Pač kratek naslov, kajneda; vendar te štiri besedice povedo več kot cele knjige. Marsikdo je že skusil na lastni koži brezmejni terorizem socijal- in tercijal-demokracije. S brezprimernim cinizmom in skrajno hladnokrvnostjo uničujejo ti krščeni Židje eksistenco ne jednega ampak na tisoče ljudij, ki nimajo vzroka, da bi se podjarmili, — kot sužnji, kot prodana živina, — ljudem katerim je glavni cilj in življenska naloga lastni žep (Kaiser, Weiss itd.) in pa gorki kotiček v socijalno-demokratičnih „podjetjih“ (Kristan, Kopač, Regent e comp. bella). Ti ljudje obojih barv so pa še liberalnejši ; od liberalcev samih, ki se vsaj kažejo s svojim brezdeljem in s svojo dobičkaželjnostjo tudi na zunaj in jih niti ni sram pri vsem njihovem početju (afera županski stolec Hribar-Tavčar- Ribnikar - Triller - Ploj, Agro-Merkur-Žerjav - Novak, | „Glavna" -Hudnik — in seveda extra-statum — Jošt.) In končno pa najlepša vseh lepot po časopisju odkrita sleparstva in goljufije Kregarja in Štefeta, oba klerikalca non plus ultra.
Ali je mogoče tedaj, dragi bratje, da se vodi bodisi kjerkoli vspešna slovenska, narodno-gospodarska in narodno-so-cijalna politika od takih do kosti kompromitiranih strank? Ali je mogoče versko-družabno življenje in versko čuvstvo ; vernega slovenskega naroda vzdržati na pravi krščanski podlagi po naukih velikega socijologa Kristusa, ko celo njegov namestnik prevzvišeni in prečastiti ekscelenca škof in knez ljubljanski Anton Bonaventura Jeglič z naravnost na nesramnost meječo drznostjo napoveduje bojkot naprednemu časopisju in v isti sapi priporoča od sleparjev in falzifika-torjev brzojavk in uradnih list urejevano časopisje in to v imenu — vere!? V imenu prečiste, brezmadežne Device Marije?! Tu je le dvojno mogoče, ali so ti ljudje po čitanju rdeče knjižice ponoreli ali pa imajo tako zločinsko in perverzno dušo, da s svojimi hudobijami uničujejo še tisto malo dobrega mnenja, ki ga imamo Slovenci vsaj med sorodnimi nam narodi.
Tako razpaljenih (bolje bi bilo pripaljenih) in nestrp-ljivih strankarskih strasti, kot so na Kranjskem jih pač ni nikjer tako lahko najti. Od hinavstva in zahrbtnosti pa se razlikujejo in odlikujejo po svojih nasilstvih in terorizmu še najbolj socijalni demokratje. Pri njih pač velja liberalno geslo pokrito z rdečo socijalno ruto izpod katere se zasvetlika: Mors tua, vita mea, čim zapiha socijalnim demokratom nekoliko nasprotnejši veter. Nož, bodalo, omejevanje osebne svobode, omejevanje svobode dela itd. so najlepše cvetke iz njihovega »kulturnega0 vrta. Mesto, da bi ljudstvu nudili potrebne
■
izobrazbe in je plemenitili, naravnost ščuvaj' delavca proti delavcu in terorizirajo delodajalci proti delavcu z grožnjami bojkota in stavkami. Da ne pretiravam, hočem navesti le nekaj faktov iz ogromnega števila nasilstev, ki sojih storili na škodo drugače mislečega delavstva, dasi so pri tem škodovali tudi lastnim pristašem gmotno in moralno.
V krajih, kjer imajo socijalni demokratje vsaj toliko moči, da morejo izrabljati s svojo — od vseh vetrov skupaj splavljeno — bando in nadvladovati na delavskem trgu drugače misleče delavstvo visi življenje in eksistenca teh zadnjih takorekoč na niti, poleg katere je nastavljen dvorezni meč socialdemokracije. Pod režimom socijalnih demokratov visi visoko v ozračju pravica in svoboda duševne neodvisnosti, vsaka možnost imeti lastno prepričanje je izključeno.
