka. Zakaj žeja naju je gnala vedno naprej. Končno prideva do nekega Izvirka. Pa žal je bila voda slana, je bila pa kljub temu boljša kot nič, zakaj žejna sva bila tako, da niti govoriti nisva mogla.
Tu sva prespala kakih 6 ur. Seveda spal je eden, drugi pa je stal na straži, zakaj v nevarnosti sva bila pred mnogoštevilno divjačino. Drugi dan zopet naprej. Hodila sva kakih 18 km in prideva po naključju v neko arabsko kabilo (vas), v kateri so bili naseljeni črni Sinigalci. Ko zagledava strašne obraze, sva se jih prestrašila, da nama je skoro srce nehalo biti. Toda na čudo so bili z nama zelo prijazni. Govoriti nisva mogla z njimi. Z znaki sva jim začela praviti, da sva lačna, na kar "nama prinese neka stara Sinigalka dve ke.sre: to je arabski kruh. Prebivalci te kabile so bili brez obleke.
Potem sva hodila tri dni, ne da bi našla kako živo bitje. Med r°'i° sv'a streljala šakale, katerih ja v Afriki zelo veliko. Čez tri dni prideva do neke ceste in potem do neke kantine. V njej so bili Evropejci španske narodnosti. Tu sva so zopet najedla, napila ter odpočila. Potem naprej proti zapadli proti morska obali. Ko prideva do mesta Nem ur, sva morala prekoračiti neko vodo, zakaj mosta ni bilo. Ker je bila preveč deroča, je spodnesla Kotniku noge in z Bogom po vodi, zakaj plavati je znal kakor kamen. Končno se izkobaca na suho. Voda je bila globoka okoli enega metra. Ker nisva mogla hoditi, sva se morala sušili in polem naprej v svobodo.
Ko greva že proti španski koloniji, naletiva zopet na neko arabsko kabilo. Prišel naira je nasproti okoli 40 l?t star Arabec. Bil je francoski vojak in je shižil v Tirajverskem bataljonu. Ko iz najinih zamazanih in obraščenih obrazov čita, da sva begunca, naju hoče prijeti. No, sva si mislila, tako hitro ne bo šlo. Ko ie pa videl, da sam nič ne opravi, je poklical na pomoč več Arabcev. Prišlo jih jo okoli 20. V kljub taki premoči se je vnel boj med nami. Kotnik je bil ranjen in potem, kaj sem hofel; roke v zrak in ujetnika sva bila. Roke so nama zvezali na hrbtu, za tilnik vrv, ki so jo privezali na konja, in tako hajd peš cb konju nazaj v suženjstvo. Hodila sva tri dni, povezana noč in dan, brez jedi in vode, preden smo prišli do neke železnice.
Končno prideva v Pleir.cen, potem pa nazaj v bataljon čez Sidi-Bel-Abes v Ain-El-IIadjar. Za nagrado sva dobila 60 dni zapora, dnevno sva nosila po 10 ur v nahrbtniku SO kg peska. Jedla sva enkrat na dan. V zaporu sva bila brez vsake odeje, ležala sva na cementu, tako da sva imela že vse trde noge. Ko sva kazen odslužila, je sledila naporna vežba.
Po dvomesečni obuki sem šel v pod-oficirsko šolo, tukaj sem bil dva meseca, zapustil sem šolo kot korporal. Bil sem izvežban francoski legionar. Na dan sem imel kot navaden legionar 25 centimov, potem pa 1.25 centimov.
Ker se pa le nisem mogel privaditi suženjstva, sem še vedno tuhtal, kako bi se zmuznil v svobodo, vkljub temu, da sem bil monsieur kapral. In tako nekega dno dob',m od svojega kapetana dva dni dopusta v sosedno mesto Saida. To je bilo od Ain-El-Hadjara 9 km. Ko pridom v Saj-do, se mi pridružijo Irije leglonarji, ki so služili v prvem bataljonu v Sajdi. Dva od njih sta bila po poklicu šoferja. Šli smo v neko arabsko kavarno in se začnemo pogovarjati o begu. Hitro smo naredili načrt. Pred kavarno je stal prazen avtomobil, zasedli smo ga in zdirjali po puščavni zemlji v smeri proti Tripolitaniji. Ko smo se peljali skozi mesta, je bilo pisano 10 km na uro. Mi smo pa peljali z hitrostio do 80 km. Prevozili smo okoli 850 km, na kar nam je bencina zmanjkalo. Puslimo avto na sredi ceste in peš naprej.
Hodili smo že 6 dni, pa nas ujamejo francoski orožniki. Potem pa v Oran pred vojno sod ščel Za nagrado so mi pritisnili 3 leta daljnje službe, tako da sem bil sedaj preskrbljen za 8 let. Potem pa so me porinili takoj v Rif-kabile, v boj proti Abd-El-Krimu. Bil sem na različnih frontah za ča-n Avstrije, ali bojevnikov, kakor so Rifjeni, no najdeš na svetu, da bi se tako hrabro bili, kakor se oni za svojo prostost in življenje.
Dobro, bil sem v Maroku. Kaj je le-pionar v Maroku, hočem na kratko opisati. Podnevu vojak, ponoči delavec s krampom in lopato. V Afriki ni bojnih črt, kakor so bile pri na?," temveč so samo kolone. To se pravi, mi hodimo po celem obširnem ozemlju skupno kakih 33 do 35 tisoč mož dnevno po 18 do 30 km. Podnevi ni časa kuhati, zato smo jedli samo enkrat na dan. Ko smo cel dan roarširali, smo imeli skoraj v ak večer boje s Rifjeni. Ko smo postavili svoje taborišče, smo potem skoraj vsako noč do 2. ali 3. ure kopali varnostne jarke, tako da spati ni bilo časa. Največ pogine legionarjev vsled žeja. Zakaj marši so naporni po 50 do 60 km in se ne naide vode. In še tbta, ki se najde, jo vsa slana od salpstra. In tako vojaki mrjejo največ od gladu in žeje. Če ni mogel več vztrajati v maršu, so mu odvzeli puško, nož in mu-nicijo. njega pa so pustili Arabcem, hijenam in mnogoštevilnim šakalom na razpolago. Tako je marsikateri Evropejec in marsikateri Slovenec vzel žalosten konec.
Naj omenim boj pri Bibanu v Rifu dne 25. maja 1925. Jaz sem bil pri naskočnem bataljonu. V solnčnem jutru se bližamo frarcoski mali utrdbi, katera je bi'a obkoljena od Rifjenskih vstasev. V utrbi sta bili dve četi od Tirajver3kega bataljona. Bili so že 8 dni brez vsake hrane in vode. Morali smo jih osvoboditi in jih zorjet preskrbeti z živežem, vodo, munici'o in obleko. Tako smo prišli 25. mala v hude boje. Bataljon, v katerem sem služil, je štel v jutru 1100 mož, popoldne, ko sivo premagali Abd-El-Krimovce, je pa nas bilo samo še 213, zakaj kdor je ranjen, ta mora na silo umreti radi težkih transportov, ker v Afriki nI tako železnic kakor pri nas. Zalo sem hodih pes čez Milan, Trevho, Vidom, mi In mulami. Na vsako stran tovorne živali polože enega ranjenca in poceni na pot po kamenju in globočinah. Preden
pride transport do kake bolnice, je ranje-ncc že desetkrat pozabil dihati, ker karavane gredo po 14 dni daleč. Ko smo preskrbeli utrdbo z vsem potrebnigm, smo zopet šli dalje po Rifu k drugi utrdbi: Ujled-Abtalah. Čez dva dni smo že zvedeli, da so vstaši predrli v prvo utrdbo. Kaj je bila posledica? Porezali so vsem glave.
Tako sem marsikatere bojo prestal, katerih ne morjm vseh natanko popisati.
Zopet me je napadla želja po svobodi, zakaj vest mi ni dala, da bi bil v dvajsetem stoletju tako rekoč suženj. Ko sem prišel letos v mesecu avgustu v gorovje Veliki Atlas pri Skvrfi, sem zopet dobil tri tovariše, s katerimi sem pobegnil čez bojno črto med vstaše. Korakali smo kakih 150 km med sovražno lin jo, ne da bi bili opažani, potem pa v Špansko kolonijo Maroko. Tukaj sem bil interniran, nakar sem jo zopet potegpnil iz Ahazarkvivirja v francoski Maroko in tako na zapadno obalo v višini Kasa Blanke. Hodil sem 54 dni. Tovariši so podlegli hudi vročini in žeji. Bila sta to dva Italijana in en Portugalec. Jaz sem se vkrcal na neko trgovsko ladjo, v kateri sem bil tri dni skrit. Potem ko je odplula, sem na odprtem oceanu prišel na krov. Ladia ja vozila na Kanarske otoke in sicer na otokTenriffe St. Krus v mesto I.aspalmas. Tukaj sem dobil od španske oblasti podporo in čez 8 dni na daljnjo pot v Španijo. Izkrcal sem so v mestu Čad is, potem pa prš do Madrida, kjer sem dobil potrebne dokumente in zopet peš do Bar-calone. Po Španskem sem hodil kakih 1500 km. Potem pa zonet iz Barcelone po morju v Genovo na Italijanskem. Po Ital ji sem hodil peš čez ilau, Prcvi?o, Videm, Trst in Postojno. 28. decembra sem prišel v Ljubljano.
Prosim vse slovenske mladeniče, naj jim bo moj popis v trajen pouk in opozorilo pred Afriko, posebno pa pr^d legijo tulcev, zakaj tia priti je malenkost, ali nazaj ie umetnost.
Pozdravljam vse zagorske fante in dekleta in jim kličem veselo Novo leto!
Ljubljana, 31. decembra 1926.
Poznič Erhard.
d Dotnoljubova cena. Žal leto3 še nismo mogli, čeprav bi silno radi, znižati cene za Domoljuba, zakaj cena tiskarskim izdelkom se kakor tudi mnogim drugim tovarniškim produktom, ni prav nič /nižala in naši računi v tiskarni so csfai isti kot lansko leto. Na drugi strani pa žal nismo imeli na razpolago Slavonske banke, v kateri je delničarjem in vlagateljem zmanjkalo 178 milijonov dinarjev, medtem ko so liberalni časopisi kot povodenj brezplačno zalivali vso Slovenijo.
d Požari na Gorenjskem ponehali. Že nekaj dni sem ni bilo na Gorenjskem nobenega požara, dočim preje ni minila noč, da ne bi kje gorelo. Domnevajo, da so se tajinstveni požigalci, ki so napravili toliko škode in gorja s svojimi zločini, ustrašili dobro zastraženih vasi in hiš. Vsaka vas ima namreč svojo stalno stražo, v kateri se menjajo prebivalci V3e vasi, pole*? tega pa ljudje tudi sami stražijo svoje hiše še posebej. Požigalce pa zraven tega še zelo ovira sneg. Preje so po požigu po navadi
Star 8
Samo kdor vztraja, ta zmaga. Zato
zadnjega ca vohšce!
izginili v gozdove, kjer je bilo zasledovanje zelo težavno. s*daj bi pa sneg, ki je povsod zapadel, izdal njihove stopinje. Kdo bi bili ti požigalci, še ni pojasnjeno. Ljudje govorijo najraznovrstnejše, kakor da so to agenti neke zavarovalnice, fašisti, da so i*e vozili v avtomobilih brez luči itd. Pa tinti
Zato 23. t. m. vsi do
kupila malo priboljška, tako da smo dobili vsak nekaj čeŠpelj, orehov, eno jabo ko ;' „„ ;,„;„ ?■<,;» Nauč smo se bozio-
ter po eno čašu čaja. Naučili smo ,„
i, ki smo jih prepevali ob dre '	. _.„	svoio de-
nih pesmi, m m«« j*1* »"-r--vescu. Obenem pa smo posnazili svojo
_____ ....svA rUVTtfln 111 S
še druge zelo zanimive reči govorijo ljudje, pa jih zaenkrat še ne omenjamo, dokler ne bodo popolnoma dokazane. Orožniki so aretirali precej osumljencev, toda pravih zločincev najbrže med temi ne bo.
