ENAKOPRAVNOST EQUALITY OFFICIAL ORGAN OF THE SLOVENE PROGRESSIVE BENEFIT SOCIETY_ Neodvisen dnevnik zastopajoč interese slovenskih delavcev v Ameriki The Oldest Slovene Daily in Ohio Best Advertising Medium VOLUME XVII. — LETO XVIL CLEVELAND, OHIO, MONDAY, (PONDELJEK) JULY 30th 1934 ŠTEVILKA (NUMBER) 178 V avstrijskem kotlu še vedno vre; Schuschnigg je kancelar Nevarnost spopada med Italijo in Jugoslavijo še ni ponehala. Sporadični spopadi z naciji se nadaljujejo. Monarhisti pozdravljajo imenovanje Schuschnigga. PRISTANIŠKI DE-! LAVCI SE VRNEJO, NAJELO mornariški delavci pa ' 8(> še vedno na štrajku. < °va delavca ubita v Koh- 1 lerJu, Wis. Obsedno sta- j nJe v Minneapolisu se na- , Pljuje. j FRANCISCO. 29. julija. —; | • K- Cushing, predsednik vlad- j k 1 delavskega odbora, ki je ; u za izravnavo stavke prista- < lskih delavcev na Pacifiku, je , ^oj naznanil, da se je štrajk j Pnstaniških delavcev končal in ua Se b°do možje v torek ob 8. ■ n zjutraj vrnili na delo v vseh | 'Jtaniških mestih na Pacifiku. čel^ 12'000 mož' ki se Je za" -L . ,maja in ki je izzval hude sta \in ®tiridnevno generalno fav« i V tem mestu- se J'e iz" nalo, ko so unijski voditelji dry °d nekaterih zahtev, ; so prepustili arbitra-stoirr druSim so delavci od-tro5 Zahtevo- da hočejo kon-najemanje delavnih kar je bila ena izmed glav- mh sP°rnih točk. i gih ?tGm pa se štraJk veS dru" Ved S marinskih delavcev še ki a°\ nadalJ'uje. To so delavci, ^la3'o na ladjah. bod Sem dosežene poravnave, odb °dlo"tve arbitracijskega ako°ra ol)Vezni za obe strani in de Se zahtevi za višje mez-va jcSodil°. bo veljavna od dne-lo' 0 So se možje vrnili na de- rajC^AG0' 29. julija. - Vče- j VoiaL peI° vKohler, Wis., Hej ! državne milice. Gover-! ^obiirZaVe Wisconsin je odredil; pred ? uij° po krvavem boju terem e^'evo tovarno, v ka- i bita dSta l)ila v Petek zvečer u-j bilo raVa delavca, 21 mož pa jej ' fe Že i Minneapolis, kjer | kov dni v teku štrajk vozni- i f še vedno pod obsednim i J O* vojaštvo vlada z že-' I'' ni str Gov" 01son Je na e"' l)odjefm Umaknil vso protekcijo ' di odi "Ik°m' na drugi Pa Je tu'' | vstopil proti piketi- 1 n& du Cera-) vojaštvo prijelo I 'jalo v°ate Poetov ter jih odpe-v°jaško taborišče. j MacDONALD SE VRNE domov? i 3a.4JjIPAX> Kanada, 28. juli-1 i ^r?Veljstvu britske bojne i I tukaig 6. Dragon, ki se mudi v 1 Ho . v°dah, je bilo naro-: 1 drŽi ladjo :v PriPrav-j I W da bo lahko vsak čas 1 Angliji s premi- ' I acDonaldom na krovu, i 114 po^ald se nahaja v Kanadi 1 sitUaCiltnicah' a &a je evropska j 1 Mpra3f.tako vznemirila, da se' I lih 2a da v slučaju nadalj-l I ^oti ? ^ajev takoj odrine] I ^ed n °mu" Dragon je ena iz-; 1 W :3hitre3ših angleških boj-| f Pot m1Zark }n bi lahko preplula it Hojw , ed Halifaxom in Londo- § ^ v štirih dneh. Mladenič umrl i Knedeljo P°P°ldne Je umrl I %>! vAndolšek, star 29 let, 1 ien £ w 1289 E" 82 St Ro" i' v Clevelandu. Tukaj a tri brate in eno sestro. V ob Se bo ^ii v sredo zju-S uri v cerkev sv. Vida Gbnega zavoda Frank Za-Hyfla' 1105 Norwood Rd. Naj J [ V soboto je v Clevelandu go- : vorila Mrs. Cornelia Bryce Pin-chot, bojevita žena governerja Gifforda Pinchota iz Pennsyl-vanije, ki