V Trstu so pred par leti socijalni demokratje grozili s splošno stavko paroplovni družbi „Dalm?.tia“ le zato, ker je vsprejela na delo za razkladanje in nakladanje blaga na parnike postavno obstoječo zadrugo težakov, katere člani so bili slučajno organizirani v N. D. O. S palicami oboroženi sodrugi so preganjali delavce od dela. Z grožnjami je bila „Dalmatia“ končno prisiljena pravoveljavno podpisano pogodbo razveljaviti in plačati stroške zadrugi težakov.
Drugi slučaj je pasivna resistenca koaliziranega želez-ničarstva. Pod geslom: Nam je za moč stranke in ne za kruh, — so se vrgli soc. dem. na — v boju za zboljšanje i svojega položaja — boreče se delavstvo ter tako neposredno ubijali vspeh in podpirali — delodajalce. Vsled tega sramotnega postopanja je znalo železniško delavstvo že prav krepko izvajati konsekvence in „Zveza jugoslov. železničarjev" že teše rakev „Jngoslov. socijalni demokraciji.“
Cvet cvetov, rekord rekordov pa so soc. dem. seveda dosegli v Trstu o priliki pasivne resistence državnih uradnikov torej pripadnikov neposedujočih vrst ali z eno besedo proletarcev peresa, Z drznim čelom in resnim licem je Jože Kopač, ta primojduševski general, trobil svojim backom zoper pasivno resistenco. In tudi tu je — žalibog — pripomogla soc. dem. do neuspeha.
Tako se „dela“ javno delavska politika v soc. dem. Tako se „dela“ v zboljšanje položaja neposedujočim vrstam. Skratka to je „delo“ za stranko in ne za kruh. Jako čudne pojme mora imeti soc. dem., če misli, da bo delavstvo vstopalo v tako stranko le radi stranke in ne radi kruha. Sedaj si pa oglejmo drugje njihovo delo za delavstvo. V Berlinu n. pr. so pred kratkim časom zahtevali od neke stavbne tvrdke naj4 odpusti takoj vse delavstvo, ki ni organizirano v soc. dem. Ker se je ravnatelj branil ugoditi tej
MF* Delavci! Volite narodne socijaliste. “^1
mm
Zaplenjeno
Enakost narodov, enakost v narodu!
Vaclav Klofac.
Štev.14
V Ljubljani, dne 1. mal. travna 1911.
Leto I.
vinarja.
vinarja
Izhaja vsako soboto zjutraj.
Rdeči in črni teror.
neopravičeni zahtevi so vsi soc. dem. pristaši popustili delo in stopili v stavko. Ravnatelj je poklical na njih mesta drugo delavstvo. Tedaj so pa zbrali soc. dem. skupaj svoje najnižje elemente in so z ekcesi in skrajnim terorizmom razgnali delavce in jih pri tem tudi več ranili.
Neka druga tvrdka (Morgenstern) istotam je morala poslati na cesto do sto ljudij iz istih vzrokov. Seveda si naivno delavstvo iz strahu pred terorizmom išče varstva v terorizmu samem •— v soc. dem. Da, na tisoče in tisoče je revežev, ki morajo vkljub svojemu poštenemu mišljenju slediti takemu divjanju podščuvane druhali.
Zanimiv in obenem žalosten slučaj oziroma lastnost soc. dem. pa najlepše osvetluje pismo poslano na uredništvo ,.Češke Slovo" in podpisano Bohumil Štumpe, bivši socijalni demokrat v Bratrikove na Češkem. (Pismo obelodanimo prihodnjič v celoti. Opomba ured.)	F.	R.
Kongres „N D. 0.“
Vse one misli, katere so pri ustanavljanju „Nar. del. org.“ tvorile vzroke njenega postanka so prišle na tem kongresu na dnevni red. Vzlic težavam, ki so pri vseh takih kongresih, katerih zlasti, ako so prirejeni po mladih društvih ali korporacijah, postanejo največkrat nemogoči zaradi nejasnosti v zastopanih naziranjih, je bil ta kongres naravnost sijajno izveden. Že zadnjič smo omenili, da, ako bo ta kon- i gres določil pravec našega bodočega delovanja, potem lahko rečemo, da je storil svojo dolžnost. In to se je doseglo v ! polni meri. Sedaj so dani vsi pogoji za nadaljni razvoj strokovnega delovanja v narodnem zmislu. Delavstvo, ki je organizirano v „N. D. O.*1 in ono, ki se ima še organizirati v tem prekoristnem stanovsko-delavskem društvu, lahko reče, da se bliža vedno bolj in bolj novim realnim ciljem, ki so izraženi v eni sami besedi — stan. Hočemo podati delavstvu, ki je najzvestejši branik našega naroda povsod tam, kjer je ono v večini, zlasti pa na meji, v Trstu, na Koroškem, Štajerskem, v Istri, v Gradcu in drugod, zadoščenja za njegovo dosedanje trpljenje s tem, da ga za vse prestalo odškodujemo, da mu damo varstva v vseh onih slučajih, ki prihajajo v poštev s socijalnega stališča.