d Dva pož-ars na SilvfMn^o. V Silvestrov! noči je začela goreti tovarna za vžigalice v Rušah pri Mariboru. Gasilci so tovarno rešili, pogorela pa je streha. — Pri Sv. Križu nad Mariborom je zgorela hiša posestnika Filipa Galundra. Pogorela je do tal in še eno poslopje zraven. Govori se. da so se požigalci z Gorenjskega preselili v mariborsko okolico.
d Dva požara. Pri Sv. Martinu pri Vur-bergu je pogorel posestnik Franc Troiner. Zsoreia je hiša. gosjx»darsko poslopje in skoraj ves inventar. Žalostno je bilo gledati ubcgo živino, kako se je počasi zadušila v gorečem hlevu. Škoda je zelo velika. Sumi s?. u'a je ogenj podtaknila zločinska roka. — Zelo veliko škodo je napravil ogenj posestniku Juriju Donaj v Placarovcih. župnija Sv. Marjeta niže Ptuja. Zgorelo je vse a>.en močno zidane hiše, na kateri je ogenj uničil le streho. Na kraj nesreče je prihitelo gasilno društvo iz Moškanjc, ki je ogenj t'idi pogž.-ilo.
d Norice v slikah št, 1 kot priloga Domoljuba iz; Jejo v prihodnji številki Domoljuba.
d Ostudna agitacija. Tako zna samo dr. , Žerjav. V Domovini- je zapisal, da naš ' kandidat dr. M. Natlačen morda samo vsake kvatre vidi cerkev od znotraj. To je na- ; pisal dr. Žerjav zato, ker ve, da ga .Vatla- ' čen kot poslanca tožiti ne more. Mi pa vemo, da tir. Natlačen ne samo izvršuje vse svoje krščanske dolžnosti, temveč stori še kaj več, kot je dolžnost. Kolikokrat pa gre k sv. maši dr. Žeriav?
d Kako gospodari centralizem z državnim denarjem. V zagrebškem železniškem ravnate;jatvu so prišli na sled stušiii korupciji s premogom. Visoki uradniki so tja, endan naročali tolike množine premo-ga,« a se je v skladišču kvaril in znaša vsa škoda • krog 22 milijonov dinarjev. Seveda gospocij 2 so dobili tem večje provizije, čim' več so ii rocali. Prometni minister je 11 uradnikov odstavil. Centralizem vidovdan-ske ustave, za katero sta glasovala Žerjav m Pucelj je ugonobil Slovenijo, sedaj bo pa se državo.	J
„ c f.^ako sem preživel Božič kot vojak v Srbiji. Kakor vsak večer se je na sveti večer ob 5 zacul glas trobente, nato se nam ie citala zapovest. na kar je sledila molitev
• T .mS-Je V rašem av'o-oddelku samo 7 katoliških vojakov, je komandir odredil da se združimo z vojafti bolniške čete, s katerimi smo napravili božično drevesce ler ga okrasili s svečkami in drugimi stvar^ »N* in bolniški komandant pa sta n^a
H(H»
Ka-
t«j 1 o
lavnico, kupili par svec, razpeto m.bImo Srca Jezusovega ter postavili mal oltar kjer , je dru[ri dan katoliški duhovnik iz Belgrada opravil božjo službo, mi pa smoprep* i vali božiču? pasmi. - Valjev«, 26. dec. 1923. — Fr. Nerat.
d Kraljev dar. Ko se je soproga pokojnega Pašiča prišla kralju zahvalit za njegovo s-remstvo pri pogrebu, ji je podaril i krali čaini servis, visoko staro umetniško delo iz čistega zlata. To darilo je hotel dati kralj Pašiču ob proslavi njegove osemd--i setletnice.
d Slovenec zdravnik v Belgradu. V : Belgradu se je nastanil kot zdiavnik-kirurg j naš rojak iz Vojnima g. dr. Vladimir Bre-i zovnik. G. Brezovnik >e je temeljito izobra-: zil v svoji stroki in ga toplo priporočamo j vsem Slovencem v Belgradu.
d Ne v Francijo! Delavska zbornica nam ie poslala v objavo svarilo našega konzulata v Bas°hu, naj se delavci ni' tdprav-; liajo v Francijo, če nimajo vseh dnkumei-tov v redu. Nam se zdi potrebno reči nek ii več: resno odsvetujemo sploh izseljevanje v Iranci jo, kjer se je v zadnjem času po'o-žaj na delovnem trgu zelo izpremeni1. Po uradnih p<xtatkih je v Franciji dane? tisoč p' polnoma brezpost Inih.
d Dr. Anion Slivnik. zdravnik v dt iljici. do pre lica ne ordinira.
d Društvo /;i narodno zdravje i na sv. £>t( fara dan ustanovljeno v Ljublja ni. Predsednik je tr. dr. Ivo Pire.
d Najsevernejši del nase državi je Prek m ur je, ali kakor se tudi imenuje, Slovenska Krajina . Odkar je nova železnica, je to topo krajino obiskalo veliko ljudi in vsak jo odšel /. najboljšimi vlisi. Nekaj neobhodno potrebnega pa manjka v Mu rs!'i Sob ;ti, ki je glavno mesto, in sicer katoliški dijaški zavod /a gimnazijce. K temu nam pnronor- vsak, ki si kupi vsaj eno srečko Marimišča . Stane le 5 Din. Dobijo se sioraj v vsakem župnišču v lavaniinski skotili, potem pa seveda v Martinišcu v Murski Soboti. Segajte po njih. dokler ie čas!
w , '-1 i"1!'1 >e v Ljubljani znani slikar g. Matej Trpin, star Šele 54 let. Bil je znan sirom Slovenije, ker je poslikal veliko naših (društvenih odrov. Naj mu sveti večna
d Žrtev poklica. V Kranjski gori je
K Som" - Z<JraVrk ?'• ^,rn3r Oblak weilelr,.S1.je."a,{°Pdl smrtno bolezen, ko.je v hud. zimi hitel v hrib k neki bol'
d Tovarna zgorela. V noči od 23 na M decembra 1928 so imeli v Eekradu velik požar. Zgorela je tovarna usnla W basic. Kako je nastal požar, je 'še netno. Ogn egasci so se radi pcmanikS vode omejili sam,, „a varstvo sosedn h £ bile v veliki nevarnSi To^lHS pog-rela do tal ter znaša škoda nld mil'
jon dinarjev, ki pa je dobro pokrita z vi-koso zavarovalnino- Omenjena tovarna jo pred dvemi leti na enak zagoneten način popolnoma pogorela.
d Korenit boj proti odpravi stanovanjsko bode v Ljubljani je napovedal ljubljanski vladni komisar dr. Mencinger. Kazpisa-| lo se bo občinsko posojilo 30 milijonov di-! narjev, ki se bo vrnilo v 30 letih. S tem | se bo moglo zgraditi v Ljubljani okrog 350 l novih stanovanj, s čemer bi bila stanovanj-I skn beda v Ljubljani skoro odpravljena, d Volkovi v Hercegovini. Vsled mraza so se v Hercegovini pojavili volkovi. Blizu i Gad kega so postali volkovi posebno predrzni. Napadli so nekega kmeta in ga raz-! trgali.
d Avtomobil ga jo povozil. Na novega , 'eta dan zvečer se je vračal z Doba domov na Krtini 23 letni Miha Erbežnik, sin ko-njača. Nasproti je privozil v zmernem diru in na pravilni strani avtomobil nekega ljubljanskega trgovca. Nihče ne ve, kako se jo fii t kar nenadoma znašel tik pred avto-mobi om, ki ga je tako nesrečno treščil ob tla da ie takoj izdihnil. Šofer je sicer z . t mobilom takoj, Iso je zagledal fanta pred sabo, zavil ter se celo zaletel v bližnje drevo, a bilo je prepozno. Tudi avtomobil se je znatno poškodoval.
d Skozi okno je ustrelil neki zločinec i/ vo'aške puške posestnika Tomaža Šilaka v Bucmancih, župnij i Sv. Tomaž pri Ormožu. Luščil je bufitiee \ sobi do 11 ponoči. Preden je šel spat, je padel stre), ki j mu je pognal kroglo skozi srce, da jo bil mož i -- ' —' " —
ia mestu nutev. O zločincu ni se nič
d Alkohol. Hlapec Ivan Mcrčič v Mari-1 boru je imel revmatizem. Da bi ga pregnal, j' s i neko noč1 ležat n;t pepel, ki ga odlaga državna železnica na nekem odprtem pro-I ste ru. H a ec je vzel s seboj steklenico sadje, ca, katero je napol izpraznil ter za-' sj;al. Alkohol in strupeni ]>litii, ki gredo iz I š, ncu raslega pepela, pa so hlapca tako ; onamili, da se ni več prebudi! in se je > skoro dobesedno spekel na še vr'čem jie-| polu.
d Drevo j« je, ubilo. V Vučji gomili v ! Pr< kmurju so pred nekaj dnevi podirali j drevo. Ko -e je začelo drevo nagibati in l pad .ti, je neka ženska začela v zbeganosti t.'čj na ono strun, kamor je jiadalo drevo. Ko je videla, da se ne bo mogla rešiti, so je -'klonila, da je vej' vje ne bi moglo do-sc?i. Nesreči pa se tt;.li tako ni izognila. Dobila je tako močne poškodbe, da je že dve uri pozneje umrla.
d Zagoneten samomor v Mariboru. V pivovarni Union so našli obešenega de; lav ca Pctnerja. Truplo je viselo na omari v takšnem položaju, da je policijski zdravnik ugotovil, da je smrt vsled obešenja skoro izključena. Zanka je namreč šla preko tilnika tako, da je bilo grlo prosto in ;;mit ni nastopila vsled zadušitve. Badi tega je slučaj skrivnosten. Policija ga bo strogo preiskala, ker ni izključeno, da gre za zločin.
d Žrtev alkohola. Pri Sv. Trojici v Ha-lozuh je zmrznil hlapec Matevž Pemek, ki ^ je Pri posestniku Klasiču napil toplega snopsa. Kako življen:e, taka smrti Kar jo Nadaljevanje na sUiuii 11
zapadel sneg, se snopa kuha po vseh Halozah, kotli romajo od hiše do hiše In z njimi tudi ljubitelji šnopsa. Včasih se jih ponoči toliko nabore, da »pi jejo ve« snop«. V Želalah so kar ob cesti sezidali šnop-sarno, kjer že dva meaeca ogenj ne ugasne, tudi v nedel jo ne. Zgodovina kaže, da skru-nitelje nedelj zadene božja kazen.
d Ujeta roparska tolpa. V gozdovih pri Vinkovcih je tamkajšnje orožništvo zasledi o romarsko tolpo, ki je že dalj časa, kakor smo že poročali, ogrožala sremske kraje. Ro, arsko tolpo tvori 19 mož. Orožniški poročnik Novakovič je šel z večjim številom orožništva na zasledovanje. V nekem gozdu se mu je posrečilo roparje obkoliti. Med njimi in roparji je nastala pravcata bitka. Dva orožnika sta dobila težke rane, dva pa lahke. Vendar se je orožništvu posrečilo, da je tolpo zajelo, in sicer devet po številu.
d Smrtna kosa. Umrl je v Žičah pri Konjicah ondotni župnik g. Milan Šatšelj, v Gornjih Petiovcih v Prekmurju pa župnik g. A. Kiihar. Bog jima bodi večni plačnik!
d Inllucuea divja v Švici. Šole v (Jetifu in Bernu so zaprte.
d Močan potres, trajajoč eno minuto, je obiskal 20. decembra glavno mesto Portugalske, Lisabono. Škoda je zelo velika, več ljudi je bilo ranjenih.	J
d Poln avto ljudi se je zvrnil pri Sant- i andru v Španiji v reko. Vseh 20 ljudi je j utonilo.
d Vas sc je pogreznila. V bližini Tu-skenta v Rusiji se je ob priliki potresa po-greznila vas, katero je potem zalila voda. Večina ljudi je potonila.
