Poštnina plačana v gotovtni toarwor$3U Cena 1 Din t Leto V. (XII.), štev. 28 Maribor, četrtek 5 februarja 1931 »JUTRA« lzha|a razun nedelje in praznikov vsak dan ob 16. un Račun pri poštn*m č«k. z«v. v Ljubljani it. 11.409 Velja mesečno, preietian v upravi ali po pošti 10 Din, dostavljen na dom pa 12 Din Telefon; Uredn. 2440 Uprava 2455 Uredništvo in uprava: Maribor, Aleksandrova cesta št. 13 • Oglasi po larifu Oglase sprejema tudi oglasni oddelsk „Jutra' v Ljubljani Prešernova ulica št. 4 Poceni blago za maske dobite v 3azarju, Maribor, Vetrinjska15 Kakor bajka iz „Tisoč in ene noči" ie minilo teh 11 dni, ki sta jih Vaša Veličanstva preživela, v Svojem kraljevskem mestu Zagrebu, V tem drugem središču naše velike in drage Jugoslavije, med svojimi zvestimi Hrvati. Tako je dejal včeraj ob slovesu na zagrebškem kolodvoru, odkoder sta sc vrnila kralj in kraljica v Beograd, zagrebški župan dr. Srkulj v navzočnosti večdesettisočglave množice Zagrebčanov in hrvatskega kmetskega ljudstva, ki je burno vzklikalo kralju, kraljici, kraljevskemu domu in Jugoslaviji. V zgodovini našega naroda in Jugoslavije pomeni teh 11 dni mnogo več nego poprej celo desetletje. Česar niso dosegli vročekrvni politiki tekom let od osvobojenja in ujedinjenja ne z abstinenco, ne s separatistično in celo inozemsko propagando, ne s poznejšimi Političnimi pakti in koalicijami — ie dosegla modro inavnirirana nova državna politika. Vedno bolj so v novih prilikah tudi Hrvati občutili, da so jih njihovi politični voditelji varali in da so trebali narod samo za pripre-go svojim, mnogokrat osebnim interesom. Vedno bolj so občutili, kako vi-dovito je njihov učitelj in vodja Ste-pan Radič, ko je gledal smrti v obraz, izrekel zgodovinske besrdc: Kralj in narod! Ko jim je kralj zopet dan bana, ko je proglasil državo za Jugoslavijo, ko ie tudi svoji vojski dal enotno jugoslovansko zastavo, tedaj so tudi Hrvati videli vsojesnost kraljevih strem ljenj, da pokaže v dejanju, da so --H deli jugoslovanskega naroda enakopravni. In mase naroda so začele prihajati b kralju v Beograd, so se zbirale na ogromnih manifestacijah v Zagrebu, Varaždinu in drugod, da manifestirajo za edinstveno, močno in ne-razrušno Jugoslavijo. Višek zgodovinskega razvoja v miselnosti hrvatskega naroda pa so vsekakor dnr>vi kraltevcga bivanja v Zagrebu. Zagreb kot središče Hrvatov je s tem bil najsiovesneje proM^^n enakopravnim z p^o^radom sai so celo zakoni bili »dani v kraljevskem mestu Zagrebu«. Zagrob in vps brvat-ski narod je vid''], da je ta država njegova država, da mn ni treba lnWi bojazni za obstanek in razvol da ni nad njim hegemonije nikn^r in da je tudi on s krabVm na Čelu nosile državne sile v isti meri kakor Srbi in Slovenci. In brvatski narod. me?čan in kmet in delavec, otrok in starec. fn žena, vse je te dni lahko pn-naialo tjk do kralja k' lo vsakemu stisnil žuljavo roko; prihajali s^k nje-mu ne z ledenim strahom srednjega Fašisti in balkanska konferenca PONOVNI FAŠISTIČNI IZPADI PROTI FRANCIJI. — TUDI BALKANSKA KONFERENCA FRANCOSKI MANEVER. RIM, 5. Kampanja fašističnega tiska proti Franciji je vedno hujša. Fašisti gredo celo tako daleč, da vse velike ini-cijative za utrditev miru in varnosti enostavno proglašajo za francoske manevre. Francija je dvolična: z ene strani zagovarja, z druge ogroža mir. Samo Italija je iskrena in fašistična diplomacija je spregledala vse skrite francoske načrte ter odkrito nastopa proti vsem poskusom, da se v Evropi utrdi hegemonija Francije. »Giornale d’ Italia« trdi, da je Franciia napravila zvezo z Malo antanto in Poljsko samo, da zveže Evropo. Ta zveza ima vojaški značai. Razorožit-vena konferenca začetkom 1932 ne more uspeti, ker hoče Francija pri razorožitvi kategorizacijo držav. Tudi zadnji sestanek Sveta balkanske konference v Solunu je francoski .manever. »Tevere« trdi, da se v propagandi za Panevropo po navodilih Brianda skušajo tvoriti man se formacije kot predhodnice evropske unije. Tako je nastal tudi panbalkanski pokret. »Tevere« je mnenja, da je balkanska konferenca jalova in da je solidarnost balkanskih narodov nedosegljiva. Stalin išče nove žrtve ČLANI PETROGRAJSKE AKADEMIJE ZNANOSTI OBTOŽENI RADI ZAROTE PROTI DRŽAVI. — PRED NOVIM VELIKIM PROCESOM. VARŠAVA, 5. februarja. Po poročilih iz Moskve je sovjetska tajna policija GPU objavila komunike, po katerem je bila v petrograjski akademi ji znanosti razkrita široko zasnovana zarota proti sovjetskemu režimu. Voditelji te revoiucijonarne zarote so bili sami znanstveniki, med njimi znameniti ruski zgodovinar Platonov, dalje profesorji Lubijanskij, Tarlov in drugi. Namen zarote je bil, kakor pravi ovadba, zdstrupljenje vseh voditeljev in odločilnih činitcljev so^Mskega režima. Aretirancem se vrh tega očita, da so bili v stalnih in tesnih zvezah s sovražniki sedanjega sovjetskega režima v inozemstvu. Zarotniki pridejo pred