Za slučaj sporov med delodajalcem in delavcem, bo „N. D. 0.“ povsod, kjer ima delavce, prav branila njegovo stališče, v slučaju nezadolžene nesreče, dala mu bo pomoč, za slučaj bolezni podporo, za slučaj brezposelnosti mu omisli delo, ali ga pa podpre, za slučaj štrajkov in sploh mezdnih ali kakršnihkoli socijalnih gibanj mu nudi podporo iz fondov, v slučaju potovanja dobival bo podporo, v slučaju smrti pa dobe preostali znesek, ki izdatno opomore. Vse te podpore se bodo delile po vseh podružnicah „N. D. 0.“, in mi smo prepričani, da bodo pristopili vsi bivši člani, kakor tudi mnogo novih, ker naša organizacija ne prejema od nikoder nikakih podpor, je pač potrebno, da se je oklene naše delavstvo in jo tudi podpre.
Poleg vseh gori navedenih koristi, ki jih bo nudila „N. D. 0'“ svojim članom, pa bo skrbela tudi za njihovo izobrazbo in gospodarsko povzdigo. Ustanovi se „Zveza jugoslovanskih socijalnih ustanov", katera bo skrbela in pazila, da se gospodarsko življenje malega človeka dvigne enako kot pri drugih narodih. V kratkem se, poleg že razvitih štirih konsumnih zadrug in 1 konsumne gostilne ustanove še druge, a kar je najvažnejše, ustanovi se v najkrajšem času, (pred-
priprave so v polnem teku) „Narodna posojilnica in hranilnica v Trstu“, ki bo eminentno delavski denarni zavod, kateri bo omogočal na podlagi osebnega medsebojnega kredita tudi delavstvu in malemu obrtništvu cenen, lahek kredit, in ki bo dajal prilike, si polagoma, s plodo-nosnim nalaganjem prištediti razmeroma lepih svot, ki se sedaj povečini porazgube. ,,Narodna posojilnica in hranilnica" otvori tudi v Ljubljani svojo podružnico takoj, ko se priglasi dovoljno število članov. Delež 10 K se lahko vplačuje pri našem uradu v tedenskih obrokih po 1 K; kar zmore vsakdo. Tudi konsumi se bodo morali, zlasti gostilna, ustanoviti i v Ljubljani, a tudi povsod ondot, koder trgovci in gostilničarji dro kožo iz ubogega delavstva.
Te notranje zadeve je ob dvadnevnih konferencah rešil ta kongres. Izven dr. Rybara, ki je čutil potrebo obstruirati pri tem delavskem kongresu in na manifestacijskein shodu, so bili vsi govorniki kratki in jedrnati. Toliko dalmatinski zastopniki, kolikor drugi, so se izrazili za solidarnost in enotnost, ter pričakujemo, da se v kratkem razširi naše delovanje i po kršni Dalmaciji, katere delavstvo lahko, ako se ga združi igra najvažnejšo ulogo v boju Slovanstva Dalmacije.
Navzoča sta bila tudi naša državna poslanca (če sta še, baje je cesar spet razgnal drž. zbornico, na ukaz Bie-nertha seveda) br. Klofač in Lissy, ki sta z zanimanjem sledila debatam. Žal, da nam premali prostor ne dopušča obširneje poročati o komersu, o veselici, o predstavi itd. Omenimo naj le še, da je bila dvorana Nar. doma nabito polna pri manifestacijskem shodu, kjer so morali vsi govorniki, celo dr. Mandič, ki je imel najvažnejši govor štediti s časom, samo dr. Rybar je svojo stokrat peto pesem ob primerni nervoznosti poslušalcev pel skoro eno uro, ter agitiral za neko društvo s 85 člani. Pičli aplavz je temu strastnemu nasprotniku narodnega socijalizma dokazal, da se časi spreminjajo, in če ne bo drugače bo tudi g. dr. Rybar sam še navdušen narodni socijalist, mogoče še prej nego mislimo.