d Nova senzacija za 1.1927, Enkrat v me.--er.il mnnnfakfurno blago zastonj. Ivan Kos, trgovina z manufakturo, Ljubljana, Sv. Petra cesta št, 23 in Šiška, Ce-lovtka cesta št. 63, bo za en prodajni dan v vsakem mesecu do 30. maja 1927, kateri se objavi vsakega 5. v listih »Slovencu«, ;>Doinoljubu<, »Jutru« in »SI. na- J rodu«, dajala svojim odjemalccm za isti znesek blaga brezplačno, za katerega so objavljeni prodajni dan kupili v gotovini. Izkazati se morajo z blagajniškim listom v časopisih objavljenega dne. Poslužite se te izredno ugodne prilike, ker dobite lahko brezplač-n o razno oblačilno blago. Pozor torej pri nakupuI
d Čajanka! Ste že poskusili čajne mešanice »Čajanka« in »Globus« vanilijin sladkor? Poskusite, potem ne kupite več drugih znamk.	8fC9
d Lovsko orožje popravlja najceneje in najbolje puškar F. K. Kaiser.
d Smrtna kosa. Ob sklepu uredništva smo prejeli vest, da je v Zreški pri Medvodah umrl ondotni župnik in častni kanonik g. I. B r e n c e , star 76 let. Pogreb bo v petek ob pol 10. uri dopoldne.
n Licscc. Krekova mladina v Lescah priredi v nedeljo, dne 9. januarja ob pol 5. uri popoldne, v prostorih Prosvetnega društva na Brezjah, ljudsko igro s petjem v petih slikah: Dime/, strah krenjske dežele. Siisal Danilo Cerar. Vsi prijatelji Krekovcev vljudno vabljeni.
n Ljudski oder v ftmartnem pri Litiji vprizori v nedeljo 0. in 10. januarja veseloigro v 3 dejanjih »dtapinove svijaic« ob 0 popoldne.
p V Št. Janžu na Dolenjskem bo shod SLS v nedeljo 16. t. in. po Jutranji maši. Govori poslanec Anton Sušnik. Udeležite t« shoda vsi.
p Kranjska gora. V nedeljo 16. t. m. ob 11 dopoldne bo shod SLS v Kranjski gori. Poročata kandidat Jakob Jan iz Gorij in poslanec Sernec. — Popoldne isti dan bo oh 3 shod v Ratečah. Vabimo k obilni udeležbi.
Vlada ima težave.
Ker se dr. Korošec ni dal ujeti od Uzunoviča, da bi vstopil v vlado, v kateri bi moral prevzeti vso soodgovornost, za slovensko ljudstvo in državo pa bi mu ne pustili ničesar narediti, je bila vlada v silni zadregi. V prvi ministrski seji je bil razgovor samo o tem, kako dobiti SLS v vlado. Končno so pooblastili ministra za pravosodje dr. Srskiča, ki se z dr. Korošcem najbolj razume, da se z njim nadalje lazgovarja.
Dr. Korošec je poklical vse poslance !Sli> v Belgrad, kjer so so dolgo posvetovali in naposled objavili poročilo, da Uzunovič ni dal zadostnih pojasnil in povolj-nega jamstva, da bo vlada res delala in da zato S1~S ni mogla iti kartako na slepo v tako vlado. Uzunovič pa da potem ni več obnovil pogajanj z dr. Korošcem, dasi je v pogovorih s časnikarji izrazil željo, da tudi SLS stopi v vlado. Tako obnašanje da ni iskreno, Slovenci pa hočejo sodelovati samo v vladi, ki hoče pošteno in iskreno delati /a dobrobit vseh treh narodov v državi.
Med tem pa je imel sejo tudi klub radikalnih poslancev, na kateri je Uzunovič zopet izjavil, da se resno dela na tem, da stopi v vlado tudi SLS. Poslanec Dragovič pa je izrekel mnenje, da bi se razmere v vladi izboljšale samo tedaj, če tudi SLS stopi v vlado.
Prav tako so imeli sejo radičevci, ki so poslali Uzunoviču naravnost pasje-ogabno udanostno izjavo, v kateri pozdravljajo posebno to, da so v vlado prišli možje, ki niso ljudstvu odgovorni. Ta suženjski duh pri radičevcih je že naravnost ostuden in se gabi tudi radikalom.
Ko je radikalni klub drugi dan nadaljeval sejo, so vsi poslanci stali pod vtisom izjave Jugoslovanskega kluba. Cela vrsta poslancev je odločno obsojala Uzunovičevo postopanje ter odobravala stališče dr. Korošca. Ko je šlo za to, da se poslanci razgovore o nastalem položaju in se je priglasilo k besedi 40 govornikov, je Uzunovič zahteval, da se z debato prekine in takoj glasuje. Nastal je velik krik, nakar je Uzunovič izjavil, da gre tu za zaupnico ozir. nezaupnico njegovi osebi. Glasovalo je nato 94 poslancev, 66 za, 21 proti, 7 se jih je vzdržalo. To pomeni, da vlada v skupščini nima več večne. Vsled tega glasovanja sta ministra Simonovi6 in Miletic, ki sta oba pr »ti Uzunoviču, podala ostavke. Uzunovič m j«
ustrašil, da bo vlada vsled tega morala takoj pasti, zato je poskrbel, du kralj ostav-ke ni sprejel. Sedaj se misli, da bo vlada vzdržala do 25. januarja, ko bo zopet sklicana narodna skupščina.
Radičevci in radikali pa so si zopet takoj skočili v lase. Neki dalmatinski radikalni poslanec je izjavil, da se bo zakon za agrarno reformo, kakor so ga hoteli imeti radičevci, umaknil. Minister za agrarno reformo P. Radič pa pravi, da vztraja pri svo-jem načrtu. Nastal je kavs, ki se bo najbri končal s tem, da bodo radičevci zopet pokleknili.
kaj pišejo nasprotniki.
»Volitve v oblastne skupščine je zlasti dr. Korošec sovražil, ker ni hotel go-spodarsko delati,« laže »Nova pravda«. Dr. Korošec ni volitev prav nič sovražil, sovražili so jih pa tisti, ki so bili v vladi, a so se jih bali razpisati. Le vprašajte Vašega zaveznika dr. Žerjava, zakaj jih ni razpisal, saj je precej dolgo sedel na — ministrskem stolčku. Kako slovensko ljudstvo pod vodstvom dr. Korošca »sovraži« oblastne volitve, pa bodete iočno zvedeli na dan volitev.
Nesramne laži »Nove pravde«. Narodni socialisti plešejo zadnje čase točno tako, kot hočejo žerjavovci. Zadnja številk« :;Ncve pravde« je polna reklame za »Jutro*, kar znači, da so se narodni socialisti kot delavska stranka popolnoma podvrgli žerjavovskim kapitalistom. Pa to je končno njih stvar in stvar narodnosocialističnih — volilcev. — Nekaj pa je, česar ne moremo prezreti. Ko poroča »Nova pravda*, o novi vladi, piše: »Dvoje mest — poljedelstvo in socialna politika — je ostalo nezasedenih. Rezervirana sta resorta za slovenske klerikalce, ki so navdušeni za generala — prometnega ministra in za vso radičev-sko žlahto.« Kaj ne, kako ostudna laž, ko vsi, posebno pa železničarji dobro vedo, da je bil ravno vstop aktivnega generala za prometnega ministra, glavni vzrok ne-vstopa SLS v vlado.
Drugo nič manj debelo laž je napisal bivši narodnosocialistični list v uvodniku pod zaglavjem »klic k resnosti«. Čujte, kaj piše nepoboljšljiv lažni k o dr. Korošcu: »Tudi on je hotel republiko, dasi je rekel leta 1918, da hoče imeti kralja, tudi on (Korošec) je hotel imeti svojo slovensko državico, dasi je rekel, da hoče imeti s Srbi, Hrvati in Slovenci eno državico.« To je zopet ostudnost prve vrste in »Novo pravdo« resno poživljamo, da pove kdaj je dr. Korošec to hotel ali tako govoril!
Socialdemokratični listi in — rojstvo Gospodovo. Tudi socialdemokratični listi so prosljavljali praznik Učlovečenja — po svoje. »Delavec« vidi v Kristusu le anarhista in komunista, ki je pretrgal nacionalne vezi, razrušil versko zgradbo in sploh umrl Kot puntar na križu. — »Delavska polltika< piše se bolj bogokletno: zabavlja čez papeža in pravi, da pravo vstajenje in odrešenje šele pride, pa ne iz Rima (misli rimsko-katoliško Cerkev in njene nauke), marveč iz zatemnjenih in za-ničevnnih globin, kjer se vtesnjene in prevarane mase združujejo in dvigajo, da
6
osvobode svet, da ga res izvellfajo tn odrešijo. - Tal<o torej ^Delavska politika . Mi pa vprašamo večino socialdemokratskega delavstva, ki je ob jaslicah s svojimi dninami verskoiskreno proslavljalo rojstvo božjega Odrešenika, ali ni nad vse grda talca pisava vedno in zlasti ob tako velikem prazniku? Ali more brezbožno prsate stanovski delavski organizacij prine-
i' ,"as assrssr^ issa^nm w
di? _ v Rusiji so že pripravili ;rdeci vo- , uspela kar najbolje. Nekaj	«■

ŠT. VID Piti STIČNI. (Razno.)
Vse organizacije živrlino delujejo: cerkvene, prosvetne, gospodarske in politične
ditelji delavstvu zem< dar smo prepričani, da . šili žalostnih razmerah, božični slovenskega proletarca neprimerno lepši in boljši, kot ga je in bo imel že odrešeni delavec v ru.-kih rdečih nebesih:. — Res ni potreba, da delavstvo s članstvom pri gotovih »stanovskih organizacijah in z nn-ročevanjeni bogokletnega Časopisja kliče nad sebe in družine sodbo in kazen božjo.
r-ejiozno kesa nje. Pod naslovom Kako je naše stališče., zadnji Kmet-ki lis!« kaj lepi razlaga škodljivo: t centralizma in pomanjkljivost ustroja oblastnih skupščin. Pravi tudi: Očitrli nam centra'iz^nt, je torej nespanifinost prvega reda in je slabo sredstvo naših nasprotnikov v tem vo-]ivin.m boju.'- Razumemo, pred volitvami je treba pisati tako. — Kdo pa ie kriv centralizma? .Aii r.isfe Vi glasovali z ti;lavo zanj in lorej tudi za nepovoljno ureditev oblastnih skupščin. Vaše kesanje je prepozno. Enkrat Vam je šla večina slovenskega ljudstva na centralistični led, a ne bo š!a nikdar več, kajti Vašemu kosanju mora slediti — pokora in še marsikaj.
