Vestnik. Imenovanje. Okrajni šolski nadzornik za krški in litijski okraj g. Anton Maier je iineuovan okrajnioi šolskim nadzornikom za slovenske in utrakvistične šole v Ljubljani, nadu.itelj v Zagorju g. Ljudevit Stiasny pa okr. šolskim nadzornikom za krški in litijski okraj. — Oba okrajna šolska nadzornika sta na glasu kakor izborna šolnika. če bosta uživala tak glas tudi kakor nadzornika, o tem ne moremo govoriti danes. Sodilajih bo bodočnost — po dejanjih. Gosp. ravnatelj Frančišek Levec je z imenovanjem g. A. Maicrja c. kr. okrajnim šolskim nadzornikom za slovenske šole ljubljanske vzel slovo od mestn.ga šolstva in u.iteljstva. Nova služba na učiteljišču mu ni dopuščala, opravIjati še nadalje nadzorniške službe. Ž njim je izgubilo ljubljansko učiteljstvo iz svoje srede izbornega nadzornika in blagohotnega svetovalca, okolu katerega se je zbiralo vse ljubljansko učiteljstvo s takim zaupanjem, spoštovanjem in ljubeznijo, kakor se zbirajo bvaležni otroci okolu svojega skrbnega očeta. Celih trinajst let je opravljal gosp. ravnatelj Levec nadzorniški težavni posel v Ljubljani, a ves čas ni bilo nasprotja med njim in mestnim učiteljstvom. Kar je imel komu povedati, to mu je povedal odkrito, ne da bi izvajal iz tega kake zle posledice, pač pa je bil neizmerno vesel, če je mogel temu ali onemu kakorkoli pomagati. Škodoval ni nikdar nikomur in ves^ čas njegovega nadzorstva ni bilo disciplinarne preiskave. Ce je prišlo tuintam kaj neljubega vtnes, je znal vse uiimim potom poravnati; zato sme biti prepričan, da ga bo ohranilo ljubljansko učiteljstvo v najblažjem spominu. G. nadzornik Levec je užival tudi veliko zaupanje v c. kr. mestnem šolskem svetu in velik ugled pri občinskem svetu. Temu so najboljši dokaz veliki uspehi, ki jib je dosegel. Za časa njegovega nadzorstva se je vsled njegove inicijative in sodelovanja zgradila I. mestna šola, dvorazrednica na Barju in osemrazrednica pri Sv. Jakobu. Vsled njegovega prizadevanja se je ustanovila III. mestna deška šola in otvorilo na mestnih šolab nad 20 novih razredov. Koliko si je prizadeval, da se ustanovi v Ljubljani deška meščanska šola in kaj je vse storil za izboljšanje šolskega obiska in gmotnega stanja ljubljanskemu učiteljstvu, to je vsakomur znano. To in še mnogo več so tista velika, nepozabna dejanja, po katerih ga danes sodi preteklost. Zato pa: blagor mu; ker mu v ogledalu njegove preteklosti odseva blag obraz, znamenje blagega človekoljubja! Osobne vesti. Nadučitelj v Sodražici g. I. Mandeljc je dobil častno svetinjo za 401etno zvesto službovanje. Gosp. Ivan Kutnar je imenovan šolskim voditeljem v Žuženberku. Gosp. Josip Brinar iz Rajhenburga je imenovan u.iteljem v Sevnici. Naducitelj na Trati g. Anton Požar je premeščen v Mirnopeč. Stalno so nameščene na dosedanjih svojih mestih gdč. Marija Vider v Loškem potoku, Gabrijela pl. Lukanc v Šiški in gg. Fr. Erker v Črmošnjicah ter g. A. Lenarčič v Št. Vidu nad Ljubljano. Učitelj v Mošnjah g. J. Slapšak je imenovan naduciteljem v Vodicah, gdč. Ernest. Rekar je premeščena iz Št. Ruperta v Krško, g. Stipko Jelenec v Dvoru pa je imenovan nadučiteljeni istotam. Nadaljevalni tečaji za Ijudske učitelje bodo ob velikih počitnicab v Ljubljani. častno priznanje je prejel g. Janko Žirovnik, nadučitelj in vodja obrtnonadaljevalne šole v Št. Vidu nad Ljubljano. C. kr. deželna vlada mu je te dni poslala dekret, v katerem mu v imenu c. kr. naučnega ministrstva izreka „filr die langjabrige, umsichtige, zielbewuste und ei'fblgreiche Leitung" obrtnonadaljevalne Sole popolno priznanje. Delavnemu in odločnemu tovarišu na tem odlikovanjn srčno čestitarno! f Kardinal Missia. Knezonadškof goriški, kardinal, Jakob Missia je dne 24. sušca ob 7,1 ponoči nagloma umrl, previden s sv. zakramenti za umirajoče. Missia je bil rodom iz Spodnjega Štajerskega. Rodil se je 30. julija 1. 