Resolucije in sklepe priobčimo v prih. številki, ker nam jih še niso poslali, kakor tudi se še s posameznimi govorniki popečamo.
Pregled.
Razpust zbornice. Cesarje na predlog proti slovanske in protidelavske Bienerthove vlade razpustil prvo na podlagi splošne in enake volilne pravice izvoljeno, torej ljudsko-poslansko zbornico. Kar se je zgodilo, bi se bilo pravzaprav moralo že prej zgoditi, ker ta zbornica, ki bi bila morala biti eminentno napredno-socijalna, absolutno ni smela nič socijalnega skleniti, ker so se ji od strani raznih vlad stavila na tapet sama nacijonalno-politiška vprašanja, katerim pa stradajoči narodi niso mogli priznati prednoBti. — Take reformirane zbornice so v Avstriji mogoče le tedaj, če se slepo udajo garmanizatorično-centralistiškemu sistemu, ki pa med našimi narodi nima več nikake opore. — Ljudstvo je narodno, ljudstvo je socijalno, to naj si zapomnijo oni, ki delajo vedro in oblačno v tej megleni Avstriji. — Nove boje bomo imeli v juniju, ker krona zahteva, da se s pomočjo glasovitega § 14. ne vlada dolgo. Volitve v parlament. Kdo se ne spominja kakšne strašne medsebojnosti prihajajo ob takih prilikah na dnevni red. Slepa strast neplodnih in nazadujočih politiških strank vsplamti tako visoko, kot nikdar
Zastonj nam nihče nič ne da, ako si to sami ne pridobimo!
drugače, in zato se teh volitev iz srca veselimo, saj vemo, da se bodo naši skupni nasprotniki do malega vlekli in pred nami plesali svoj politiški čardaš. Tako bo imelo tudi slovensko delavstvo eno zabavo več, in sicer — brezplačno.
V	tem pogledu seveda še nismo rekli zadnje besede. Bodimo pripravljeni do skrajnosti.
Turške razmere so večen paprikaš za evropsko diplomacijo. Tam za turškim gričem se namreč spet prav po domače koljejo in prav ljubeznjivo eden drugega natikajo na kole in droge v veliko veselje vranam in lisicam. V samem Carigradu je besni Albanec vstrelil nemškega podpolkovnika, a danes zjutraj so tega Albanskega vojaka ustrelili, kar je silno razkačilo njegove rojake, tako, da se je bati nove revolte. Stari sultan-jetnik si, če je še živ, veselja mane roke, saj ve, da se pri turkih ne sme drugače vladati kot
— z nasiljem.
Vestnik nar. soc. mladine.
Dram. odsek nar. soc. izobr. društva ,,Bratstvo"
priredi v nedeljo dne 9. aprila družinski večer z gledališko predstavo v areni Narodnega doma. Spored: I. Pozdrav. II. „Za pravdo in srce“. Tragedija v 5. dejanjih; spisal ■j- Anton Medved. Med odmorom igra tamburaški zbor. Vstopnina 40 v. Začetek ob 7. uri zvečer. — Družinski večer se vrši pri pogrnjenih mizah. — Odbor dramatičnega odseka.
— Ker je od razvoja posameznih delov našega izobraževalnega društva „Bratstvo“ odvisen ves napredek in razvoj istega, se slavno občinstvo, kakor tudi bratje pristaši pozivajo, da se tega zabavnega večera v velikem številu udeleže. j
Odbor.
Seja ..Bratstva" se vrše od sedaj zanaprej vedno ob petkih v organizacijskih prostorih. Prihajajte točno ob 8. uri, 1 da ne bo zamude.
V	kratkem se ustanovi dijaški klub narodnih socijalistov. Kdaj in kje poročamo, ko bo vsa stvar dozorela. Nad 100 bratov že imamo v dijaških vrstah. Na zdar!
Tamburaško kolo bo ime novemu tamburaškemu zboru, ki se osnuje pod okriljem „Bratstva“. Kdor pozna vztrajnost in požrtvovalnost naših tamburašev, je prepričan o tem, da bodo imeli velikih vspehov. V kratkem bo za nastope izučenih 24 tamburašev. Tudi napredek.