: Življenje i« trda stvar, in v živlieniu zmaga samo tisti, ki ne odneha, ki nikd, r ne odneha, pta^i glasilo samostojneži v. Prav imate, t"* ti; !i ie stranka slovenskih radičevcev rajmanj upravičena do takih naukov, saj ste za vstop v vlado odnehali od vseja prav kakor j? Belprad ol Vas zahteval. Če pa mislite sedaj z neodnelui-ireni resno, potegnite pri oblastnih volitvah z nami. da skupno izvojujemo sloven-s'd fo-podarsko samostojnost, ki je tudi za Vaše volivce — edina trajna rešitev, kfjti. <M govorimo z Vašimi be. Mami. tudi v boju za avtonomijo zmaga tisli, ki ne odneha.
ftnni Večjo množino (<no!a produ »H tamenS UIIUJ. ,, s,.PO FHA\C GOinn, mesar _ Ljntljara (Si?ka), Jernejcva cesta 47.	<019
PRODAM hj-cfrtl
tno pa-tijo l3lt!OlU*
ku, v Podijo rji It. 15, p,
KujHifem
kože divjačm vseh vrst
diski raje in ven- domu, u. arno pa, da bo kmalu izbrisan. To je bil pri vseh na- ! jasen je bi'o v domu veliko prireditev: Oo-
.....praznik haiali siik> 70() letnico sv. Frančiška z lepo
akademijo. Praznik Kristusa Kralja smo slovesno praznovali v cerkvi, ko je preko 300 družin, posvečenih Srcu Jezusovemu, p:>svečenje obnovilo. Pri skioptičnem predavanju o Kristusu KrnHu ni mogla dvorana, dasi je precej prostorna, sprejeti vseh udeležencev. Na Mladinski dan , S. decembra, je bilo 2<> deklet in 20 min leničev sprejelih v Marijino di izbo. Člani obeli družb in Orli v krojih so prišli pili k skupnemu sv. obhaji u. Sv. Alojzija smo • sno-mnili in pros avili 290 letnico z akademiji): g-vor člana, deklamaeije in skioptično predavanje. .ekaj nove a je bil | rvi pevski koncert, katerega udeleženci še "daj ne m trejo poza'j i ti. Na dan sv. ftteiana je dru-štvo j ritvdil' i"ro Na betleheuiskih poljanah . Društvo j,' pežnilo knjižnici. Člani naj jo pridno obiskujeja! Pretekli teden ••tno ime i tridnev ni cr.ov. ki tečaj, katvrega so se udeležili vsi odsekovni telovadci. — V tej volivni dobi smo imeli že šest shedov. Povsod je bil s <'a.sen s!. -- udeležencev: Vsi premo »t. volišče! Skrbeli b. rno, da bo izid prvih vu'i! v v ol 'astno skupščino /.a nas Slovence <V ten, ne tako kot prve volit,-e v di Javni :>:.)> r kta 1920, ki so nam I rinesle centralizem. Zato bomo volili SLS, ki ima v našem okraju prvo skrinjico. — Za 30 letni jubilej nam je hranilnica pos'a<a stenske k dedarje. Promet v letu 1925 jc znašal 7,969.392.43 Din. Zadruga ima 413 čla-ov. ^Gospodarji, vlagajte rrihrankc le v domačo hranilnico, ker je najbolj vama, da se vam ne pripeti kaj podobnega krt onim. ki so imeli denar naložen v žerjavovski Slavonski banki. — V nedeljo 9. januarja po prvi sv. maši bo v .domu volivni kamor pri 'e nrš voditelj z. dr. Korošec. Možje in fantje, pridite vsi! Zve-de'i boste marsikaj novega in zanimivega, kar n'ste še bra'i v časopisih. — Dasi so dekleta h dila od hiše do hiše, se marsikje še niso nar čili na »Domoljuba-. Ljudje, ka; čak te? Nai ne bo hiše brez njega I So je čas, da ga naročite, ako ne za celo leto, 1 pa vsaj za polovico.
razn? debelosti, okoli stoječih na travni-Kamnik.	5070
in sicer: lisičje . knnje , vi-Vove zajčje , vcverlc
o<l 20'l Din do 300 Din ol 70'5 Din do r00 Din od 50") Din do 800 Din Od 18 Din do 23 Din od 20 Din do 25 Din
Eliflij Ber tet^č Ljubljana
Kongresni trg (hiša Slovenske Matice).
LOGATEC.
Na Novo leto popoldne je prišel v Dol. ifg!tec dr" Korošec- I)asi "i bil napovedan shod, »e je vendar nabralo polno dvorano ljudi, ko se je zvedelo, da je prišel voditelj rase stranke in našega naroda. Dr. Korošec je navzočim razložil politični položaj in jih pozval, naj se udeleže polnoštevilno vo-
Kdor ne gre 23. vo it, podpira centralizem in centra-Itstično uničevanje Slovenije.
lite v v oblastne skupščine. Nato je povedat neki Žerjavov pristaš, da bi rad stavil tri vprašanja. Dr. Korošec jo ros poslušal prvo vprašanje. To sc jo glasilo: Kdo je kriv sedanjih davkov? Dr. Korošec je ruJovedne-žu povedal, kar ve vsak bravec našega lista. Ko so bili naši začetkom leta 1920. v vladi, je bilo v državi pobranih 5 milijanl da\kov, odkar i>a so vladali demoiratje, radikali in radičevci brez SLS, jo zrarstel proračun, da se pobira sedaj 13 milijard. Ker so bili deuukratje več let v vladi in sev< la tudi dr. Žerjav, ve vsakdo, kdo jo teh davkov kriv. Tisti, ki je bil proti njim, je bila vedno SIS. — Mož ni stn\il nobenega vprašan a vcv in jo je oukuril. —- Takih modrosti >e nau'e di-mokrutje, ki bero j .-.arno Domovino in Jutro , s< mi jia ni-i česar ne mislijo.
K \MNIK.
Z: In ji dve leti Ma bili za naše del;« v«: v .-ltitdiiišnici teiii. Obrat so je omejil in veliko delavcev je ostalo doma. Kaj se pia-\i biti brez kruha in zaslužka in to sedaj na zimo, nihče ne ve, ki tega ni okusil. Pri zadnjih držauu zborskih volitvah no ' nt po tovarni delili listke, nn katerih je lilo •/ardstmo: l'rn,i delavci! Vedite, da j drživni kruh, torej tudi \oiitu tiste, ki > za drža\o, ker država ne bo hranila ti 'i, ki b< :'o pioii njej rovnli. Zato naj vsak delavec na dan volitve spusti kroglico v dr > skrinjico (bila jo to žerjavovska). Ako i tu« rr.i lile tako storili, potem pa rajši < ta-nite tli ma.c Kje pa je danes tisti gos p' I diu"e turinlicc? Mi smo vel iii, a drža ne m kruiia vendarle ne jemo več. Zato se lx>n > sedai skrbno izo/ibali žerjavovske skrin i-ce ter volili Slovensko ljudsko stranko, . i edina se ro-no in pošteno bori za to, da -i b. mo Slovenci sami rezali svoj kruh. ne p<t da nas strada belgrajski centralizem.
SKOMUK PRI BRKŽICAI1.
Samostojna je imela na Štefanovo tn-kaj svoj prvi shod. Na n em se je prikazal žo od nekdaj znani Urek iz Globokega, ki je prišel v gostilno • k Ma»tenč-kovki pro it, naj se ga vendar Sromljani usmili jo in mu ne dajo samo 14 kroglic kakor pred 2 leti. Ali se morda g. Urek boji Sromljanov, da so ga 4 orožniki varovali, in še zastopnik glavarstva i/, Brežic, drugače bi v Sromliah sploh ne mogel imeli shoda. Na svoje izpade je dobil tako temeljit pouk, da ga bo pomnil. Kot drugi govornik je nastopil drugi IJrekov kandidat Bogovičev Enže, gostilničar iz Brežic. Kako smo gledali, ko je začel Urcku ugovarjati. Tretji Urekov kandidat, Gotilerjev Pepče iz Sromelj, vsem daleč okrog znan, ni voril, pač pa skrbel za mir, kar je bilo zelo potrebno. Ne vemo, ali se Urek sramujo Gcdlerjevega PepČeta kot poslanca, ali kaj, kajti prav nič ni omenil, da bi bil Pepčo tudi rad poslanec in da bo kot tak natiskan na 3. skrinjici. Mi Sromljani bi namreč Godlerjevemu Pepčetu prav iz srca privo-
ščili, ti« bi bil on naš poslanoc. Kaka čast za celo sromeljsko občino) Vso bi romalo
h Godlerjovemu Pcpčetu, vsem bi dajal lepo opomine in podpore na levo in desno; PepČeta bi pc\zdignili kot poslanca na županski stolec in za Sromljicie bi prišli zlati ča-i. Kdor ;.a tega no verjame, naj so pri volitvi v oblastno skupščino v nedeljo, dno 23. januarja izogne .'!. skrinjice, na kateri bo natiskano ime Godlerjevega 1'epčeta in naj vrže svojo kroglico v 1. skrinjico, ki je skrinjica Slovenske ljudske stranke, ki bo tudi zmagala.
IZ BRUSNIC.
Vpoietju jo pri nas pokojni ravnatelj kmetijsko šole na Grmu g. Skalioky usfar novil podružnico Sadjarskega in vitnar-bkiga društva. Dne 12. decembra 1826 smo imeli prvi redni občni zbor in nato predavanje o sadjarstvu, v katci*. m nam je g. Stokla^ l Grma prav poljudno orisul v;go-jo in negovanje sadnega drevja, posebno je priporočal za naš okoliš izbrano vrste jablan. Seznanil na« je tudi z anierikan-skim zabojem. A žal, da je tako malo zanimanja; dopoldne je bila udeležba še p-o-vcljna, popoldno p., prav pičla. Zabavi a-nje, da pri nas takega pouka ni potreba, češ. d t imamo sadja še za <»troke premalo, pač ni na mestu. Ko bi za.' Ii še vse pri-merne prostore /. dobrini sadnim dr< • jem, bi ga bilo za otroke dovolj in še 'udi /a predajo. Se voČ bi pa vedeli povedni trgovci, ki so predlansko leto pri nas kupovali jabolka, da smo prav hudo potrebni pouka o obiranju in vkladantu sadja.
Dne 19. decembra smo pa imeli sliod Kmečke zveze, na katerem je g. kandidat dr. Čet-nik nepobitn" dokazal pravo pot poslanoev Si .S in obljubil k to delavnost in pošteno vztrajnost /a prav.' e slovenskega IjiHfetva tudi v bodoči pokrajinski sikup-ščini, kar so vf i navzoči navdušeno odobravali. Zatorej lx>mo 23. januarja vsi do zadnjega šli na volišče in bomo vrgli kroglico v prvo skrinjico, da bomo dokazali, da nas vrliirri boj še ni utrudil in nas za naše pravice ne bo nikoli. Kakor dozdaj bomo krepko dvignili zastavo naše SLS. In zmaga bo naša.
jezica.
Bliža hi* ned» lja 23. januarja in zopet l.omo stopili na volišč«, da z volilno kroglico pokažemo svojo zavednost in zvestobo stranki, kateri smo do sedaj vedno in neustrašeno oddali svoj glas. Kakor nas pri nobenih volitvah niso premotili agitatorji raznih strančic, tako bomo tudi 23. t. m. vsi vrgli kroglico v skrinjico SI^S, ki bo na Jožici nrva. Nikogar ni treba prepričevati, da I K) imela SLS veliko večino v oblastnih skupščin: h in da bo imela ona tudi odločilno bestdo. Vse ostale stranlVe, kolikor jih b> do čisto brezpomembne in je vsak glas oddan u\ nje, izgubljen. Poznrnio delo SLS v bivšem deželnem zboru, zato ji tudi zaupamo. SLS stranka je tista, ki nam je s pomočjo deželne in državne podpore zgradila vodovod. Veliko gospodarskih potreb -ima še Ježica- Treba bo graditi elektrarno ild. Težko bo zmogla naša mala občina lastnimi sredstvi vsa ta bremena. Tr,-'»a se bo obrniti za pomoč na dežslni zlx>>' ali oblastno skupščino. In zopet bo
SLS tista, ki nam bo rade volje pomagala. To vse naši volivci uvidevajo in tudi tisti, ki so r.am bili nasprotni, vstopajo v naše vrste. Omenimo samo delavce, ki trumoma zapuščajo socialiste in komuniste in vsto-pajo v našo »Delavsko zvezo«-, ki se je preteklo leto brc/, vsakega kri ca močno utrdila. V kratkem se nam predstavijo nekateri naših kandidatov, na kar že dane« \se opozarjamo. Čas objavimo pravočasno.
MOŠNJE.
V letu 1926. je bilo v župniji poročenih 183 parov po 18 različnih duhovnikih, pokopanih po 8 svečenikih 23 mrliče v; krstil jo župr. sam 24 otrok. Poroki sta bili v Mošnjah le 2, še od teh 1 tuja (druge na Brezjah). lVkopali smo 1 več kakor jih je v župniji umrlo; enega so namreč mrtvega pripeljali i/ Ljubljane. Umrli so doživeli po 90, 85, 85, 85, 84, 81, 78, 76, 75, 75, 73, 78, 56, 50, 38, 36, 25 in 0 let. Največ starih je umno v vasi Črnivec, ki ima samo 17 številk. Ti sami so doživeli toliko let kakor vsi ostali. Pokopanih je na Erezjah 11, v Mošnjah pa 12. Neki popotni siromak je prišel iz Črnivca v Mošnje samo umret. Od novokrščenili smo 3 že pokopali. Neporočene so poslale krstit 4 majke; 2 sta tujki. Od teh je 1 poročila in hčerico pozako-nils Druga je pa svojo Mirico poslala Očetu nebeškemu.