izredno sodišče ter se bodo morali zagovarjati radi veleizdaje. Za obuezno zauarouanje obrtnikou BEOGRAD, 5. februarja. V zvezi z željami in spomenicami, ki so jih dobili člani kraljevske vlade povodom svojih potovanj po državi s strani zastopnikov obrtniških organizacij, je beograjska zbornica za trgovino in obrt izročila g. predsedniku vlade in g. ministru za trgovino in obrt predstavko, ki vsebuje obrazloženo mišljenje v vprašanju obveznega zavarovanja obrtnikov za slučaj bolezni, starosti in smrti. Predsedni-štvo obrtne zbornice izraža mnenje, da je treba to zavarovanje obrtnikov izvesti s posebnim zakonom. Rustrijsko-mačžarska pogodba DUNAJ, 5. februarja. V nasprotju z vestmi, ki krožijo v in "ernstvu, češ da bo sklenjena med Avstrijo in Madžarsko vojaška zveza, se u go t avlh uradno, da se kaka taka pogajanja niso nikdar vršila. O priliki zadnjega poseta madžarskega ministrskega predsednika ^rofa Bethlena na Duna- ju je bila podpisana samo že julija 1930 sklenjena prijateljska in razso-diščna pogodba med obema državama. Vse druge kombinacije so popolnoma izmišljene. Trgouinska pogajanja meč Bolgarska in Grško SOFIJA, 5. februarja. Trgovinska pogajanja med Bolgarsko in Grško so prispela na mrtvo točko, vsled česar so bila prekinjena. Časopisje javno izraža svoje nezadovoljstvo nad pretiranimi zahtevami Grške ter poziva vlado, da naj takoj izda protiukrepe in vse iz Grške prihajajoče blago občutno zacarini. Pomorsko oboroževanje Rngljje LONDON, 5. februarja. V spodnji zbornici je izjavil prvi lord admiralitete Alexander, da gradi britji imperij sedaj 46.145 ton vojnih ladij. Od tega odpade 43.489 ton na Veliko Britanijo in 265 ton na Kanado. veka, ampak s toplino v duši in s smehljajem na obrazu, z iskreno uda-nostjo in zaupanem, kakor dete k dobremu očetu, kakor k onemu, ki te dvigne in ti vliva pogum. Tisoči in de-settisoči so občutili vso toplino in dobroto kralja in njegove zveste družice, občutili, da ne delata prav nobene razlike med visokimi in nizkimi. Narod je občutil in razumel da to zmore samo vladar, ki je kri krvi svojega naroHn, ki je s tnrndom pre- živel in pretrpel strašno Golgoto trp- ljenja, Irj samo kraljica, ki jo dičijo kreposti dobre, vzorne matere. Zasluga 6. jan. 1929 in kasnejših kraljevih aktov, zlasti pa zgodovina zasluga minulih dni je dejstvo, da je danes ogromna večina hrvatskega naroda v taboru močne in edinstvene Jugoslavije, zvesto udana državi in kralju in da se varajo oni redki nekdanji politični mogotci, ki še vedno čakajo v ozadju, da bi si Še kedaj zopet kuhali svojo posebno politično juhico. Usmrtifeu dvojnega morilca PEČUH, 5. januarja. Včeraj zjutraj so obesili na dvorišču tukajšnje kaznilnice orožniškega narednika Štefana Ambrusa, ki je bil radi umora dveh poštnih u-radnic in oplenitve poštnega urada v Szalanti obsojen na smrt. Ko je Ambrus zvedel, da je bila njegova prošnja za pomilostitev odklonjena, je padel v nezavest, a se je kmalu zopet opomogel in prosil, da mu pošljejo rablja Koszafeka v celico. Čim je ta prišel, ga je vprašal, aii bo pri usmrtitvi zelo trpel. Koszavek ga je pomiril in pripomnil, da ;ma izvrstno prakso in da ga bo na najložji način spravil na drugi svet. Rabelj je osta’ potem pri zločincu še celo uro in se mirno in prijateljski ž njim razgovarjal. Usmrtitvi sta prisostvovala tudi mati in brat usmrčenega. Koliko se sme v I. 1931 zasaditi tobaka? Monopolska uprava je odobrila nasad sledečih količin tobačnih sadik v 1. 1931: v vardarski banovini 1 milijardo 166.2CO.OOO, v moravski banovini 156,800.000, v drinski banovini 33,600.000, v zetski banovini 74,700.000, v primorski banovini 207 milijonov in v donavski banovini 104,600.000 sadik, skupno torej 1„712,900.000 sadik. r rollcli«ka šoia v Zz.i nm bo po uredbi, ki .jo je r-'-!nisal te dni min. predsednik Živkovič, imela tečaje za policijske stražnike-pripravnike, za podnadzornike policijske straže, za zapovedmke in nac. 'ke policijske straže, za policijske detektive-priprav-nike ter za šefe, nadzornike in nadzornike detektivov. Tečaji bodo 6mese-čni, ministrstvo za notranje zadeve pa jpV.1^ r0]f p!j teh tečajev se bodo otvorili tudi kratki tečaji za konjenike, kolesarje, prometne in druge redarstvene uslužbence. Rak mori huje nego jetika. Ministrstvo zdravja v Prusiji je izdalo poročilo, glasom katerega je minulo leto v tej deželi umrlo za rakom 10 tisoč več oseb nego za jetiko. Ne pozabite na veliki podoficirski ples kateri se vrši v soboto, dne 7. februarja v Narodnem domu 106 novorojenčkov je zagledalo luč sveta pretekli mesec v našem mestu in sicer 50 moškega in 56 ženskega spola. Umrlo je meseca januarja 65 oseb, porok pa je bilo 33. Največ otrok se je rodilo v stolni župniji, umrlo pa jih je največ v magdalenski župniji Najdene stvari. Pretekli mesec so bili predstojništvtt mestne policije izročeni sledeči najdeni prdemeti: prstan, usnjata rokavica, ročni dvokolesni voziček, žepna ura, očala, otroška čepica, uhan, otroške hlače, 2 srečki, šal, dežnik, več denarnih zneskov in 1 papiga. — Nezgoda pri delu. Včeraj so prepeljali v bolnico 211etne-ga Franca Huberja, uslužbenca veleposestva grofa Attemsa v Slovenski Bistrici, kateremu je žaga-cirkularka prerezal levo dlan. Poškodba je težje narave. — Kap 3e zadela včeraj v Studencih na Aleksandrovi cesti 60-letno železničarjevo Ženo Frančiško Kristl, katero so z reševalnim avtom prepeljali v splošno bolnico. — Mariborski in dnevni drobiž mariborsko gledališče REPERTOAR: Četrtek, 5. februarja ob 20. uri »Ljubimec« ab, C. Kuponi. Petek, 6. februarja. Zaprto. Sobota, 7. februarja ob 20. uri »Ljubimec« ab. A. Kuponi. Nedelja, 8. februarja ob 15. uri »Aladin«. Otroška predstava pri znižanih cenah. — Ob 20. uri »Ciganska ljubezen«. Premijera. Ptujsko gledališče. Pondeljck, 9. februarja ob 20. uri »Ciganska ljubezen«. Gostovanje mariborskega gledališča. Iz gledališča. V soboto, 7. t. m. se bo ponovila satirična Shavvova komedija iz družabnega življenja »Ljubimec« za ab. A. To bo morda poslednja vprizoritev tega dela na mariborskem odru. — V nedeljo, 8. t. m. bo po daljšem presledku ob 15. uri zopet otroška predstava. Vprizo-rila se bo Raederjeva čarobna pravljica s petjem in godba »Aladin«, pri znižanih cenah. Zvečer ob 20. uri bo premijera priljubljene Lebarjeve ooerete »Ciganska ljubezen«, ki je zaradi temperamentne muzike in pestrega dejanja preromala ves vet, Solistična mesta partije bo od-sviral koncertni mojster g. Klima. Dirigira g. Herzog, režira g. Trbuhovič. Prihodnje gostovanje marlbor. gledališča bo v pondeljek, 9. t. m. Vprizorila se bo Leharjeva opereta »Ciganska ljubezen«, ki se odlikuje po romantičnem, živahnem dejanju ter izredno melodijozni muziki. Po daljšem presledku bo to spet prva opereta v Ptuju, ter se pričakuje veliko zanimanja občinstva. Ljudska univerza v Mariboru. V petek, dne 6. februarja, ob 8. zvečer, bo predavanje univerzitetnega profesorja dr. Zarnika iz Zagreba, našega slovenskega rojaka in odličnega biologa. V nadaljevanju evgeničnega cikla bo predaval o zelo aktualni temi: O pravilni izbiri moža In žene za zakon s plemensko-higijenskega stališča. Predavanje bo ponazorjeno z mnogimi skioptičnimi slikami. Muzejsko društvo v Mariboru. V nedeljo, dne 8. februarja, bo ob 10. uri v čitalnici Študijske knjižnice redni lptni občni zbor. Dnevni red: 1. Poročilo odbornikov in pregledovalcev računov. 2. Volitve odbora. 3. Udnina za 1931. 4. Slučajnosti. Filmsko predavanje o gradnji ameriških cest in avtomobilov. V torek, 3. t. m. je pod okriljem mariborske sekcije Avtokluba predaval v Apolo-kinu s pomočjo filma gosp. John Lawrence, delegat ameriške avtomobi-ske zbornice, o gradnji cest in avtomobilov. Predavatelja je imenom mariborske sekci e pozdravil v francoskem jeziku g. dr. Makso Šnuderl, nakar je predavatelj opozarjal, da so dobre ceste predpogoj naraščajočega in cenenega prometa. Ker avtomobilizem širi povsod, je vprašanje dobrih cest tudi za Jugoslavijo nad vse važen problem, zlasti še, ker je izrazito* tujsko-prometna država, ki bo z lepimi avtomobilskimi cestami in dobrimi prometnimi zvezami privabila mnogo več tujcev kot dosedaj. To se bo gotovo občutno poznalo pri narodnem gospodarstvu in dobro obrestovalo investicije za ceste. Z željo, da Jugoslavija čimprej doseže zaželjeni smoter, je govornik kon čal predavanje. Občinstvo, med njimi mnogo članov Avtokluba in gradbenih podjetij, je z velikim zanimanjem sledila zanimivim izvajanjem in slikam. — Učiteljsko društvo za mariborski šolski okraj zboruje to soboto dne 7. t. m. v Narodnem domu v Mariboru. Ob 9. uri predpoldne ima sejo društveni šolsko-upravni odsek, katere naj se udeleže vsi upravitelji in ostali izvoljeni člani (ce) tega odseka ter vsi člani (ce) društvenega odbora, ki radi tega tokrat nima posebne seje. Točno ob pol 10. uri se prične zborovanje, na čegar vsporedu je tudi predavanje o kmetijsko-nadaljevalnem šolstvu in zanimivo ter ravno sedaj — po pavšalno uničujoči kritiki učiteljskega stanu od strani nekaterih članov banskega sveta — prevažno situacijsko poročilo. Oboje bo podal naš poverjenik, tov. Andrej Škulj. — Zato vsi in točno k zborovanju. — Predsednik, Pot mariborske glasbene mladine u Beograd Zemlje bodočnosti IZSELJEVANJE NEKDAJ IN DANES. — TROPIČNE IN POLARNE POKRAJINE. — BODOČE SMERI IZSELJEVANJA IZ EVROPE. Naraščanje človeštva je eden najvažnejših problemov sedanjosti, posebno za nas v Evropi. Nekatere države tega starega kulturnega kontinenta so dosegle že tako obljudenost, da za nadaljni razvoj sploh ni več prostora. Vzemimo n. pr. Italijo. Po obsegu svoje površine je le nekoliko večja kakor naša Jugoslavija, dočim pa živi pri nas le okroglo 13 milijonov ljudi, jih ima Italija preko 42 milijonov. Prav tako pregosto naseljene