1838. v kmetski biši na Moti v župniji Sv. Križa pri Ljutomeru. Njegov brat duhovnik graške škofije, ga je spravil v deško semenišče v Gradec, kjer je bil Missia tndi eno leto bogoslovec in od koder je prišel v Rim v ,,Collegium Germanicum". V Rimu je ostal Missia šest let, potem pa se je povrnil v Gradec, kjer je služil najprej kot prefekt v deškem semenišču, potem postal škofa Zwergerja dvorni kaplan in pozneje kancelar. Leta 1879. je bil imenovan kanonikom graškim, po smrti dr. Gogole pa 24. januarja 1884 škofom ljubljanskim. Tu je ostal do 1. 1897., katero leto je postal naslednik goriškega knezonadškofa dr. Zorna in bil leta 1899. imenovau kardinalom. Novi šoli ni bil naklonjen. N. v m. p.! Državni zbor. V seji dne 9. sušca je bil na razpravi budgetni provizorij za meseca april in maj. Schonerer je na dolgo in na široko razpravljal o jezikovnem vprašanju. Očitaje drugim nemškim strankam malomamost glede nemškega državnega jezika je izjavil, da začno Vsenemci takoj z obstrukcijo, ako se predloži jezikovni načrt, ki ne obsega nemškega državnega jezika. Končal je s teni, da je z ozirom na poziv k redu, ki ga je prezident grof Vetter dal poslancu Eisenkolbu radi njegovega, avstrijska patrijotična čutila žalečega proslavljanja Hohenzollernov, zaklical: ,,Heil und boch Hohenzollern". Vsenemški poslanci so mu brupno pritrjevali in ponavljali njcgov klic, druge nemške stranke, takoiraenovane -državne stranke", so na tov nečuveno veleizdajsko demonstracijo moleale kakor grob. Čebi, Poljaki in Jugoslovani so ogorčeno protestirali in upili na prezidenta grofa Vetterja, kako da kaj takega trpi. Končno pa je prišel grof Vetter vendar toliko k zavesti, da je Schonererja poklical k rcdu, na kar so Vsenemci zopet kakor obsedeni začeli kričati. Stein je pa upil -Hurrali Hobenzollera". Ko se je povrnil mir, je dr. Krarnaf po zaslužcnju ožigosal nastop Vsenemcev kot očitno veleizdajstvo. Danes — je zaklical dr. Krauiaf — se je pokazalo, kaj pomoni nemški državni jezik, da pomeni nemški državni jezik vladanje Hobenzollernov. Kramaf je potem ostro bičal Korberja in poudaijal, da je vsenemško veleizdajstvo posledica vladne kapitulacije. Govoril je potem še Hortis, na kar se je zaklju.ila generalna debata. Poročevalec Kathrein je v svojem zaključnem govoru šibal Schonererja, na kar so Vseneraci odgovarjali s klici nHeil Holienzollern! Hurrah Hohenzollem! Es lebe Kaiser AVilbelm!" Hotelo se je končno, naj bi se takoj vršilo tretje branje proračunskega provizorija, a v to treba navzočnosti dveh tretjin poslancev. Ko je prezident preštel glasove, se je izkazalo, da ni mogoče tretje branje. Korber je silno razjarjen vstal ter odšel iz zbomice. Deželnim poslancem na Krasu je izvoljeu dr. Treo s 43 proti 15 glasom. Iz seje c. kr. mest. šolskega sveta dne 17. marca. Prošnja nekega mestnega učitelja se je priporoeilno odstopila c. kr. dež. šolskemu svetu, prošnja treb učiteljic za nagrado