je že ponovno nastopila na delavskih in unijskih ] shodih kot govornica ter šla ce- ] lo v vrste piketov, ko so bili delavci v raznih krajih Penn- : sylvanije na stavki. Mrs. Pinchot je dospela sem z aeroplanom ter je govorila ob 6. uri zvečer na velikem shodu clevelandskih unij, ki se je vršil v Brookside parku. V svojem govoru je brezobzirno uda-irila po NRA in gen. Johnsonu. | Rekla je: "Ideja NRA je bila dobra, ampak general Johnson se je izkazal za izdajico ter jo prikrojil tako, da služi samo Wall Streetu. On je gledal, da se je pravilnike sestavilo tako, da postanejo bogatini še bogatejši, reveži pa še revnejši." Mrs. Pinchot je nato izjavila, da so močne delavske unije edino sredstvo, če se hoče Ameriko rešiti fašizma. i "Unije se morajo organizirati kot še nikoli prej," je rekla govornica, "če si hočejo priboriti pravo industrijalno demokracijo, svoje pravice pod NRA kot so bile v začetku, nove pravice kot je brezposelnostna zavarovalnina, in če se hoče preprečiti diktaturo, ki nam grozi, ako pridejo v nevarnost rastoči profiti Wall Streeta in medna-! rodnih bankirjev, j "Pahnili nas bodo v fašizem jali 'kakršnokoli vladno formo, ;ki bi podprla diktaturo, potem :pa nas poženejo v vojno, tako | da bodo mednarodni bankirji, j municijski interesi in jeklarski j tovarnarji lahko želi mastne dobičke na račun nas vseh o-• stalih, ki živimo v tej deželi." Mrs. Pinchot je govorila v so-iboto popoldne še na dveh dru-|gih unijskih zborovanjih, in sicer zgodaj popoldne v Middle-'townu, Ohio, zvečer pa v Ash-landu, Ohio. Pozno zvečer se je i z letalom vrnila sem in je noč prebila v hotelu. Ko se je z avtom peljala v Brookside park, jo je spremljal oddelek policije na motornih kolesih. Na govorniškem odru je poleg unijskih uradnikov sedel tudi mestni pravdni ravnatelj Ezra Shapiro, ki je zastopal župana Davi-jsa, ki je odsoten. V parku so j bili instalirani zvočniki, ki so 'nesli njene besede daleč nao-krog. Med drugim je Mrs. Pinchot v svojem govoru izvajala: "Meni gre predvsem za to, da 'ise narodni dohodki bolj pošteno razdelijo med vse prebival- 1 : ce. Danes dobi pet procentov | 1; vseh ljudi 60 procentov narod-jnih dohodkov. To je glavni vz-jrok za depresijo. Teh pet pro-i centov ljudi porabi le majhen ! del ogromnih dohodkov za živ-i ljenjske stroške, ostalo pa inve-' stirajo. Če bi delavci dobili več-, 'I ji delež, bi ga porabili za naba-'jvo reči, ki delajo življenje lep-, | še, koristnejše in prijetnejše. Pokupili bi lahko stvari in izdelke, ki danes ležijo v skladi-. 1 ščih, ker ni kupcev zanje. Koliko je v stanu porabiti Mr. - Rockefeller od svojih ogrom-j nih dohodkov za življenjske ,. stroške? Le majhen drobec! Po- - mislite pa, kaka sprememba bi a nastala, če bi sleherni delavec i. Rockefellerjevih kompanij do-.j bil $100 več plače kot jo dobiva r sedaj. Depresija pa bi bila ta- koj končana. To je ilustracija našega problema. Boriti se moramo, da se delavski zaslužek poviša." Mrs. Pinchot je poživljala delavce, da se borijo ne le za reči, > katere jim je imela dati NRA, ; temveč da vodijo boj tudi za , nove pravice. i "Potrebno je, da se uzakoni ] dosti novih postav," je rekla. ( "Poglavitna je brezposelnostna j zavarovalnina. Ta zakon bi po- ; menil, iiiiii:»tffl»n»»»n:»»»i»»:»t»tummmmmn«i Nekaj, česar bo mladina vesela •ENAKOPRAVNOST" Owned and Published by THE AMERICAN JUGOSLAV PTG. * run- VU. 5231 St. Clair Ave. HEnderson 5811 Iisued Every Day Except Sundays and Holiday« VATRO J. GRILL. Editor Po rannaftalcu v Clevelandu, za celo leto ........ »5.50 Eft 6 mesecev ...... $3.00;za 3 mesece ........ »1.50 Po pošti v Clevelandu za celo leto .............. $6.00 to 0 mesecev ...... »3.25za 3 mesece ........ $2.00 Za Zedlnjene države ln Kanado za celo leto .... $4.50 Ea 6 mesecev ....... $2.50;za 3 mesece ........ $1.50 Za Evropo, Južno Ameriko ln druge Inozemske države ca 6 mesecev ....... $4.00 Ba celo leto ........ $8.00; JMB^Entered as Second Class Matter April 26th, 1918 at >|Syr the Post-Office at Cleveland, Ohio, Under the jTP£ Act of Congress of March 3rd, 1879.. K DNEVNIM DOGODKOM Tekom generalne stavke v San Fran-ciscu je kapitalistično časopisje hitelo pisati, da še nobena generalna stavka v zgodovini delavskih bojev ni uspela, da so se vse izjalovile, kar je po mnenju tega časopisja pomenilo, da tudi sanfranciška generalna stavka ne more uspeti. Generalna stavka v San Franciscu je bila res klavrna polomija, a ne zato, da bi bilo nemogoče izvesti uspešno generalno stavko, temveč zato, ker delavstvo ni bilo pripravljeno za boj v takem obsegu, ker ni imelo sposobnega in dovolj odločnega vodstva in ker se je v svoji sveti naivnosti dalo potegniti za nos s "komunističnim" bavbavom. Spričo teh dejstev je bila generalna stavka v San. Franciscu že vnaprej izgubljena še predno se je prav začela. Ampak, če bi bili sanfraneiški delavci s svojo generalno stavko uspeli, bi to ne bila prva uspešna stavka v zgodovini delavskih bojev, kakor je zatrjevalo svojim čitateljem od kapitalističnih interesov kontrolirano meščansko časopisje. L. 1905 je bila proglašena v Petrogradu (danes Leningrad) v Rusiji generalna stavka, ki je bila uspešna in s katero je rusko delavstvo izsililo od avtokratične vlade tako zvani oktoberski manifest, ki je pomenil važne politične koncesije. In ko je bila 1. 1920 v nev.arnosti nemška republika in weimarska ustava, so jo rešili nemški socialisti—z generalnim štrajkom. In verjetno je, da bi jo bili lahko ponovno rešili 1. 1932 na! isti način. Generalne stavke torej niso vnaprej zapisane neuspehu, če je delavstvo zrelo za tako akcijo in pripravljeno nanjo, in če ima poštene, sposobne in energične voditelje. Konfuzija v Avstriji je še vedno kon-fuzija. Poročila, ki prihajajo iz Avstrije, si v marsičem čudno nasprotujejo, da človek ne ve, katerim bi verjel. Medtem, ko nekatera poročila javljajo, da je nacijski puč v glavnem že zatrt, pa druga poročila trdijo, da so rebelni naciji v mnogih krajih zmagoviti in da novi kancelar Starhemberg nervozno apelira na prebivalstvo dežele za pomoč proti upornikom. Gotovo je zaenkrat samo to, da je Doll-fuss mrtev, da je zavzel njegovo mesto princ Starhemberg, potomec nekdanjih roparskih baronov, da se vršijo n|a Gornjem Štajerskem in Koroškem vroči boji med rebeli in vladnimi četami in da Italija grmadi vojaške čete ob