so Anglija, Belgija, Holandska, Nemčija, pa tudi Češkoslovaška in nekatere druge. Da more tam živeti toliko ljudi, o-mogočuje samo industrija in svetovna trgovina. Ker pa je ta zašla v krizo, je zašla v krizo tudi možnost zaslužka in brezposelnih je vsak dan več. Evropski narodi so se tudi pred svetovno vojno prenaglo množili, vendar pa so bile takrat možnosti eksporta odvisnih delovnih moči vse boljše kakor so po svetovni vojni. Seveda Amerika, ki je bila glavni kraj evropskega izseljevanja, je svoje me.e zaprla. Isto so storile tudi Kanada, Južna Afrika in deloma celo Avstralija. Danes se naši ljudje najlažje še izseljujejo v države Južne Amerike, toda živl enjski in pogoji zaslužka so tam zelo slabi. Kdor pride tja brez sredstev, brez znanja španščine, odnosno portugalščine in nekvalificiran, mora o- ■ pravljati najslabša, najtežja in najmanj dobičkanosna dela. Nekam pa se bo odvišek evropskega prebiva’stva moral kljub temu odtekati. Toda kam? Pokrajine v zmernih pasovih, ki imajo našemu slično podnebje, so tedaj za izsel evanje zaprte. Ostanejo samo take s tropično ali polarno, odnosno vsaj vročo in zelo mrzlo klimo. Med tropičnimi pokrajinami, ki skoraj še niso obljudene ali vsaj silno redko, so ogromni predeli Brazilije in precej obsežni kompleksi drugih držav Južne Amerike. Za evropske pojme silno obsežna je Nova Gvineja, otok v Južnem morju med Azijo in Avstralijo. Tu se kolonizacija | sploh še ni pričela, čeprav bi na Novi Gvineji lahko živelo najmanj 100,000.000 ljudi. V tej skupini pridejo v poštev še pokrajine Osrednje Afrike in veliki francoski otok Mosambik, ki ima le nekaj več ko 3,000.000 duš, pa je znatno večji kakor je naša država in v celoti zelo rodoviten. Med pokrajinami z mrzlim podnebjem je dežela največje bodočnosti ogromna in redko obljudena Sibirija. Tam je še prostora za stotine milijonov ljudi. Precej izseljencev bo lahko še prehranila Kanada, ko bodo sedanje razmere izboljšane, posebno severna, nadalje Ala-ska s svojimi ogromnimi pragozdovi, pa celo tudi Grenlandija bo nekoč še postala Piibežališče preveč se množečega človeštva. Med mrzle pokrajine pa mo;amo naposled šteti tudi skrajni južni konec Južne Amerike. V obeh skupinah pokrajin, v tropičnih in v mrzlih, pa se bodo morali evropski izseljenci šele aklimatizirati, in to ne bo šlo lahko. Kljub temu bo mogoče znatno blagostanje tako ob ekvatorju kakor v bližini polov. Nova Gvineja n. pr., ki jo ekvator seče, ne bi bila tako nepristopna, če ne bi bila v nižinah močvirnata. Močvirja pa so leglo strašne tropične malarije, ki uničtre bele priseljence kakor kuga. Nasprotno pa ima ta ogromni otok gorovja do višine 5000 in celo več metrov. Na obronkih teh gora je podnebje zdravo in znosno. Francoski Mosambik ni tako vroč. Tam je podnebje dosti ugodnejše in mogel bi prehraniti še 30,000.000 belih budi. Enako so nekateri predeli Osrednje Afrike ugodni za naselitev, morale bi se samo zboljšati splošne kulturne razmere, v prvi vrsti pa seveda prometna sredstva: ceste in železnice. Na raznih merodajnih mestih se na vse to že misli, in morda bomo v dogledni bodočnosti dožive’i, da se bodo odvišni prebivalci Evrope pričeli seliti v Afriko itd. prav tako, kakor so se nekoč v Ameriko. V javnost je še-le v poslednjih dneh prodrla vest, da pripravlja mariborska Glasbena Matica veliko ekskurzijo svojih gojencev v prestolico, in to z velikim glasbenim programom. V beograjski radio bo mladina v pondeljek zvečer pela slovenske narodne pesmi, javno pa namerava proizvajati dve produkciji za šole in večerni koncert v velikem gledališču. Produkcije bodo v torek, dne 10. t. m. ob 15. in v sredo, dne 11. t. m. ob 16. uri v malem gledališču na Vračaru, glavni koncert pod protektoratom Nj. Vis. prestolonaslednika Petra pa se bo vrčll v torek, dne 10. t. m. zvečer, v Velikem gledališču. S to ekskurzijo, katero je Matica nad vse vestno pripravila, je izpolnila že davno negovano željo svoje mladine, da se pokloni svojemu kralju in njegovemu kraljevskemu domu ter da spozna Beograd in svoje brate Srbe. Beograd se živahno pripravlja na spre jem slovenske mladine, ki je vložila vse svoje sile, da bo naš glasbeni naraščaj primerno reprezentirala, saj si je izbrala za svoje koncerte veliko delo svetovne glasbene literature, Dvorakovega »Mrtvaškega ženina«. Menda je to edinstven slučaj, da se poda na daljn:o pot sama mladina s tako veliko skladbo, ali Maribor ima v svoj zavod veliko zaupanje in simpatično spremlja svoje najdražje tja doli na Du-nav. Prav posebnega pomena in velika čast za našo mladino pa je dejstvo, da se vrši beograjski koncert pod visokim protektoratom samega nrp^olonas^dmka, kar bo mladini gotovo vlilo novih sil za na-dalinjo glasbeno-kulturno delo na severni meji. Ves Maribor želi svoji mladini prijetno potovanje in mnogo uspeha na bratskih tleh. Mm jm ===== Graf sle!: ===== Od petka dalje: GRETA GARBO v prvem zvočn. filmu ZASUŽNJENE DUŠE Union: Od danes, četrtka, dalje: ŽENA V DŽUNGLI Nemški govoreči in zvočni film. Charlotta ANDER. Predstave v obeh kinih ob delavnikih ob 17. 