SV. LENART NAD LAŠKIM.
Ko se je vršil v nedeljo naš volivni shod, je razglasil samostojni kandidat takoj p j službi L ožji: »Sedaj imamo dve krščan-! ^ki kmetski stranki. Ena sc imenuje sloven-i skd ljudska, a je najprej gosposka, potem kmetska,- druga pa se imenuje .slovenska kmetska in je najprej kmetska, potem gosposka..: Lopa kmetska stranka je ta stran-i ka naših samostojneži v, ki glasuje v Bel-gr du zi. gromne davke in odreka slovenskim k m t oni vsako podporo ob raznih ne-1 zg nlnh! ivakc pa je ta stranka krščanska, j se razvidi med drugim iz brešure: »Stara pravda nekdaj«, ki je izšla pred tremi leti. V tej brošuri se slikajo nekdanM redovniki v Jurkloštru kot zatiralci kmetov, kot pijane. in nečistniki. Redovniki ve imenujejo ;rirski svetohlinci« (str. 10), o hudem duhu se piše, »da kmet ni tako neumen, da bi verjel v stvar, ki je nikoli ni videl in je mogoče nikoli videl ne bo« (str. 28) in se druge take stvari, ki sramotijo vero in du-hovski stan. Lepa krščanska stranka to, ki jo izdala tako brošuro! — Volivni shod naše stranke, ki se je vršil v nedeljo, je dobro u.s rel. Udeležba je bila obilna. Vsi so odobravali program naše stranke. Le navzoči samostojneži so se trudili dokazati, da ni res da bi minislor Pucelj odpis vil iz kmetij irih šol verouk in da je priljubljenega živinozdravnika dr. Jerino prestavil iz Laškega po pomoti. Šent Lenartčani! Vsi kroglice v prvo skrinjico, da ne pride naš kraj pri poštenih krščanskih Slovencih v slab glas!
TZ KAMNIŠKEGA OKRAJA.
D.ie 26. dacembra sta se vršila v Stranjah in Mekinjah dva 'epo obiskana shoda zaupnikov. Poročal je naš kandidnt g. prof. Mazovec. Razkžil nam je točno pomen oblastne skupščine. Iz poročila jasno vidimo,
do bo tr^ba še dosti naj ornega dela, preden pridemo do istinite samouprav- Zato bomo volili kot en mož stranko, ki ji edini
lahko zau;.amo, našo v boju za ljudske pravice preizkušeno in zma^ov.to SLS! — Preteklo ned 1 jo je imel tri lepo uspele destan-ke zaupnikov v Tuhinjski dolini kandidat g. Novak, v sprrmstvu g. poslanca Štrrina. Naša krinjica je druga.
NAKLO.
(Shod.)
Dn»? 29. decembra se nam je predstavil na volivnem shodu nosilec liste SLS za kranjski okraj dr. Basaj. Na shodu nam je zelo živahno in nazorno razložil pomen in delo oblastnih skupščin. Višek živahnosti pa je dosepe! thod, ko je začel staviti razno ugovore vodja naklanskih radičevcev, oziroma pucllevcev. Dobil je tako krepke in za radičevce tako porazne odgovore, da je moial med splošnim smehom umolkniti in celo — pritrjevati! Izkazalo se je, da nam razni radičevci, pucljevci, žerjavovci niso tako nevarni, kakor mlačnost v lastnih vrstah. Naj bi se tega zavedali vsi naši somišljeniki in šli v za gospodarstvo tnko važnih volitvah vsi do zadnjega na volišče volit dr. Basaia, ki je s svojim nastopom in besedo na rrvi mah vzbudil popolno zaupanje. — Odkar je zapadel sneg, še ni bilo nobenega požara. Pomnožene orožniške straže pa so tudi toliko pregnale razne sumljive elemente iii prestrašile razne neču-veno brezvestne špekulante na zavarovalnino, da je mir. Bog daj, da ne bi bil to mir pred toliko hujšim viharjem I
KOLOVRAT.
(Uboj.)
V	ponedeljek, 27. decembra zjutraj so našli ljudje sto korakov od župne cerkve Ivana Pera iz Preval ležati zmrznjenega v snegu. Na sv. Štefana zvečer je med fanti, ki so se vračali iz gostilne, nastal kratek pretep, v katerem je imenovani, najbrž sa-mo po nesr:čl, dobil smrten udarec. Žalostno je zlasti to, da so bili pri pretepu udeleženi fantje, ki s pretepom prej še nikoli niso imeli kaj opraviti. Bili so menda napadeni, kar bo dognala preiskava. Morda bi bila ta nesreča prihranjena, ko bi ne bilo ple.a.
VODICE.
V	nedeljo 0. jsnuarja bo shod SLS m celo faro. Govoril bo na shodu o pomenu skupščinskih volitev" kandidat g. prof. Mazovec in še en govornik. Volivci, pridite polncštevilnot Shod bo takoj po litanijah v veliki uvorani Doma.
IZ AMBRUSA.
Novo leto je tukaj. Treba je obnoviti naročnino za časopise. Minulo leto 1926 je hodilo v našo faro 59 Domoljubov, 44 Bogoljubov, 37 Glasnikov Srca Jezusovega, 14 Katoliških misijonov, 26 izvodov Mohorjeve družbe in več kmetijsko-s'.rokovnih listov. Ne moremo se ponašati, da smo prvi, pa tudi nam nihče ne more reči, da smo zadnji. Večina bravcev se dobro zaveda, za kaj gre. Težko je nam za denar. Raznovrstni izdatki, davki in drugo sicer onemogo-čujejo plačati tudi la, četudi prostovoljni davek. Ali mi. ki se štejemo za katoličane,
6*
Stran 16
moramo podpirati katoliško časopisje, če hočemo, da ne zavladajo meh.kanske razmere. Moramo pa biti poučeni tudi o političnih stvareh, rabiti moram j svcje oci m razum, pa ne bo treba imeti pomislekov ob času volitev, katera stranka je prava.
ROVTE.
Rovte so lep kraj pozimi in poleti, zato se nismo začudili, da jo je med nas pri-malial sam dr. Korošec. Nismo ga pričakovali in piav zato smo se tem bolj vzrado-vali, ko je stopil med nas, kot da je padd z neba. Mislim, da bo g. načeluik SLS še kdaj prišel med nas, ko je videl, da v lepih Rovtah stanujejo tudi dobri Rovtarji. Ko- j maj se je vršil kdaj kak shod v našem kraju, ki' bi bil bolj obiskan, nobeden pa še : ni tako sijajno uspel. >Bojo pa že res ti ta pravi, in kako iz srca nam je povedal. Prej sem mislil, da so vsi enaki, sedaj pa vem, da so ti res za nas,< tako so se menili mož- ; je med sabo. Pa tudi drugega gospoda, dr. Natlačena so vsi pohvalili. Le >prl birtu: J je šs upal eden popoldne nekaj besedici ti
Zopet zarota t Bolgariji. Iz Sofije,
glavnega mesta Eoigarije, poročajo, da so razkrili načrte komunistov, ki so nameravali pregnali kralja in ministre ter se polastiti vlade. Prevrat bi se baje imel izvršiti 17, januarja in so bili že določeni oddelki, ki bi zasedli kolodvore, vojašnice in vsa druga državna poslopja.
PalijaDsko-nemSka prijateljska pogodba. Nemčija in Italija sta sklenili prijateljsko pogodbo, ki sta jo 29. decembra 1923 podpisala v Pimu Mussolini in nemški poslanik. Po tej pogodbi se bc-do vsi spori med obema državama rešili na prijateljski in običajni diplomatski način. Reševala b • spore posebna komisija, če se pa tej rešitev ne po.-reči, bo zadevo predložila mednarodnemu razsodišču v Haagu. .,„„„,	Preganjanje komunistov v Litvi V Ll-
protT SLS,' češ^dvajseTjilT je," za nič 30," jaz tri, kjer so fašisti jwraočili državni pre-
bi mu jih že povedal dr. Korošcu.« No pa možak prav zato ni žel zraven, ker je vedel, da bi se osmešil, kar se mu je že ponovno primerilo. No, tudi pri »birtu? je kmalu menjal svoj razgovor, ker so ga ugnali »smrkavci' in je raje predaval o tem, kako raste praprot in zori borovec. To so brihtni politiki, ki piio modrost iz »Domovine«, in potem na ušesa pripovfsJujejo ljudem, da je papež fašist.
7. januarja prične desettedenski gospodinjski tečaj, ki ga priredi orliški krožek in ki obeta lepih uspehov. Za I dozoreva naš >domi le počasi, in je treba prostora za ta tečaj iskati drugod in hvala Bogu, da se je dobil mož, ki je pripravijen odstopiti v ta namen dosti ugodnega prostora. Ko bi bilo v Rovtah Še mnogo tako res naprednih in požrtvovalnih mož, kot je Janez Jure« v Gabrovcah!
10.
(Pasji kontumac.)
2e nekaj časa sem je pri nas razglašen pasji kontumic v veliko žalost vsem prizadetim ps~m kot tudi vsem pasjim prijate-jem. Vsi drugi se pa ne morejo prehvaliti, kako pri.etno je sedaj, ko gre človek podnevi m zvečer brez vsake skrbi po vari, na da bi ga napadali od vseh strani razni psi. bedaj mr ra.;o biti vsi privezani, a vendar 86 v™™ katerega vidimo odvezanega. Pred par dnevi so ljudje videli odvezanega nekega psa, srednje velikosti, rjave barve, s urnim repom, na katerem je bilo opažati nekatere znake, da je »tekel, na kar opozarjamo vse merodajne kroge, da se morda ne zgodi kaj hudega I
Edino najbolj S! volaTsiroji ia hoiesa
M rodbino, obrt in industrijo so le
los. PMncft
Orit/ner, Adier
Najnižje cene! Tudi na obroke!
Mubliana
blizu Prešernovega spomenika Pouk v veienju brezplnino. VeiSlelna (jaraacija.
vrat, oslro preganjajo komuni ite. Več slo so jih že zaprli, med njimi mnoge uradnike prejšnje vlade! Kdor je mogel, je ušel v inozemstvo.
Nemško-trancoski spor radi obsodi« Nomcer po francoskem vojaškem sodišču poravnan. Poročali smo že, da je francosko vojno sodišče v Landauu v Porenju stru^ obhodilo več Nemcev, ki so se sprli z nekim francoskim častnikom, dočim je častnika oprostilo, Čeprav ie enega Nemca ustrelil, drugega pu težko ranil. Vsled vo-likega ogorčenja vso Nemčije radi take sodbe je vrhovni poveljnik francoske armado v Porenju predlagal francoski vladi, da Nemce pomilosti, kur je ta takoj storila in Nemce izpustila iz zapora.
Mussolini vabi Citu v Kalijo. Italijanska vlada jc baje poslala k bivši avstrijski cesarici Citi, ki biva v Španiji, odposlanca, ki jo je povabil, naj naseli v Italiji in ji obljubil, da bo Italija pomagala njenemu sinu Otonu na ogrski prestol. Citn je vabilo odklonila.
Japonski resni umrl. I>ne 24. decembra 1028 je v Tokiju, glavnem mestu Japonske, umrl japonski cesar (mikado) Jošl Hito. Lil je od mladih let bolehen in je žo leta 1921 prepustil vlado svojemu sinu kot regentu. Novi cesar Hirohito jo šele 20 !<?t .>far. Potoval je mnogo po Evropi in je že kot regent p kazal mnogo sjni-da za časovne potrebe. Uvedel je na Japonskem splošno in enako volilno pravico.
si>J-i,/™: rhimta.... v-.'::. ' arogRKi
Mehlkanski mučene?.