avstrijski meji, medtem ko generalni štabi Jugoslavije in čehoslovaške tudi ne spijo. Drugače smo pa še v megli in treba bo počakati, dokler se položaj na kakršenkoli način ne razčisti. * * # Kaj bi se utegnilo zgoditi, če bi avstrijski naciji postali zmagoviti in bi Mussolini izvedel svojo grožnjo ter poslal svojo armado preko Brenerja? Gotovo nič dobrega. Jugoslavija na pr. bi tega ne marala mirno gledati in bi v tem slučaju najbrž tudi jugoslovanski generali posnemali Mussolinij.-; ter poslali svoje čete preko meje v Avstrijo, v čemer bi obstojala resna možnost vojnega konflikta med Jugoslavijo in Italijo. Poleg tega bi bilo v slučaju italijanske invazije Avstri- (Dalje v 6. koloni) Cleveland, Ohio g V jeseni bo dve leti, odkar 1 sem zbral okrog sebe v New r York City mladino slovenskih f staršev in ustanovil "Mladinski { zbor." Takoj k prvi skušnji je < prišlo veliko število otrok in i danes je to največji slovenski pevski zbor v New Yorku. Tu- 5 di so njihovi koncerti najboljše < obiskani. Namen tega zbora je, c da se otroci slovenskih staršev združujejo, da se na skušnjah j zabavajo in da se potom zabavej s učijo naših lepih narodnih me- ] lodij. Za vsako vajo se jim pri- ; pravi kakšen mali "surprise" in i tako se jih priveže, da komaj t čakajo, kdaj bo prihodnja skuš- 2 nja. Vse to rodi potem zaželje- < ne sadove. Mladina se navduši j za slovenski jezik ter njega pesem in tako raste tudi spoštovanje do zemlje njihovih roditeljev. Omenjeni zbor je imel .v New Yorku že več koncertov z velikanskimi uspehi v veselje naši mladini sami in v največje zadovoljstvo staršev in naših rojakov v splošnem. Ne stane to nikogar nič. Pač pa imajo duševni užitek od tega naši rojaki in v gotovi meri člani "Mladinskega zbora."Ob gotovih prilikah, kakor n. pr. o Božiču se jih obdari s primernim dari- : lom za njihovo delo, ali se jim pa. pripravi prosti izlet v poletnem času. Cela stvar ima idealen namen in se kot taka izvršuje. Za letošnje počitnice sem se odpravil na svetovno razstavo v Chicago. Tja grede sem se ustavil v Clevelandu in govoril o delovanju mladine v New Yorku z nekaterimi tukajšnjimi rojaki. Izrazila se je želja, da bi se kaj sličnega napravilo tudi tukaj. Razumljivo je, da bi imel v Clevelandu Mladinski zbor še večje uspehe, kot v New York'u zato, ker je tukaj več Slovencev in tako več slovenskih otrok. Prav z lahkoto bi mladina še bolj dvignila našo pesem in svetu pokazala vrednost naših narodnih zakladov. Mogoče je to z močnim in velikim zborom. Na potu iz Chicaga sem se zopet ustavil tukaj in sklenilo se je, da se ustanovi Mladinski zbor v Clevelandu. Vam, slovenske matere in očetje polagam na srce brez nepotrebnih fraz, da upišete svoje otroke v ta zbor. Cim več jih bo, tem lepše bo. Jaz se ne strašim dela, pre-skrbel bom ves notni materijal in vse druge stvari, ki so potrebne za to. Na vaši strani ni to zvezano z nikakimi stroški, j Za otroka ni potrebno nobeno j posebno znanje. Tudi si ne delajte predsodkov, da Vaš otrok j ne zna peti ali da nima posluha. Če nima posebnega posluha, ga bo pa pri zboru dobil, kajti mlad človek se marsičemu priuči. Pesem vedno razvedri človeka, ga