19. 21. url: ob nedeliah in praznikih ob 15.. 17.. 19 In 21. uri Predprodaia dnevno: od 10. do 12. ure na blaeainl. XXVI APOLO KINO V soboto in nedeljo dvojni spored: Prašuma v plamenih — Buck JONES Rdeči jahač — Hoot GIBSON. Drobiž 5 Tezna Mesto razrešenih članov g. Tovornika in gostilničarja Murka sta bila izvoljena v krajevni šolski odbor uradnik Mestne hranilnice g. Tomažič in ključavničarski mojster g. Kumerc. — Društveno delovanje je zelo živahno. Sokol je pričel s telovadbo vseh oddelkov v šoli. V soboto dne 7. t. m. priredi veliko maškerado v dvorani gostilne Lešnik »Mesto Ptuj« na Tržaški cesti. Vabimo brate iz Maribora in okolice, da nas posetijo in s tem | pripomorejo z malo vstopnino kriti veli-j ke stroške, ki jih ima društvo z nakupom prostor? za letno telovadišče. — Podžupan g. Šabeder je podari! društvu znesek 250 Din, kateri mu je bil prisojen kot nagrada za vodstvo blagajniških poslov krajevnega šolskega odbora. Hvala! — Izobraževalno društvo je na svojem občnem zboru sklenilo soglasno svoj razpust. Članstvo se je že po večini vpisalo v Sokolsko društvo. — Neki nepridiprav je poskusil vlomiti v novo zgrajeno hišo posestnika K. na bivši občinski njivi. Ker ni našel ničesar primernega, se je zadovoljil z izrezanimi šipami. — Naše . občinske ceste čaka '' lepega vremena in J posipanja z gramozom. — Popotniki, ki pridejo iz Maribora po Tržaški cesti in so namenjeni v Ptuj, naj se ravnajo po kažipotu pri gostilni Lešnik in videli bodo, če ne bodo morda toženi radi motenja posesti. S primernim podložkom bi se pač doseglo, da bi kazal kažipot pravilno smer! — Smrtna kosa. V Poljčanah je preminula včeraj gospa Josipina Pirjevec. Pogreb bo jutri, v pe-! tek, ob 3. popoldne na tamkajšnje pokopališče. Blag ji spomin, žalujočim naše sožalje! — Kletarski tečaj za gostilničarje. Danes ob 8. je Zveza gostilničarskih zadrug otvorila na banovinski Vinarski in sadjarski šoli svoj prvi trimesečni kletarski tečaj za gostilničarske sinove. Tečaj je združen tudi s predavanji o davkih, ki jih bo vodil g. obrtno-zadružni nadzornik Založnik. Kletarski tečaj vodi g. strok, učitelj Vojsk s svojimi asistenti. TIHpi1 ip rvrvrvnlna —» Parastos po pok. Miru Ribariču se bo vršil v nedeljo 8. tm. na mestnem pokopališču na Pobrežju po končani liturgiji, približno ob 11. uri. — Sv. Lenart v Slov. goricah. Zadnjo nedeljo se je vršila v našem Sokolskem domu veselica gasilnega društva. Prireditve so se v lepem številu udeležili gasilci sosednjih društev. Raz-sežni prostori Sokolskega doma so bili nabito polni. Blagajnik pravi, da je z gmotnim uspehom veselice prav zadovoljen. K požaru pri Splošni stavbeni družbi. Naknadno se nam o zadnjem požaru pri Splošni stavbeni družbi na Teznu poroča, da je gasilska dela pač oviralo pomanjkanje vodovoda, dočim so bili železniški hidranti v popolnem redu in so tudi čisto redno funkcijonirali. Sobno streljanje lovcev bo drevi ob 20. uri v dobro zakurjenem kegljišču gostilne »Plzenski dvor« v Tattenbachovi ulici. Po streljanju prijateljski sestanek. Okrožna skupina drž. nameščencev in upokojencev ter Samopomoč drž. nameščencev in n* pokojencev v Mariboru še enkrat opozarjata na svoj redni občni zbor, ki bo v nedeljo 8. t. m. ob 9. uri v dvorani Na-bavljalne zadruge drž. nameščencev. Pobrežje. Gospod Fr. Simonič, posestnik v Pobrežju, je daroval povodom odstavitve dosedanjega župana g. Stržine 1000 Din za obleke ubogim otrokom. Obdarovana deca mu izreka zahvalo. — Tiskarski škrat je v zadnjih številkah nekoliko svojevoljno spačil razne številke in našlo ce. Tako je v št. 26 od 3. febr. napravil iz 39% okrajnih doklad za mariborski sres-ki cestni odbor kar 93%, v naslovu včerajšnjega uvodnika pa je iz pangerman-ske napravil kar panevropsko ekspanzijo. Cenj. čitatelji naj si to popravijo! — Stavbna zadruga mestnih uslužbencev »Počitniški dom« v Mariboru priredi v soboto, dne 14. t. m. ob 20. url v Narodnem domu pohorski ples s sodelovanjem pohorske godbe, pevskega zbora mestnih uslužbencev in g. Neraliča. Prireditev je namenjena v korist novi zgradbi »Pohorski dom« na Pohorju, ki se otvori že tekom letošnje spomladi, kar je za naš tujski promet velike važnosti, radi česar je pričakovati s strani občinstva zadovoljivega odziva. — Prostovoljno gasilno društvo Pobrežje ima v nedeljo 8. t. m. ob 5. uri pri gosp. Rojku svoj redni občni zbor. Vabimo vse prijatelje društva. — Dobra vrtna zemlja se radi nrekopavanja Ljudskega vrta po ceni odda. Vprašati pri blagajniku Ljubljanske kred't«e bp-,-e. Velika kavarna. Sobota 7. Balon-Reunion in kabaretni večer. —, 21. Književna umetnost v Sovjetski Rušili VSE MORA BITI V SLUŽBI BOLJŠE VIŠKE PROPAGANDE. — PRAVA