Verskoobrainhna »veza.
Verskoobrainhnn zveza, ki so jo ustanov ii katoličani, je razvila toliko srčnosti ln discipline, da se čutijo uspehi po vsej melirkanski drŽavi- Na stotlroče letakov se trosi p0 deželi, v katerih se katoličanom ; razlaga, kaj je njihov trenutna dolžnost, j Vlada tej obrambni zvezi, ki je strnila vee ! katoličane v njihovem o'lj>oru proti krivl-! cam v eno samo četo, ne more blizu. Za-1 prla je predsednika, a ra njegovo je stopil ; takoj drugi. Zaprli so tudi toga, a že je vo-i <ii zvrzo tretji in četrti itd. j Možje, žene, otroci trosijo po vsej dr-I žavi tajne katoliške letake. Vlada jih celo j množico zapre, kaznuje z d nnrnimi globami, strelja — a vsak ima že svojega naslednika, ki neustrašeno stopi na njegovo mesto.
Junaški otrok.
Pri Gvadalajari je orožništvo prijelo fantička 12 let. ki jo delil letake.
'Kdo ti jih je dal,f vpraša orožnik.
Fantiček molči. Nato ga orožniki pre-tepo do krvi. On Še vedno molči. Tedaj pride njegova mati, ki ga je prišla klicat h ko slu. Vpričo matere orožniki /nova začno bih po njem.
In medtem kot mutenifti otrok vea v ska' mati' ^ Vzpodbuja	makabej-
»Ne povej, ničesar ne povej, einko!« .«•»• i ,orotžrilkl ,e nis» moKli ričesar iz-80" **« i-
Mttfcniska smrt.
V	I»uc-bli je srčen katoliški tig^ec obesil v okno naj)is:
Kristus vlada in kraljuje,
samo Log ne umrje nikdar.
OrožniSki poveljnik je zapazil ta napis. Stopi v trgovino ter zahteva, da trgovec napis odstruni. Trgovec se brani. Tedaj poveljnik lastnoročno raztrga napis, trgovca aretira, prodajalno pa zapečati. Zvečer je bil trgovec obsojen na smrt.
»Poino videli, kako znajo katoličani umirati,« pravi norčujoč se poveljnik.
»Glejte, kako mi katoličani umiramo,« odgovori mučen ec. Vzame v roko križ in reče preprosto; >.Jaz vam odpuščam.«
Občudovanja vredni oče.
V	Durangu so orožniki zaprli štiri mlade raznašalce letakov. Edon izmed njih je bil šele eno leto oženjem in bil oče malo hčerke. Neki duhovnik, ki je bil poleg nJega zaprt, mu reče: -Prosil bom, da jaz nrorjem namesto vas; vaš <vtrok vas potrebuje.«
i Ne, oče, radi Boga umi jem; o« bo tudi skrbel za mojega otrdkaN
Smrt za Kristusa Kralja.
V	neki vasi pri mostu Cakatehan so orožniki zgrabili nekega družinskega očeta. Peljali so ga na pokopališče, da ga ustrele. Ljudje, ki so od daleč skrivaj gledali njegovo smrt, so izpričali, da je tik, preden so orožniki streljali, zaklical z močnim glasom: Naj živi Kristus Kralj! Naj živi naša ljuba Goipa Gvadelupskai (Gvadclup je največja Marijina božja pot v Mehiki.)
Mučeniška kri v Mehiki bo seme, iz katerega bo brez dvoma vzklilo bujno krščansko življenje.
A tudi mi se imamo veliko učiti iz me-hikanskih dogodkov. Tudi pri nas frama-soni potom liberalnih časopisov hočejo zanetiti čim hujše sovraštvo proti katoliški veri in Cerkvi. Tudi pri nas skušajo liberalci, ki so včlanjeni pri framasonih, v državi priti do take moči, da bi začeli s preganjanjem kristjanov po mehikanskcm vzoru. Liberalni časopisi so očitno hvalili mehikanskega predsednika Kaesa, ki vodi v Mehiki preganjanje katoličanov.
Zato je naša dolžnost, da se vedno tesneje oklepamo svoje cerkve, svojih dušnih pastirjev, svojih katoliških voditeljev ter posebno, da se vztrajno bojujemo proti liberalnemu časopisju ter povsod širimo katoliški tisk.
Katoličani, ne dajmo se od svobodomi-seleev prevari ti in čnvajmo svoje versko svetinje!
Najnovejše papeževe besede.
Papež Pij XI., ki v zadnjem času tako < dloČno in neustrašeno kot si v Italiji nihče ne upa, obs ja fašiste in njihovo razdiralno tlelo, je v svojem nagovoru v konzistoriju dne 20. decembra dobesedno rekel to-le o brezverskem časopisju:
»Nj dovoljeno katoličanom podpirati in brati časopisov, katerih članki, obvestila, inserati so zelo pogosto v resnično nevar-
no t čihiteljem, posebno pa še mladim ljudem.«
če se mi spomnimo, kako je na primer žerjavovska Domovina pisala o sveti Trojici, o angelih, o svetnikih, o sv. Frančišku, o verskih obredih in ustanovah, o duhovnikih, škofih in papežu, potem kot kutoličani vemo, kaj je naša dolžnost. Če vemo, kako grde povesti, še grše zgodbice in kako pcdle inserate dobimo v predalih »Jutra«,' potem je z ozirom na besede svetega Očela vsakemu katoličanu več kot jasno, kaj mu vest narekuje glede tega.
Venii Slovenci, ali naj sami svobodo-miseleem pomagamo, da nekoč padejo po nas po mehikanskem načinu? Mehikanski katoličani so veliko zamudili, zato se morajo danes veliko pokoriti.
SEadkor iz tri ja in sladkor iz pese. ,
Pred vojsko bta bili obe vrsti sladkorja glede množine precej ena: i. Vojska je zagrabila v prvi vrsti dežele, ki so pridelovale sladkorno peso, in so bili torej med vojsko odstotki pesnega sladkorja napram trsnem uprav majhni. Po vojski so se pa te dežele spet zdramile in so se na novo oprijele pesne kulture. Razmerje obeh vrst sladkorja se je je že v zadnjih treh letih tako spremenilo, da je prišel pesni od dobre tretjine na dobro polovico trsnega. Poglejmo produkcijo sladkorja, v milijonih meterskeh stotov:
Sladkor: 1922-23 1923-24 1924-25- 1C25-26 Pesni: 106.30 120.80 165.25 170.000 Trsni 259.68 291.87 318.48 326.000 Skupno: 386.07 412.67 483.73 396.000 V gospodarskem letu 1922 23 je bilo pesnega sladkorja dobrih 37 odrtot., trsnega, nato dobrih 41, slabih 52 in dobrih 52 odst
Nove skBadbe.
Anton Jobst: Sveti trije kralji, za mešani zbor in orgle. Preprosta, lahka, a zelo učinkovita pesem, ki se poje lahko prav do Svečnice. Toplo priporočamo. Partitura stane 3.50 Din ter se naroča pri skladatelju organistu v Žireh pri Škofji Lotki.
Alojzij Mav: Slovenska maša Slomška na čast. Za mešani zbor in orgle. Mav je silno iznajdljiv v gladko tekoči in prijetni melodiji, ki jo zna z zelo preprostimi, modernimi, a nikdar težkimi harmonijami opremiti. Besedilo je čisto novo, deloma od skladatelja samega, deloma od Fr. Neu-bauerja. Cela maša obsega 7 skladb: 1. Usmili se nas, o Gospod. 2. Slava. 3. Verni, vstanimo! 4. Verujem. 5. Svet sil 6. O pozdravljen, ki prideš. 7. O Jagnje. Zadostuje za vso mašo in je vsak drug vložek nepotreben. Orgelski part ie zelo lahak, zborom ski istotako. Vendar bi pevovod em priporočali zelo natančno in točno naštudiranje, sicer je teh skladb v resnici škoda spravljati na kor, ter jim tako po krivici jemati lepoto. Partitura stane 10 Din, glasovi (po dva skupaj) po 2 Din. Dobijo se v Jugoslovanski knjigarni ter pri oo. lazaristih v Ljubljani, trg Tabor.
Za vse nove naročnike podamo v naslednjem Kratko vsebino povesti, ki jo prinašamo, kolikor je je dosedaj Izšlo.	*
V visoko in oddaljeno hribovsko faro k Sv. Mihaelu jc d osel nov, mlad iu požrtvovalen iup-nik. Pred njim jo žitpnlkoval duhovnik, ki je ob času, ko so se tako zvani starokatoličani lovili od katoliške Cerkve, odpadel od vere ter živel v veliki1' notranjih bojih in obupu. Karani so pri tem trpeli veliko versko Škodo. Zato nI čudno, da so bili surovi, malo verni, brrzbrlžni in to ves svoj prosti
povest mmui tirni.
čas In svoj zaslužek pognali po grlu. Po poklicu so bili večinoma delavci v kamnolomih kamenske-ga grofa, katerega grad je bil v bližini. Stari grof llugo je veseljaško živel, s svojimi delavci pa je ravnal trdo. Novi župnik je hotel ljudi pridobiti z ljubeznijo. Olroko je imel kmalu na svoji strani, približale so se mji tudi žene, le možje so ostali trdovratni. Posebno ga je sovražil neki Raben'aus, učenec nekdanjega župnika. V Župnišče je večkrat priola slara Greta, ki jc čez poletje stanovala visoko gori v hribu ter z zvonom sile opozarjala ljudi,
kadar Je drvela povodenj v niže ležečo vas. Zgodilo pa se Je. da je izbruhnila kuga, v kateri je župnik porabil vse svoje moči,.da je stregel bolnikom, dokler sam ni zbolel in komaj ušel smrti. V tem je priSla spomlad, grajski so napovedali lov, pa je stari grof tako nesrečno padel s konja, da se je ubil. Pokopan je bil v grajsko grobnico. Go-s]iodar kamnoloma je postal mladi grof, ki je bil Se bolj brezsrčen in brezveren kot njegov pokojni oče.
Ko je prišla končno žalna družba v kapelo, se je izvršilo vso z velikim sijajem in ceremonijami. Župnik je govoril globoke, resne besede. Jedro njegove pridige so bile besede iz Jezusa Siraha: »Nečimer-nost nečimernosti in vse je neČimernost!.. .«
V odličnem krogu je bilo vse tiho. Mislilo so, da bodo slišali kmetskega župnika, ta pa jim je govoril kakor z ognjenim jezikom, jim tolkel z bronastim kladivom na prsa in klical: sMemento mori!...«
Grofu Hugonu je postalo vroče ob župnikovih besedah. Bal se je, da se bodo čutili njegovi gosti prizadete in užaljene, žito je neprijazno gledal župnika, ki se pa ni zmenil za njegove poglede. Žalna skupščina se je kmalu razšla. Neprijetno jim je bilo v gradu, župnik je tako čudno govoril. Smehljajoči se svetski ljudje tega niso mogli prenesti. Vsi so živeli v blesku in sreči, ljubili samo uživanje in veselje in zato niso hoteli, da bi jih kdo spominjal groba in smrti.
Grof Hugo je že naslednjega dne zapustil grad; šel je brez slovesa in zahvale. Zdelo se mu je pač samoobsebi umevno, da so mu ljudje od Sv. Mihae'a pomagali iz neprilike, zahvaljevanja ni bil vajen. Župniku je poslal dvajset tolarjev: polovico za njegovo »opravilo«, kakor se je izrazil, polovico pa za
ljudi, ki so pomagali pripeljati krsto njegovega očeta v vas.
Toda niti župnik, niti kmetje in kamnarji niso vzeli denarja. Razdelili so ga med reveže in tako je grofova smrt vsaj tem prinesla nekoliko blagoslova.
Prihodnjo nedeljo je prišla Greta z objokanim obrazom v župnišče. »Hudo je,« je zaklicala župniku.