Razno.
Občni zbor čeških narodno-socijalnih železničarjev se je vršil dne 261 marca, Konstatovalo se je da je članov jednote 29000, v zadnjih 8 letih se je izplačalo čez 260000 K podpor. Tako razvita jena Češkem narodno-soci-jalna misel med železničarji. Tudi tu na jugu bo kmalu drugače, ker se naša „Zveza Jugoslovanskih železničarjev tako silno širi.
Sijajna zmaga narodnih socijalistov v Pragi. Pri
volitvah v krojaško bolniško blagajno Pragi, ki so se vršile prošlo nedeljo so zmagali naši bratje narodni sotijalist in sicer so dobili narodni socijalisti nad 1500 glasov, a socijalni demokratje komaj tisoč glasov. Dosedaj je imela to blagajno v rokah soc. dem. stranka, Predzadnjih volitev se niti nihče ni upal udeležiti. To je napredek!
Naše gospodinje sicer pri vsaki stvari tako pazijo in izbirajo, kadar kaj kupujejo in se tudi ne dajo tako po-gostoma opehariti. Vendar pa so pri izberi kavine primesi zel<5, zelč indiferentne (so tudi častne izjeme in sicer prav
mnogo, ki vedno in povsod zahtevajo le najboljšo Kolinsko kavino primes) vsaj nekatere ter jim je vseeno, češ, cikorija je cikorija. Potem pa, ko so s kako drugo manjvredno cikorijo skuhale kavo, se pa jeze, da zrnata kava ni za nič. O sancta Simplicitas! Kaj še danes ne veste, da je pač kavina primes iz domače Kolinske tovarne v Ljubljani najboljša, ki se lahko meri z vsemi drugimi tovratnimi izdelki, obenem se pa prodaja v prid „Družbi sv. Cirila in Metoda.11 Menda ja ni treba, da bi nad vsako prodajalno stal napis: ..Slovenci podpirajte svoja podjetja.'1	g 43 52 7 14
Pijte samo tolstovrško slatino. Naroča se v Tolstem vrhu, pošta Guštanj, Koroško.
Sestanek za ustanovitev strokovnih in obrambenih organizacij bo v nedeljo ob '/210. uri zjutraj, ter vabimo tem potom vse bivše člane »N. D. O.« da se ga polnoštevilno udeleže. Komur je mar svoj lastni dobrobit, ta se gotovo ne izogne priliki organizirati se za vse slučaje, katerim je delavec izpostavljen, torej pridite polnoštevilno.
Izdajatelj in lastnik: Kamil Cerny. — Odgovorni urednik: Slavoj Škerlj. Tisk J. Blasnika nasl. Ljubljana.
Gg. trgovcem se priporoča k obilnemu nakupu
Josip Rutrle
Nemecky Brod — Češko
veleobimt	0 40 4 4 4
kamenaste, glinaste, bele in barvane posode, kakor: lonci, kastrole, vrči, koze, krožniki, sklede, igrače, vžigalniki, solnice, umivalniki, masleniki, vodne in kurilne cevi, šamotova opeka itd. itd.
Trgovci, naročajte cenike brezplačno in franko.
::	Prva	::
domača tvrdka.
IMilko Krapeš
Ustanovljena : 1.1852.	::
Ljubljana, Jurčičev trg št. 3
blizo čevljarskega mosta pod Trančo urar in trgovec z juveli, zlatnino in srebrnino
priporoča bratom narod, socljalistom svojo bogato zalogo najnovejše naročenih predmetov svoje stroke. —
,rsJ
Odprta j
Trojni ( pokrov (
Genius:	Q 37 1 52 14
srebrna K 10-— zlata , 70-— srebrna . 16 — zlata , 95'—
JS -*-> V'
co g
J*
c '
ca
'm -s fe
E
Damska upa t
fMnrta ! S^brna K 9' -odPrta \ zlata . 22-
Trojni j srebrna . 14-50 pokrov \ zlata , 34' -
Dolžnost vsakogar je, razširjati noš list, kateri služi zahtevam ljudstva!
V Trstu se
Narodni Socijalist
prodaja u sledečih tobakarnah:
Bajc, ulica Geppa, Hreščak, ulica S. Marco, Gramaticopulo, piazza Barriera, Hreščak, ul. Belvedere.