UMETNOST UNIČENA. V zadnjem času je razmeroma malo slišati o pisateljih in o književnem delu v Sovjetski Rusiji. To je končno tudi razumljivo, saj je vse potisnjeno v ozadje s politiko in politično literaturo. »Drugo pokolenje« književnikov, to so oni, ki so korakali prva leta vzporedno s sovjeti, stoji sedaj pod sumnjo »književne sabotaže in oportunizma«. Pod zaščito vlade raste in cvete tretje pokolenje pisateljev, mladina, ki je prodrla v prve vrste s politično-tendenci-jozno literaturo. Mnogi znani, nekoč »mladi«, sedaj že »stari« književniki kot n. pr. Pilnjak, Bebej, Fedjin itd. ali vobče molče, ali pa slišite o njih le še v feljtonih po no-vinah. To je mogoče razložiti z raznimi vzroki. Književniki ne pišejo danes umetniške proze, nego »skice o produkciji«, kratke slike iz življenja delavcev. Književnike pošiljajo v »gigante« (velike ekonomije ali tvornice), v »kolhoze« ali med drvarje, da iščejo tam primerne teme. Vse te sličice morajo začeti in končati z »gromom zmage« na vseh frontah in je torej popolnoma razumljivo, da se pravi književnik-umetnik ne more meriti z ostrim, četudi malo pisateljskim novinarjem, feljtonistom, ki zna. iz straha ali radi dobrega glasa, pogoditi to, kar zahtevajo sovjetske oblasti od pisatelja. Poskuse, napisati kako večje delo, je cenzura enostavno onemogočila. Tako usodo je doživel roman, v katerem je književnik Bebej opisal sovjetsko Čeko, nadalje tudi roman Vsevoloda Ivanova. Žrtev preganjanja je pa tudi književnik Bulgakov, pisec gledališkega komada »Dnevi Turbinovih«. Svojih del ne sme izdajati in mora napol lačen služiti vsakdanu kruh kot korektor, čeravno ga priznavajo sami bol ševiški dostojanstveniki za najboljšega med sodobnimi beletristi in pravijo, da bi ostal velik književnik, če bi mu »razvezali roke«. Položaj književnikov v Moskvi je da-feko težji kot v Lenjingradu ali v Ukrajini. Centrumu je tukaj mnogo preblizu, življenje književnika v borbi za priznanje in premoč je pretkano s ponižnostjo, špijonažo in prišepetavanjem. Mnogim književnikom je zabranjeno novo izdajanje knjig. Tako so na primer prepovedali Nikolaju Nikitinu gledališko delo »Azija«, kjer je hotel opisati »izgradbo socijalizma na enem delu fronte«. Po naredbi od zgoraj je moral Nikitin delo šestkrat predelati, da bi se »čim jasnejše pokazala komunistična ideologija«. Afera je končala s tem, da je bila igra kljub šestim predelavam zabranjena, ker autorju ni uspelo, »ideologijo dovršeno doumeti«... Materijalni položaj književnikov je danes neizmerno slabši, kakor je bil pred revolucijo. Mnogi izmed njih delujejo v raznih javnih organizacijah. Tako nastopa naprimer književnik Slonimski v raznih organizacijah na skupščinah in sestankih kot predstavnik književnikov. V moskovskih književnih krogih se govori vedno bolj o tem, da je izvršil pesnik Majakovski samomor samo zato, ker mu je porušila ideale sama sovjetska vlada, kateri je zvesto služil. Vsem prebivalcem, ki so poznali Majakovskega in literarno življenje v Moskvi, se zdijo — ljubavne zgodbice, katere spravljajo službeni organi v zvezo s samomorom Majakovskega, zelo smešne. Njegovi deli »Kopelj« in »Stenica« ste naj-ostreiši satiri na vlado. Posebno ostri ste bili v originalnem tekstu, pa sta še po vseh operacijah cenzure in revizije kazali gledalcem preveč, zato ste bili zabranjeni. Dovolj je bilo že to, da je pesnik vrinil v sceno osebe kot so Lu-načarski, Gorki in drugi predstavniki sovjetskega režima. V sovjetskih književnih krogih gledajo najbolj sovražno Gorkega; smatrajo, da je »suhozemljan« neiskren, pa vendar vleče iz Sovjetske Rusije ogromne vsote. Na kratko _ književnost v SSSR molči že nad leto dni. Ni mogoče pričakovati preokreta na boljše, ker so konstruktivne sile preplašene, trohnijo v brezdelju, mnogi književniki kot Bu’ pikov in drugi so pa po materijalmh. in moralnih neprilikah fizično uničeni ter nudijo sliko bolnih ljudi. Stara ljubezen ne zarjavi . Te dni so imeli v Oslu svatbo, ki jo Je Pozdravila družba zelo simpatično, ker sta morala prestati ženin in nevesta veliko muk, predno sta prišla do spoznanja, da morata stopiti pred oltar, Vsemu je bilo krivo najprej dekle. Mlada, lepa, iz dobre hiše, silno razvajena, je odbila roko nekemu industrijalcu, ker se ji je zdel grd. To ga je zadelo tem bolj, ker je poznal mlado damo že od detinstva in je vedno računai s tem, da jo bo vzel za ženo. Z običajno sladkimi besedami, da ne more postati njegova žena, pa naj vendar ostaneta dobra prijatelja, Saje odbila. Užaljen v svojih najsvetejših čustvih se je popolnoma umaknil, in ni je niti hotel dolgočasiti s svojim prijateljstvom. Njen oče pa je kmalu umrl in je ni zapustil v baš rožnatem položaju, kakor je ona to mislila. Zato je morala sama delati, izkoriščujoč svoj talent ko* slikarica, in Šlo je čisto dobro. Naenkrat pa se je pojavila pri njej očesna bolezen. Zdravnik je