razveseli in mu ustvarja čut za lepoto in dobroto. Zato je (najbolje, da se otroka že v zgodnjih letih navaja na petje in glasbo, ker to vpliva v dobrem pomenu na razvoj njegovega značaja. Tudi naj vas ne zadržuje, da ne bi upisali otroka v "Mladinski zbor," če Vaši otroci ne govorijo slovensko. V pesmi se bodo vsemu priučili. V New Yorku je članica Mladinskega zbora deklica irskih staršev, ki ; ni imela pojma o slovenščini, pa danes prav čvrsto poje naše pesmi ter lepo in pravilno izgovarja slovensko besedilo. V Mladinski zbor v Clevelandu se lahko upišejo dečki in de-i klice od 6 do 14 leta. Lahko j pišete ali telefonirate direktno meni na naslov: Anton Šubelj, i care of Mr. Plevnik,, 694 E. 152 St. Tel.: MUlberry 9455, Cleveland, Ohio, ali pa pustite ime in naslov v uredništvu tega časopisa. Ker se marsikdo nerad pripravi za pisanje, je dovolj^ če v pismu samo naznanite ime in starost otroka. Prva skušnja za Mladinski ( zbor se vrši v soboto 4. avgusta j ob dveh popoldne v Knausovi dvorani. Vabljeni ste tudi starši, da^ pridete s svojimi otroci na sku-, jšnjo, če vas zanima, kako se boj pričelo s poučevanjem. Torej zbudite se in prijavite svoje! malčke v to prepotrebno kul-j turno organizacijo. Ne bo Vam žal, kajti Vaši otroci Vam bo-j do pripravili tak užitek, katere-j ga ne boste nikdar pozabili. j Anton Šubelj^ —--I Domski venček pred 3000 le+i I Take venčke so prirejale sta-j , re Egipčanke. Na starih, dobro \ ohranjenih slikah jih vidimo v( . najbolj izbrani obleki, s skrbno friziranimi lasmi, okrašenimi z lotosovimi cveti in dišavnicami, , ki so jih imele poveznjene na ^ glavo. Okoli njih skačejo lepe , služkinje, ki jim drže pod no-. som lokvfenjeve cvete. V dolgih vrstah sede dame za mizo, obloženo z grozdjem, smokvami in okusno pečenko, pa tudi z vi-, nom, da so se krepčale, kadar , so prekinile pogovor. O čem so neki kramljale da-~ me pred 3000 leti? No, tudi to . izvemo iz starih slik, na katerih so hieroglifi, ki nam marsi-; kaj razodevajo. Egipčanke so I rade kritizirale toaleto, brblja-I le o uhanih, se jezile na služki-, nje in luksus, ki so si ga te več-j krat privoščile. Na nekem pa-r pisusu je pisano, kako je jadi- kovala poštena gospodinja: ■> "Vlačuga je postala pri nas . gospodar! Tista, ki je prišla . prazna k hiši, postaja vedno 5 predrznejša. Ona, ki se je nekdaj morala ogledovati v vod-j ni gladini, je zdaj lastnica kovi-j nastega zrcala. Njen jezik ima I vedno večjo moč. Ta ženska že nosi kačaste diademe in cve-j tne vejice, zlato in srebro in neresa se bleste na njenem su-ženjskem vratu. A jaz, odlična a gospa, sem nesrečna in polna skrbi in žalosti. Zakaj moramc j tako živeti!" Tako so tožile med seboj e j giptovske dame na svojih venč-I kih. Toda na jed in pijačo nisc ' | pozabile. Večkrat so toliko pile ' da je morala marsikatera ugle-Jdna gospa, ki jo je podpirala 1 j njena služkinja, v skritem ko-itičku prinesti Bakhu svoj težki 1 dar. Egiptovski slikar se v takih primerih ni mogel premagati in ,je potisnil vinjeni kra-sotici v roke zlomljen lotosov } cvet. } Nekaj za vse Trakulja se razvije v človeš-f kem črevesju iz iker svinjskega j mesa in doseže po 11 do 12 