?.Seveda, mati Greta! Polja so opustošena, kamnolomi poplavljeni in pa grofova smrt.«
Toda Greta je zmajala z glavo. »Ne, gospod župnik, nisem prišla radi tega ,temveč Rika, o Bog, Rika!•:;
»A tako, Rika! Skoraj pozabil sem nanjo. Kar pošljite jo enkrat sem v župnišče.«
»Ko pa noče, gospod župniki! Deset konj je ne Ko je bila v nedeljo v cerkvi, so se dekleta odmaknile od nje. Po maši so vpili za njo: »PožigalČevr Rika, požigalčeva Rika!« — Vsa iz sebe je uboga revica. Ves dan joka, puli si svoje rdeče lase ih strmi v praznino, da je človeka kar groza. Ne vem si več pomagati, gospod župnik.«
»Govoril bom prijazno z njo, Greta!«
»Ko pa noče iti v vas.«
»Bom prišel pa k vam. Takoj jutri, mati Gretal«
»Hvala Bogu 1 Petem bo dobro.«
Razno.
Prebivalstvo Rusije. V
prvi decembrski polovici je bilo v Rusiji ljudsko Štetje. Našteli so 145 milijonov prebivalcev. Pred svetovno vojsko Je Štela vsa Rusija, Azijska in Evropska, lfiO milijonov | prebivalcev. Po voiski je odstopila Rusija Poljsko, Litvo, Estonsko, Finsko 1 in del Armenije, s pre-I bivalstvom 40 milijonov. Torej ima Rusija danes Se zmeraj 5 miljouov prebivalcev več, kot jih je bilo na sedanji njeni površini pred vojsko. In to kljub boleznim, preganjanju itd.
Radio. Rusi so poslali ekspedicijo v srednjeazij-sko puščavo Kara-Kum. Sedaj poroča ekspedicija, da je imela z radio-apa-rati najboljše skušnje. Vsak večer so v taborišču poslušali koncertno godbo is Londona in iz drugih mest.
M " IfV	W
l-J.ii
S- -
>;.>.. J. L VI

..t. 1,1---.
rftA/ t
fcijb
f
i. j oAietur1 ii/*. Coi i>t trtK'
t- ^
Ii»±XL <1) o t>
I rl -tet .
t'
.^.u M.friUtt 1
ii	Mttry.
uriim 1 »ilt
• , i i f j * jL ,,	- i .
.. f i t^-iCa.,..	..
.klia	-nt
4 fjiH.J, M
j n* Čudu i ,» j;
uivk JM |»ri »d i". * /iui
1V f'Ai?tiJ
ilt.-J
t u.
J-tOlOiAO	. '.-t t. -UUt
t	f l	,,'Lli.it/ll .1
'i-tttu
I l:l»U 1 e
JA), U^llU
lUlta i
^u M i ii t utrnili. * litij «ui>iu r'
U	Kt
> »t- ». VI iH ni i "IM »r-Jtilf 4»- l*1
*jt-ivf J' ti lil v
K. u i l'"ilt »'t*
ioiiui uioi>i/i. ii""' tUU' ■>'!«»'. »i f
tijt. ) »K>!'"S:'.-
nall'"- t:' (I ' •
-lllfl
. u' 1 M «Mi	j j rIJ ,u L.
J t	.Ki
i - -' » *	ii li	i. ■; i	.v -i-.i-- ,
' -	t	;	^	'	■	•	.Urt.	' itf
"4	**	f. I U.lli	lii
J v '	- '-	ti	a*	i j .	. .
--	> ..uit..	: -. .o >	(.:-<.-
*	'	'	-<	. > 1 , . ■ f, i v' - 1.	!
M*	Mi ^ o . uUtoeu
' 1 /	' ■ i-'	-	.	. 1 C	..J,
r-	b "'Jt ' fj 1 -.'.. l	'J-.
-• » '.ll..' c,.i., , .t. 1-fct.	,1
-V /	A>u«tl * tv6s» i.	.- t«f
••' • • . ... . •,
' .1' i-.K.lf.	• ,	.	• o
i .. »<„• i •' : -
c ■"■ •	•	.k «, i,. .
U	.1.	Al
'	** • 'l • • . . <.
K- >	v 4 .
' - • -— ✓
>•'■ -V	W i.««-^ j);	, ,.„, . „
• i	v'	--x<».l ...
'	'--I' t	. ■»..-,
Milil y , .t. *
' ' '	y
A ''	V v.	..
' 7 ..... ' • - - ' ,
•	" ' ' ^V	S jrta-. ' -f..... • r
' •/'...' , ....
' X	A-	i . < ..... '' ' r-
'''' " ' -<■■<,-, . r/.. . s
m*: u ' »»"(iiiuCijt >i«'B ... IIMtIM	f"c«i«>tt. » rsiiuiiM-
t . u <• 112" mittni' .Kivt; l-rritu-; »u.. . v • ii ... ! t iiii4t 'i i (»T~.;i>icu-tua. i., r • .. •	i uttmti>/ivi v l-
l .•»!. ) I ■-tli: »«• I I 411 <(>l(Ut 71 ■	i—t
-i »/ -cj,! ^ lurtl. K(<ilr.l> <»*fl li-iV	*Uf
t',-i I i. 1 • t^K>l'*tl * (HIUIlč >»*	»Ktj
liiuAsiu -is,l >1, lil« »tvi. Ii D	a
/j Vlit-.
■o Uf»c i .i tiinii.i^ » ti—ii	i-
ha	|i|i[ul 1)1 n Ilfcii	lilftll JKI J<
i' '.'Of; -•■•.T.ii »• > zaBM..u.i.
1 I' > t	. I
. V^ ». U	1.
' • in inn	i
ii	i.
Wbti.11 r.ua! /mu. nv išn i l • lui
L Ii»ri'
11' TMB * V	lltfB
f mot* u
II ti-^ljt
ti •• sm. «• ! .ti irmauaiL.
S 1^'lfil -
i i .T-^uaai.
tMtfMi U f
J* - j"	ki' v
t>	u t ijVi
/i. U

'J J.
h' l. A^i
aAI.i1 .
čil >.w
Al/lii..
/ » hr
' ' / <11 ,>„. "'	rt-
/ " ,	'A	v .* w >1.0,
^ ' ' 1 /^t	J.
&J/A . ' ''	' ' •• <1,1 ......
'V.'I.;'-' c4"" ""-V'- "v
.... . ./T-,.**"* '	VIA '/.->•
'-.A t	" ' ' " ■• VIA
im .	*****'
m^,,.... 4 . '	-h v, 4
■ -J ........
••> uu v<" uma.
M U U.*.	"
•	,'H* veutt, !. t u;,.. I,^
»1 Ik
L" " f	\>,	kt
1 „.,,lUiiKl u„llnr.»
'-•'-1'	'T'	'U;.!;,.. .1 -tud
" 0jur	Urug ,„. iwo,
,i eitvtmi i
' ''	jll »mi l, iuiu nuni
> '"' " " '	:'-i'.-«i"lnn	- i,111:.in^-
' " f	ujm- voivni	jui	uirut
^	« fllltil ^ .-r H „;,-
;	H ^«-< 4..!,. M. ,„ n, Jut,
" "'	o. v m* uteoir ::v,- u
- .<• '-'iJ/niK. .v., 'SnuHMtt mm „,H.r r -V-U, 4,-	»JtiiKif «Uii ino«
>VM.U ,,„ u,.,, Miuat t. a
W ii i/a i u	p
J"	)"l,t •'•1itl"	«. « i* ..n.^,1 t T
" • •• <•«• ^ „ ^
■ ""	.	n J.,«
i« »i Sil	t All .	rl, i-
««. ; m,.
j „ jAV/ii fvav M	W rtVJo
ftM.
».-•»•■-Uil	ilUi-|
■ -vn	J
i • i ; . - ...j "<■ • fin:--,
•'v r ■*. tt _

ii a ni
v. -u-
"»»m, i,^, 4|* 1-.J®«
J. • ,
■>!»»•	.JU	.j .
i . .... .... j i i — j
temrt
auau« i n ... ut;],>u irj-wt.il un-■ ^-.rmu . . -fr*' 1:1 ■ i.
i/*««"-".!. Tinu 11^. ftll,- (. jp.
i- r. ; :j ... ;;a z • .n *-t LJ*- . ,11111	Tli*"
Um.e , - ii ... .1(1 ■■-n .in-^ i" "o. m :t i> u a. rru» t. - -vi	>...• , n*: f
w 'i i v<ii. T- -mi ti>aL • itr ^ u u IMU mairt
um ui ijucn.i!
n t.u, . »
'<«£ U c MpEU. i i b	..i
lil*-
a
j »
ha
■ ilM ,
* *•«;»
* r; * r- • »*£•«..
■ ,, , .	r ■ - "iai
" - s v.,,,, w uviZčsrzi
1KIJ- -1>- !J1»
H mm •• «wčui
ii,-.-»r • mii. n -z.-* K11 fi n	i!-:i>~
umim vfiL jnin tu* -i u 7 w uu-f ii «*- i» itn fti umu
UH.
'.iiUiaivnMi t ?-u- t.
»ii, • i u un Mzatliittmii r-..:- h 'tznii.r«, milini	ra mn ■ -
m <iiimit n ir-ur"i llil i« ),ill • IT 1* 2T1" ill 71- 1-"
r.-« h	•<>
M...'*«	1: * — l s-
'-il irtn.i	m i i : -
fiiU. TVtT. Ml lil 11 -J -"k
' SJilU»	lu:!!«*--*.
•.'* m. .'ii idiiL Nkn>> r -m i< ii.ii .Ki . -A l''1 »t.* (r IT » 11 i : A '■<:>nui>iiu«« tu if S »5 lH.- b -.iT.il r «• ' -.i-«t »;•-.«•: k.C /?<U '
v	vi '.ii * i
j. -J	. -
s. > * «r ui:r. T« i_ - >
ilfot m ifr.!. '» mf »f "j
* ')-.«>3 i ♦rTih.fc i -• v Ve* 1'ft^'j it
*-r : p, sz- r-rt i rt s .' -■•fra* :. r-^-i vo >.-> :<* M Msfti r^iHj frri-r-j- * rrA'! s s>-- f»i r* >Vct P ik. VV ra rijoi«.
Grk je Joi»:t «>'ii fe-tri.^ s?avao sr^OVo erSke drtarre lotri^ U»!i fea sveiiijtfjj. naj neh» » kuooT«nje-n	d t *'«
hidi Sf kilo Jrugi prišel aa Tr*to.
kancelparagrafu. I6ta kazen je zadela vse ostale župnike, ki so prebrali na prižnici pr/ziv za romanje. Videli so v tem »zlorabo uradne oblasti in ščuvanje k uporu proti državni oblasti \ čo bi se to ponovilo, so zagrozili s hujšo kaznijo.
Župnik je bil ogorčen nad tem. Naslednjo nedeljo je po sv. maši slovesno protestiral proti nasilju nad Cerkvijo in njenimi služabniki, pozival je vnovič, ljudi, naj se udeleže romanja in poslal ta protest vladi in časopisju.
Ni bilo treba dolgo čakati odloka: romanje k Sv. Mihaelu je bilo zakonito zabranjeno in ukazano, naj sc proti upornemu župniku ob prihodnji nepokorščini uvede kazensko postopanje.
Ljudi je to zelo bolelo, četudi so bili, možje trmasti in trdi — starega romanja se nj smel nihče dotakniti. Kdor je to storil, jih je zadel v srce. Pripisovali so ta odlok in prepoved romanja grofu Hu-gonu, kateremu je bilo že dolgo trn v peti.
Župnik je spisal v sveti jezi brošuro, v kateri je zahteval pravico v stvari, ki je bila za Sv. Mihael tako pomembna in segala globoko v versko življenje: koval jo meče za sveti boj! Poslal je spis v več. tisoč izvodih po deželi in klical bojevnike v sveto vojsko, j sve,a- '"-!|'«:|l'io tam le-Četudi so morali to leto zvonovi na praznik sv.' i J?v,%? $« N™ <jriav-Mihaela molčati, in niso smeli pozdraviti pobožnega ; ,Jane /p,hni('nih romanja - hotel je govoriti in klicali po vsej deželi j tožbo za nasilno odvzeto.svetost.	i nabavo, lani pa že 75.