ukaza! Popolno mirovanje, če ne želi, da bi oslepela. Tako je morala hoditi nekoč slavljena lepotica s črnimi očali po ulicah. Najprej so ljudje pomilovali žalostno usodo nesrečnice, počasi pa so jo Začeli po vrsti zapuščati. Baš v tem času pa je prišel iz svojega rudnika, v katerem je živel stalno, odkar je doživel razočaranje, njen prijatelj iz mladih let — odbiti snubec. Seveda je takoj izvedel za nesrečo svoje mladostne ljubezni. Hote! jo je videti, ali našel jo je v mnogo boli žalostnem položaju, kakor si je to predstavljal. V tem hipu ga je nnnila jeza in začutil je stare simpatije. Nežno jo je povabil na zdravljenje k svoii materi v njegov rudnik v provinci. *udi zdravnik ji ie nasvetoval, da bi bila iznrememba zraka zelo dobra za njene oči. Odzvala se je povabilu in je spoznala v rudniku svojega prijatelja s Popolnoma druge strani. Njegovega ne baš lepega obraza, ki jo je prej odbijal, s’ :i očala ni mogla videti, ali zato je odkrila pri njem sposobnost, energijo in razboritost, ki daleko nadkriljujejo povprečnost, poleg tega pa je opazila, da je dobričina in da ga imajo vsi nameščenci in delavci silno radi. Prišel je čas, ko je lahko snela naočnike, vendar se slika njenega prijatelja, ki se ji je vpila globoko v dušo, nikakor ni izpremenila. Ko je napočil dan njenega povratka v mesto, ga je zaprosila, naj ji dovoli ostati pri njem za vedno. Resen mladi človek, kateremu zaposlenost ni dopuščala poslušati ženskih klepetanj in kateri je kot nekdaj še vedno neizmerno ljubil deklico, je bil seveda ves srečen nad tako izpremembo njenih čustev. Povrnila se je v mesto, ali samo toliko, da je uredila svojo svatbeno opremo. Prebrisani vnuk kraljice Viktorije. Angleško kraljico Viktorijo je prosil nekoč eden njenih malih vnukov za 1.0C0 Din- Namesto denarja pa je dobil dečko pismo, v katerem ga je kraljica pošteno ozmerjala radi zapravljanja denarja. Dečko ji ni čisto nič zameril, temveč je kraljici poslal pismo sledeče vsebine: »Ljuba babica, prejel sem tvoje pismo. Nikar ne misli, da sem bil morda razočaran, ker mi nisi poslala zaprošenega denarja. Bilo je zelo lepo od tebe, da si mi dala v pismu tako lepe nasvete. Sporočam ti, da sem prodal tvoie pismo za 4.000 Din. Prosim te lepo, odgovori mi čimprej tudi na to pismo. — Tvoj ljubeči te vnuk.« Igralka radi zakonske nezvestobe obsojena. Popularna italijanska igralka Lia Orlanda je bila na tožbo svojega moža, znanega komika, aretirana v Florenci radi zakonske nezvestobe in obsojena na 3 mesece zapora. Po 14 dneh pa je bila od kralja pomiloščena in izpuščena. Sokolstvo Slovenjegoriško okrožje. Preteklo nedeljo se je vršila pri nas prva seja slovenjegoriškega okrožja, čigar sedež je Sv. Lenart. Sejo je vodil okrožni načelnik br. Polič. Zbrani društ veni načelniki so razpravljali o organizaciji telovadnega dela po društvih in o letošnjih župnih tekmah. Zasnovala se je tudi akcija za nabavo najpotrebnejšega telovadnega orodja za novo ustanovljene sokolske čete in društva. Udeležba polnoštevilna. Rfera režiserja Piskatorja Znameniti nemški režiser Ervin Pis-cator je bil te dni zaprt, ker ni mogel plačati 20.000 mark davka, ki ga je bil dolžan za svoj Nollendorftheater. Opomini s strani davčnih oblasti so bili brezuspešni. Piscator je vedno odgovarjal, da ne more plačati. Končno so zahtevali, naj takoj plača najmanj tisoč mark. Ker pa tudi tega ni zmogel, je oblast odredila aretacijo. Piscatorjevo ime je najožje zvezano z najnovejšimi pridobitvami na polju oder-ske umetnosti in je izzvala njegova aretacija pri vseh, ki so ga poznali ali vsaj o njem slišali, največje začudenje. Piscator je bil najprej režiser pri berlinski »Volksbiihne«. Pred nekoliko leti pa je dal ostavko na to mesto radi ideoloških nesporazumijenj. Piscator je branil stališče, da mora služiti oder političnim svrham. Osnoval je na Nollendorfpkizu lastno gledališče, v katerem je dajal na program v glavnem igre z ostro po'iti-čno tendenco. V njegovem gledališču so nastopali najboljši berlinski umetniki. Tako je na primer igral Max Pallenberg vlogo dobrega vojaka Švejka, kar je bil svojedobno največji gledališki dogodek v Berlinu. Piscator je vzpodbujal mnoge mlade autorje, da so pisali drame, posebej za njegovo gledališče. Tako je napisal Ernst Toler izvrstno revijo »Hopla, mi živimo!