ted-i nih dolžino 3 do 4 m. r -rr 1 j Na visokem morju je zrak v 1 oddaljenosti 500 do 100 km od _ kopnega večinoma prost vseh . klic. Proti utrujenosti, ki se rada - loti bolnikov na pljučih, zapisu-j jejo v najnovejšem času prepa-3 rat kalcan, zmes mlečnokislega i, kalcija in mlečnokislega natri- 2 ja. Premagana smrt Oživljanje možganov — najno- j vejši triumf moderne medicine- ^ | Vodja kirurške vseučiliške' klinike v Bazlu prof. dr. Hen-[ schen poroča o senzacionalnih I poskusih, ki jih delajo na tej kliniki za obujanje mrtvecev. Dosedanji poskusi za oživljanje, tudi umetno dihanje, imajo pred vsem pomen dražilnega' sredstva za srce in pljuča; u-trip in dih pa zavisita na zad-j nje od možganov, ki pošiljajo! življenjske impulze v ves orga-: nizem. Kazalo bi tedaj, da bi se oživljanja lotili takoj—in to de- j lajo v Bazlu. Možgani potrebujejo za. svoje življenje v prvi vrsti kisika, j Če jim tega zmanjka, se morajo dobesedno zadušiti. Zato so že' prej[ poskušali umirajočim vbri-J zgavati v žile kisika, ki naj bi možganom pomagal v njihovem J boju proti smrti. Postopek je .v nekaterih primerih imel naravnost čudovit uspeh, a ni naraven, zato je nepopoln, nezanesljiv. Na bazelski kliniki so ga izpopolnili s tem, da odvzamejo poskusni živali, čije življenj-' ske.funkcije so se že ustavile, iz žile z ogljikom nasičene, tem-! ne, mrtve krvi, jo zunaj telesa; I v posebnem aparatu kakor v j ključih nasitijo s kisikom, da( postane spet svetla, in jo nato 'vbrizgajo v vratno žilo dovod-1 nico. Možgani pod vplivom te krvi oživijo in oživijo tudi or-! I ganizem, v kolikor je to sploh i mogoče. j Popolnoma mrtvih bitij nam-, ! reč tudi ta metoda ne more več | , spraviti v življenje.Daje pa mož-1 j nost, da se izkoristi še prav ^ zadnje življenjsko delovanje v i ! možganih, ki ga ni več opaziti z nobeno pripravo in ki traja še J do 20., 25. minut po ugotov-^ jljivem zadnjem znaku življenja. | I Tako daleč po uradni "smrti" | j ni mogla doslej nobena metoda I oživiti mrtveca, bazelska meto-j : da pa to zmore. In v tem je nje veliki pomen. Doslej so po njej delali po-j skuse sicer samo z živalmi, s psi, a uspehi so, kakor rečeno, I zadovoljivi, da jih bodo preiz-| ! kusili sedaj tudi na ljudeh. In 1 ni dvoma, da bodo uspeli. Pri j 1 tem uporabljajo še poseben e-! ' lektrični aparat, ki opravljal , sam poskuse z umetnim dilTaV ,' njem, in novo srčno grezilo, ki 1 ga je izumil in na samem sebi z blaznim pogumom preizkusil • ' neki nemški raziskovalec. To J grezilo se da, n. pr. skozi od-| vodnico v roki, potisniti v sre-; 1 dino srca, ker omogoča, da se tam odložijo poživljajoča lečila. PARNIK IZ LEPENKE I Parnik iz lepenke, ki ima do-'| volj prostora za sto potnikov in j popravi v mirni vodi 90 km na 1 uro, je najnovejši izum ruskega1 i inženjerja Aleksandra Hartwi-' ga. Svoj izum imenuje prepro-i 'sto "plastična masa," a gre za j i lepenko, ki se preparira pod / velikim pritiskom v visoki tem-j peraturi. Nepropustnost, iz-j redna trajnost in nezgorljivost ' so tri temeljne lastnosti te ma-: se. Parnik, ki ga je v modelu inž. . Hartwig zgradil iz te mase, ima L' obliko vodnega letala brez kril. .i Potniški