One tobakarne, ki hočejo dobivati „Narodnega Soci-jalista11 v razprodajo, naj se prijavijo upravništvu, ali pa v tobakarni Bajc, via Geppa.
Nujna naročila v najkrajšem času!
Največja zaloga izgotovljene obleke
za gospode, gospe in dečke. o.41548
Gričar« Mejač
LJUBLJANA, Prešernova ulica.
Velika izbera po poljubnem kroju izvršene obleke ,\ iz najrazličnejšega blaga za vsak letni čas. .\
Za lovce, turiste in potovalce.
V	zalogi imava tudi najrazličnejše blago ter vspre-jemava naročila v izvršitev oblek po izbranem blagu.
Nujna naročila v najkrajšem času!
O
o
tSJ
JOS. HERRISCH
Jurčičev trg 3.	Pod Trančo.
Blago najboljše vrste, po najnižjih cenah. Specijal|teta: pravi hribolaški, podkovani „Goiserce“.
G 46 10 43 8
Najtopleje priporočamo
pri nakupovanju moškega sukna vseh vrst prvi češki ra zp oš i 1 j a 1 n i zavod s suknom v Kralovem Polu u Brna,Moravsko (imejitelj br. I. K. Mrna.) Zmerne ljudske cene. Vzorce razpošiljam na zahtevo zastonj in poštnine prosto. Poročajte laskavo, za kakšno obleko si naročate blago. (2°/0 z obrata v prospeb sklada jngoslov. nar. soc. stranke.) Zanesljivi in pridni zastopniki s širokim poznanjem se iščejo, g 49 13 52 9
Premrl & Jančar!
Ljubljana, Dunajska cesta št. 20. ;
Opozarjamo na lastno izdeloval- } nico oljnatih barv, lakov, firnežev j in steklarskega kleja. Velika za- j loga kemičnih in rudninskih barv. Š Barve za umetnike. Vse potreb- : ščine za slikarje in pleskarje. Bar-! ve za šolarje. Velika zaloga zidar- i skih čopičev. Strojno olje za vse i vrste strojev. Olje proti prahu. E Karbolinej, mavec itd. itd. | Skladišče: Dunajska cesta štev. S i Prodajalna: Dunajska cesta 20 = nasproti »Figovca«. G 38 2 13 14 E
- Za obilna naročila se priporočava. ■ l
Na drobno.	Na debelo. E
| Bratje, narodni socijalisfi! J
j Kupujte vse pri naših j (	pristaših!	\
in vse blago za obleke
naročajte pri tvrdki, ki je last našega brata
M. K. RUZIČKA,
v Humpolcih, Češko.
Vzorci na zahtevo gratis in franko. G. 49 14 10 8 ) Od vsakega naročila dajem 3°/0 ) v prospeh strankinega sklada.
češka tovarna harmonik in heligonik
p Loun-u
ustanovljeno I. 1885.
priporoča slavnemu občinstvu svoje svetovna znane izdelke najboljše kakovosti.
Razpošiljanje po vsem svetu. Zahtevajte cenik brezplačno in franko. g 4711 - 12
m
Izprašan : optik :
fr. p. zajec
::	LJUBLJHNH,	Stari trg štev. 26.
priporoča svoj dobro urejeni
- optični zavod -
kakor različne vrste naočnikov, ščipalcev, toplomere, zrakomere, daljnoglede itd.
Priporočam svojo veliko zalogo
0. 45 295 12^=^	^ švicarskih ur,
zlatnino in srebrnino
po nizkih cenah nikeln. žepna ura od K 3 50 naprej srebrna cilin. „	„	„	650	„
budilke	,	„	3‘—	„
Zahtevajte novi cenik, ki ga pošljem zastonj.
1
Generalna anončna pisarna u Ljubljani
sprejema “ureja, odpošilja in prestavlja oglase vseh vrst, vseh jezikov, za vse dežele in vse liste doma in v tujini. Svojim inserentom brezplačno redigovanje.	Govorilne	ure od 10. do 12. vsako dopoldne.
Pišite po prospekte — naznanite objekt za inseracijo in pokrajino, v kateri želite, da se širi.
Naslov: Generalna anončna pisarna v Ljubljani,
Jurčičev trg štev. I, I. nadstr.
G 51 16 - 6
Kupujte samo pri tvrdkah, katere inserirajo v našem listu!