«. Publika se je silno zanimala za gledališče. Posebno so se zanj navduševali levičarski krpgi. Piscatorjeva režija je zahtevala ogromne izdatke. Zato je padalo gledališče postopoma vedno globlje v dolgove, tako da Piscator ni mogel več plačevati dolgov. Doznava se tudi, da njegovi igralci že delj časa niso dobili plač. Piscator je obljubil, da bo plačal vse dolgove, čim se izboljša njegov materijelni položaj. Sodišče je zahtevalo, da mora priseči, da nima nika-kega imetja. V določenem času Pisca-torja ni bilo od nikoder, ker je imel baš takrat gledališko vajo. Sodišče je nato odločilo najstrožje izvaianje zakonov. V Piscatorjevo stanovanje je prišel sodnij-ski uradnik v spremstvu policijskih organov. Ko so zahtevali, naj plača tisoč mark, jim ni mogel izročiti več, kakor samo 300 mark. Kljub njegovi izjavi, da bo ostanek plačal pozneje, sodni uradnik ni hotel popustiti in je dal Piscatorja takoj aretirati in predati sodišču. Levičarski krogi so mnenja, da igrajo pri stvari politični momenti veliko vlogo. Izvršene so bile razne intervencije, da bi Piscatorja izpustili iz zapora, toda doslej brez uspeha. Telepatinja, ki odkriva kovine in vroče vrelce. V Italiji vrše že delj časa poskuse s telepatinjo Matalani, ki trdi, da občuti, kje je pod zemljo kaka kovina ali vroč vrelec. Najrej je delala poskuse s »čarodejno šibico«, pa je kmalu uvidela, da ie ta šibica popolnoma nepotrebna. Te dni so se vozili z njo v avtu na cesti med Napuljem in Pompeji. Večkrat se je zvijala od bolečin in je kazala mesta na pobočjih Vezuva, kjer po njeni trditvi leže gomile bakra, zlata in srebra.. Na več mestih je tudi kazala na podzemske vroče vrelce. Ko je prestopila prag nekega hotela, se je komaj premagovala, češ da občuti bolečine, ker je pod pragom izvirek vroče vode, ki vsebuje železo. Poskuse bodo nadaljevali. Jugo-Import v Rotterdamu. Jugoslovensko-holandska trgovinska zbornica v Rotterdamu je obvestila Zavod za zunanjo trgovino v Beogradu, da se je s sedežem v Rotterdamu ustanovila trgovska družba Jugo-Import, ki bo obavljala ves promet s svojim blagom med obema državama Spori Vztrajnostno smuško tekmo na 50 km’ za prehodni pokal priredi dne 15. t. m. Mariborski smučarski klub pod pokroviteljstvom župana gosp. dr. Al. Juvana. Vodstvo tekme: predsednik inž. S. Mis, tehn. vodja inž. R. Koudelka, nadzornik proge V. Forstnerič, starter F. Žunko-vič, sodnik Vek. Golubovič, časomerilec na startu Bruno Parma, prvi časomerilec na cilju prof. Čopič, drugi časomerilec na cilju D. Franko, zapisnikarja na cilju I. Pivko in Fr. Perič, zdravniki dr. Jože Sekula, dr. Maks Žgur in dr. Furlan. — Tekmovalo se bo po pravilih JZSS. Pravico do udeležbe imajo vsi pri JZSS verificirani člani. Prijave se sprejemajo do 14. t. m. opoldne pri tajniku kluba, Jurčičeva ul. 8, trgovina Stoječ. Prijavnina znaša za tekmovalca Din 10.—. Naknadne prijave proti dvojni prijavnini se bodo sprejemale najpozneje pol ure pred startom. Dohod iz postaje Ruše. Žrebanje, razglasitev proge in zdravniški pregled vseh tekmovalcev se bo vršil 14. t. m. ob 20. uri na Ruški koči. Start in cilj na Ruški koči. Start 15. t. m. ob 9. uri. Državno prvenstvo v smučanju. Prvi del državnega prvenstva v smučanju in sicer vztrajnostni tek na 30 km se bo vršil v nedeljo 8. t. m. v Bohinju. Klubi morajo prijaviti tekmovalke najkasneje do 6. t. m. Start bo ob 8. pri hotelu Sv. Janez, zdravniški pregled in žrebanje v soboto popoldne istotam. Termini za nogometne prvenstvene tek« me v Mariboru. Medklubski odbor LNP je na svoji seji dne 3. t. m. izžrebal sledeče termine za odigranje spomladanskih prvenstvenih tekem: 15. marca; ISSK Maribor:;SK Rapid ob 15. uri na igrišču SK Rapid. SK Železničar : SKSvoboda ob 10. uri na igrišču SK Železničarja. 2 2. marca: SK Rapid:SK Svoboda ob 15. uri na igrišču SK Rapida. SK Železničar :SK Svoboda ob 10. uri na igrišču SK Železničarja. 22. marca: SK Rapid:SK Svoboda ob 10. uri na igrišču SK Rapida. ISSK Maribor :SK Železničar ob 15. uri na igrišču SK Železničarja.* 29. marca: SK Železničar:SK Rapid ob 15. uri na igrišču SK Železničarja). 12. a p rila: ISSK Maribor:SK Svoboda ob 15. uri na igrišču ISSK Maribor. Prvenstvene tekme rezerv se odigrajo vsakokrat kot predtekma. Svetovno prvenstvo v hockeyu na ledtf. Tretji dan svetovnega prvenstva je končal sledeče: Madžarska:Anglija 3:1, Avstrija:Rumunija 7:0 in Poljska:Fran-cija 3:1. Šport po svetu. TurnejopoAvstraliji priredita v kratkem novopečene tennis-profesijo-nala Tilden in Hunter, skupno s svetovnim prvakom poklicnih igralcev Karlom Kcč-Lhom ' njegovim partnerjem Ri-ch~idsom. Organizator je sam Tilden. S c h m el ing, svetovn’ boks-šampion je prispel v Nfewyork, kjer je izjavil svojim prijateljem, da mu je vseeno, ali se bori s Sharkeyem v Ne\vyorku, ali pa s Striblingom v Čikagu. Ravnal se ko po volji internacionalne boks-komisije. Švicarski tekač Martin v Ameriki nima sreče. Pri zadnjem meetin-gu lu je v teku na 1000 yardov Ray Congern (2,17.9) gladko premagal; celo Frank Nordell ga je prehitel in potisnil na 3. mesto. Prvenstvo Evrope v umetnem drsanju dam in parov, ki se je vršilo v St. Moritzu, je končano. Zmagala je sigurno Sonja Henie (Oslo) s 359.7 točkami in mestno številko 7. Drugo mesto je dosegla Dunajčanka Fritzi Burger (338.29,14). 1 'godno je iznenadila komaj 14 let stara Hilda Holovsky (Dunaj), ki se je placi-rala na III. mesto s 319.36 točkami (mest. št. 23). Ski mo je tekmovalo 10 d.