7-a. žejno Ameriko. Po-gfcsiva v Kanadi ob ame-riM meji so poskočila naenkrat 7.\ 20 6ds!<Hkov. V Kanadi ko pri volitvah zmagali mokri , torej se I>o alkohol smel točiti tam U' naprej. In zalo nameravajo nakupiti ameriSki Kapitalisti v Kanadi ob mej; polno pripravnega
V vsako hišo Domoljuba! Kdor hoče
biti postrežen z dobrim blagoiu
naj pride ali plse
po suluio ali kamgaru za moške in ženske obleke, pjrhet, flanele. kambrik, rute, odeje itd. v znano in zanesljivo trgovino
Pri Šlcolu"
n
Miklauc
Ljubljana, Lingarjeva ulica (v lastnih prostorih) Obdtoj tv.dke blizu CO let
Učiteljica: No, Lizika, ali veš kaj je to hitrost?? 0 vem ,če vroč krožnik iz rok izpustimo.«
■m
Pri nekem dobrodelnem koncertu je nastopila tudi gospa Cviličeva, a v višini ji je že dvakrat glas odpovedal, še tretjič je poskusila, a pri , Glej liro mojo v vejevju*,, ji tudi v tretje ni uspelo. Tu se 7. galerije nekdo oglasi: »Gospa, pa obesite liro za eno vejo niže."
*
Koliko je to, vpraša učitelj štirj pis sto kazoc v razredu. Pa se oglasi sin nekega žida ter pravi »entisočstoenajst*.«
P!]«£na tuberkuloza - Sužlca - Košitj - Suhi 'ašelj - Zislucenja - Nočno poleni« - Bronhialni katar - Katar v grlu - Sluzni *«5el| - IjmeJek krvi -VzdlgavanjC k.vi - Tesnoba - Zbadanle itd., so Oltiravljivil '
Tisoče ozdravljenih!
Zahtevajte takoj knllgo o moji novi .
umetnosti hranjen a
ki Je že mnog« rešila. Ona potna" a Dri vsakem načinu žlvtfenja, da se bo!o;ei hitra premaga. - Nično potenje In kašelj pr. slane, telesna teiuta se povoča t«^ po 6ploSnem poapnenju olajša bolečine.
Resni možle zdravnlike znanosti potrdijo prednost moje ......melode ter Jo rudi ptiporoca o. Cimiirel začnete z mojim načinom pi shranjen (a, teniloljo bo za vas.
Pooolnomar zaslon«	knjigo. Iz katere Boste
________________ črpili mnogo koristnega znanja.
kogar torej mudijo bolečine. Kdor se hoče naglo osvoboditi svoiitr boleč n na temu it In varen način, naj piše še dane?. - Opetovano opo».arJnm, da prejmete • ouoinoma b< rzp >ično. brez vsake zaveze s svoje strani, maj« pojasnila In bo Vaš zdravnik gotovo pritrdil tej
novi ureditvi Vaše prehrane
ki lo ozntičulo.lo kot I/.borno prvi profesorji. V Vašem lastnem Interesu J« torej, dn takoj pišete. In Vas bo nato vsak čas lahko postreglo moje ondotno zastopstvo, l-rocltajta l oduk in zajeli boste nov h moči r.a avo|c Kdrav|e iz knjige Izkuie ega aoruvnlka ZaJamOuJe Vam okrepitev in 4lv |en*kn tolažita in se obrača na vse bolnike, ki se zanimajo za sedanje »tanje zdravljenja bo LII1 h na pt|uilh.
MoJ naslov Je;
August MSrzke - Berlin
Wilmersdorf, Bruchsalerst. S. At»t. 869.
Major: Zahtevam od vas, da bodete pri defilaciji tako korakali, da ako gospod polkovnik vpraša, kakšne vrstj vrane so to, ki po zraku frče, lahko odgovorim, to so čevlji prvega balaljana,;
Vf
Majhne stvari so, ki nam dostikrat povzročajo največje težave.«: Res je in prav imate. Svojo hišo sem sinoči še našel, a ključavnice pa nikakor nisem mogel dobiti.
Ako hočete biti lepi
•a-k« »e hočete veseliti nad »vojiiu tlohrn negovanim licei.i; svojimi r/ikami in Kvoj'nii vedno lepše posta .in joči ml lasmi, Uporabljajte tndi Vi kot mi:
vcllrrji'm milu zitravja iN letate z marko Kl.SA. nuj-nlcinenilrtjiie ka.avoatr vsebulcio medicinsko preizkušene dobro delitioCe s st ivine. ki se vpi.i .jo v kožo lil jo oplen>eiijuudjo. - Poizkusite enkrat:
ELSA-Hlijino mlečno milo - EI.SA-i umenjal.ovo milo - UI.SA-nliceihiSko m.In — j:LSA-horaksoro milo -tiLSA-kalransko milo-- Rl.S.I-milo ta liritjr, in nikdnr vnti n« boste hiteti unorutiljati ilruzegu mila. Zli poizkus .') kosov KLSA-tni'« ie ,r. znvo inino in poštnino vred .V-'" — dinarjev.
#etttrjti*a- r« karkntka pomnila za obraz in ga krito kože /. znamko „KLSA". Ona Vam ohrani mla lnat iu lepoto, glinli gube na koži in Jo de a gilko in bar žnnuslo. Strmeli boste, kako hitro Veni gio.jo pego, mozolci, sojedui, razpokana in rdeea mesta.
PeUtrie.va motna ,,KLSA" pomodri za rast las, za-branju o izoadunje ltts. uroruno osivc'oKt, odstranjuje T>rh'Jat,ilela krhke lasfl mehke, a bke in pespe-Sujorast las. Za poizkus3 lončku ene »Ii pa po 1 lonček od obeli poiuad * vavojnino in poštnino vred Din.
T« cen" *« niznmejn le. t« ho pošlje tlennr vnaprej, ker so proti povzetju /viša poStniua za 10'- Din
Naročiln naslovite to*-no takole:
EUGCN V. FELtER, lekarnar Dol« ta SlHblca, Hsatrg 16, Hrvatska
Najbolj znano najbolj razSirjeno in najzanesljivejše sredstvo proti vsakemu revmatizmu, glavobolu, zobobolu, slabosti želodca, omotici itd. je
„ALGAM proti revmatizmu.
„Alga" je zdravilo, ki g« poznajo tudi onstran meja naše države ter je bilo že leta lili4 odlikovano na zdravstvenih razstavah v Parizu. Londonu, Genovi in Petrogradu s 4 zlatimi medaljami in 4 častnimi diplomami. Preizkusite ga tudi Vi in bodete zadovolini
4 stekleuice „Alge" b poštnino in ovojem za Din 77'— 8 steklenic „ „ „ „ „ „ „ I3l"—
«	M M f)	r II	Ml)
25« m»» »»»» 320'-
• RazpoSiija po pošti
Laboratorlf „AlgaM, Snšak 4.
D« je „Alga" zelo dobro zdravilo, se lahko prepričate, ako pre-čitale nižje navedene zahvale:
BLATO. Nte uKodneJit-ica. nič uspc';ileji
. ______________ ____ .. , . al kot Vaša »Al*««. Sam nog Vam
Je ponudit svojo poinoi n roko, dB Vara te dal nafIn, ktiko pomoli trpietm Ijiidrm. Tudi inrnc Je ozdravila popolnoma V a a »Alga«.
Vam zahvalna ANDJEI.1JA PI.. IVANC1C.
VAKAZDIN. Spoštovani gospodi 1'i osIdi. pošljite ail J sleklcuKdee VaSe dobro .Alge«, ki Je zrlo hveie vredne srrdHtv. spo(stovttnjem MAUIJA GOLENKO.
MOSTAH. VelcspoMovanl gospod! Prosim, da mi odpočijete t steklenic »A'ge«. Zelo Mm zadivotjnat mnogi m« prosi Ja ukak« steklealco, »n kole sc Vam od srca safaval jujem.	KATABINA PKIIKIZZI.
Ljudska posojilnica
reg. zadruga z neomejeno zavezo V Ljubljani
S« N N M N
N K N N
Obrestuje hranilne vloge po na Ugodnejši obrestni meri, vezane vloge po dogovoru ter brez vsakega odbitka.
Svo:e prostore ima tik za frančiškansko cerkvijo, v lastni palači, zidani še pred vono iz lastnih sredstev. Po eg jamstva, ki ga nudi lastna paiača, veleposestvo in drugo lastno premoženj, mrr-člo on L udski posojilnici kot zadrugi z ne-ome enim jamstvom, za v'oqe vsi čl.mi s svojim premožen em, ki presega večkratno vrednost vseh vlog.
Hranilne vloge znašajo nad 100 milijonov Din.

► ►

Nevestam in ženinom
posebno zniiane cene za razno blago, n. pr,-Ene klotaste odeje, ročnega deU . , , Ž00 Din najboljše belo platno za rjuhe , , , , 24 Din najboljše belo platno za kapne , , , , i4 Din
bilo in pisano kontenino......12 Din
rujavo kontenino............8 Din
črno m modno sukno za moške obleke, svilo in volneno v vseh barvah za ženske obleke, razne posteljne garniture, deke, koče, cvilh za postelje, namizne prte, moške srajce in kravate, sVHcnc rute in šerpe ter sploh vse, kar se rabi za balo
►PRI IVANKI, - F. in i GORIČAR, Ljubljana -
Sr. Petra cesta »tev. 29. □■T" Pazite dobro na na! naslov in It. 29.
NajuspeScejie sredstvo za reio domače živine I* brezdvomno
Brinjcvo olfc hsipaicmo.
Dro*eriFa A ti\\t, Itdovsha allca 1
»MASTIN«
ki pospešuje rast, odebelite* tn omastitev domače, postbno klavne živine. Jasen dokaz neprecenljive vrednosti Mastira so brezštevilna zahvalna pisma* « '0 'kat 80 Din LEKARNA TRNKOCZY (zrav. rotovža>, Ljubljana. Mestni trtf 4
Napopolnejši
STOEU/ER
šivalni streli
ra St»ilia, kwat« in tfavUaria ter ca
▼atk dom. Preden bi nabavita
•troj. rglejta ti lo ixrcd"ost pri tvrcILi
L. Baraga,
I/ubljana Seleriburo Ul. 61. Brazplačco pouk tSletDo jamstvo.
Dramatična druStva in vsi del. igralci, nabavite si
ILUSTRIRANO »LEPO MASKO« n. izd.
Učna metoda maskiranja na podlagi slik in skic
P 'nIvt^.^l'!? izVodu 40 Din' - Naložba fc. NAVINSEK, Ljubljana.	7921
Za svetlo, |]b'jnnv/n nI in (brei ts°54c in v°-
pristno UIIIIUVU UljC de) plačam 160 1) /a kilogram Pri veliki množini dražje. — M. KLAMMER, Dolenja vas pri Rakeku, p Cerknica,
Nova trgovina manufaliture, novo blago in nove nizke cene
Josip Šlibar
Ljubljana. Stari trg Z1 poleg Zalaznifca
Istrsko brinje, fige in slive
dobite pri
FRAN POGAČNIK - LJUBLJANA Dunajska cesta 8t. 36.
PlilOfi oraic' najfinejše, in k iem »padajoče a" p-iprave, izdelujem. Se priporočam za obilni obisk Vojni invalid Franc Glavač, kovač, Kadeče pri Zidanem mostu.	26
Zadružna gospodarska banka d. d.
Tel, št. 57, 979 in 470. I ilihliana	^	KAa
Račun poitaega čtkornega urad« la Sloreniio
» IVI I K IOS1C6 V3. cestel 10 Brzolav.i Gospobanka. » ,astni Palači (vis a vis hotela ,.Union«)	~~---
Amerikanskl oddelek, Dll,klll, „,„ , .„,rUk J h '	,T ,	"'
_---- Prodala	Državne	" Z""""
hjlajatelj: Dr. Frane Koleree.
Urednik: Franc Zabret,
Za Jugoslovansko tiskarno: Karel Ceč.