pa odklonila. Urnik za šolsko kopanje na mestni dekliški osemrazrednici se je odobril. Izključitev dveli učencev iz I. mestne deške petrazrednicc se je potrdila, toda s tem pridržkom, da se obenem pridelita kakšni drugi mestni deški petrazrednici. Poročilo o zdravstvenib razmerah na III. deški mestni petrazrednici se odstopi občinskemu svetu, da odstrani po možnosti različne nedostatke. Učitelju Avgustn Kleču se prizna IV. starostna doklada. Razpisane službe za učiteljice. Na vadnicah, združenih z ženskim učiteljiščem v Gorici, je oddati z začetkom šolskega leta 1902./1903. dve definitivni mesti podučiteljic. Prosilke, ki izkažejo poleg nemškega učnega jezika tudi znanje deželnih jezikov, imajo pri drugače ednaki kvalifikaciji prednost. Prošnje morajo biti naslovljene na nau.no ministrstvo, oddati jih je pa do 30. aprila pri predsedništvu c. kr. dež. šol. sveta za Gorisko-Gradiščansko v Trstu. Prošnje, poslane kasneje ali ne po predpisih sestavljene, se ne bodo upoštevale. S tein razpisom stoji v zvezi prevzetje 2 razredov nemškega ,,Schulvereina" v režijo vlade! — In nikdo se ne gane . . . Konjiško učiteljsko društvo zboruje dne 3. aprila t. 1. ob 10. uri v slovenski šoli v Konjicah po sledečem vsporedu: I. Hospitacija v 4. razredu pri g. tovarišu B. Serajniku. II. Zborovanje: 1. Zapisnik in dopisi. 2. Druge društvene zadeve. 3. Vprašalna skrinjica. 4. Slučajni predlogi in nasveti. Gospodične pevke in gospodje pevci se vljudno prosijo, da se zbero ob 9. uri k skupni pevski vaji. (Slov. Pesmarica II. del štev. 32., 33. in 37.) K obilni udeležbi vljudno vabi Jos. ^eh, t. č. predsednik. Popravek. Pri stavljenju I. izkaza o prispevkih za Krivčev spomenik prezrl je tiskarski stavec 3 gg. prispevnike, namreč: Jan Možina pri Sv. Marku 2 K, Dragotin Zupaneič v Ptuju 2 K, J. Klemenči č na Ptujski gori 2 K; s temi se ujema končna vsota 50 K. Kako visoko v zrak je mogoče iti z zrakoplovom. Zrakoplovca meteorologičnega zavoda v Berolinu, Berson in dr. Siiring sta se dvignila minulo leto z zrakoplovom 10.300 m nad zemeljsko površino. Napolnjen je bil zrakoplov z 8400 kubienib metrov plina. Do višine 9000 m je šlo dobro, od tam naprej jelo jima je prihajati slabo ter le z naporom sta se vzdržavala po konci. V višini 10.250 m jeli so se mešati tudi meteorologični inštrumenti, katere sta vzela seboj za preiskovanje. Ko je eden izmed obeh zrakoplovcev padel v nezavest, odprl je etrugi ventil, da se je zrakoplov jel pomikati proti zemlji. Med tem ko je zrakoplov drvil proti zemlji, sta bila nezavedna ter sta še le v oddaljenosti 5000 m od zemlje prišla k zavesti. Nabrala sta na tej poti mnogo zanimivih študij, ki olajšajo meteorologičnim učenjakom brezdvomno marsikako preiskovanje. ,,Velekulturna" Prusija. Iz Berolina javljajo, da se je izrekel nedavno naučni minister dr. Studt p r o t i ženskim gimnazijam in visokim šolam. V Prusiji smejo ženske univerzo le tedaj obiskovati, ako jim to dovolijo profesorji, ki so pa navadno seveda tudi proti temu. -Idealno stališče ženske v rodbini treba obraniti tudi v bodoče", je menil minister in s tem se strinjajo tudi vseučiliški profesorji, ki sprejemajo ženske slušateljice le kot -gostinje". Minister Studt pravi, da je treba pač žensko šolstvo reformirati, a ženske gimnazije in univerze so nepotrebne, ker se še ne ve, ali bi mogle ženske poklic, ki bi si ga izvolile, tudi izvrševati.