prostori so med dve-j ma plavačema, ki merita 22 m v dolžino in sta medsebojno zvezana z mostom. Pogon dajejo r Dieslovi motorji, ki ženejo dva I dvojna ; vijaka. V plavačih so t spalni prostori Pullmannovega' j tipa, nad njimi so potniški kro-I vi, a v notranjosti mosta, ki ve-j že p 1 a v a č a , je salon, restavrant itd. Ruska vlada se( ■ I zelo zanima za Hartwigove na-' ■ črte in če se obnesejo, bo dala J t zgraditi takoj več ladij tega ti-( pa za velika ruska celinska jezera. | ŠKRAT| j "Veš, John, moja ženica je i pa res ljubezniva in postrežlji-iva; celo čevlje mi dostikrat se-i zuje zvečer." "Res? Kadar prideš domov?" "Ne, kadar bi rad šel sam I ven..." ♦ "Manica, ali mi veš povedati, !| kdaj je umrl ruski car Peter I Veliki?" je vprašala učiteljica |brihtno učenko. II "Ne vem, gospodična, ker sem baš takrat imela ošpice ter morala ležati v postelji," je odgovorila nadebudna učenka. 1 "Ali že veš, da je umrl zdrav-> nik dr. Zdravje, ki mu je bilo -! šele 35 let?" .j "Res? No, takemu zdravniku, i ki umrje tako mlad, bi pa res ne zaupal!" r i J "čudno, g. doktor, da tako ju-)1 naško pijete vino, ko ste ven--jdar predsednik protialkoholne-; ga društva!" -I "Prav nič čudnega. Zdaj se 1 namreč nahajam na dopustu..." \\ Časnikarju je treba domisliiie 'I — ' / i ! Znani ameriški založnik in 3 lastnik velikih dnevnikov Hearst i je sprejel 25 absolventov kalifornijske univerze, ki so se posvetili dnevnemu tisku. Rekel 'jim je: "Če želite uspeha, imeti i morate domišljijo. Življenje je dolgočasno in zmožen urednik j mora stalno mašiti prazno pu-| ščobo. Priljubljen dnevnik bi iz-]' gubil priljubljenost, če ne bi ' bil zanimiv. Če vam ne nudijo ' dnevni dogodki zanimivega gra-'diva, ga morate poiskati ali ce-' lo ustvariti. Recimo, da izha-| jata v istem kraju dve glasili, ' j da imata oba enako zmožne so-i trudnike, približno isto naklado ! in dohodke. Če bi prinašal en J dnevnik samo suhoparna poro-j čila o zanesljivih, splošno zna- > nih dogodkih, bo urednik dru-'jgega dnevnika takoj lahko ugo- ; nobil tekmeca. Zadostuje mu v "f ta namen poročilo o razkrinka-' nem prevratu v zvezi z nevar-' nost jo nove svetovne vojne, o nesreči v Indiji, o novem filmu v Hollywoodu. Treba je samo . prikleniti pažnjo javnosti. List, j ki ne zanima več, izgublja na-/ročnike. Stalna radovednost je LI izvor uspeha pri dnevnem tis-,'ku. Če bi prinašali listi samo .1 "resne dogodke" in "nedvom-J ne zaključke," bi lahko živeli l'mi kakor naši pradedi z enim . i lističem na štirih straneh za J vse področje Zed. držav. Bodite J prepričani, da zadostujejo štiri . male strani dnevno za vse "zanesljivo gradivo." A v tem primeru postanite, gospodje,zdrav- • niki, inženirji, kmetovalci, to-1 da pozabite na časnikarski po- • klic!" L - NOV MOTOR ZA LETALA* ) L Napierjeve tvornice v Actonu 5 so izdelale nov motor za angle-Ljška letala s 24 cilindri. Angle-. ški tisk soglasno piše, da pred-. stavlja najnovejši izum tehnično čudo, ki se bodo z njim oko- > ristila zlasti vojaška letala. -I "Daily Mail" celo pravi, da bo L| s tem motorjem opremljen ae- ■ roplan napravil lahko do 90 ur ■ 'vožnje po zraku ter letel s po- vprečno brzino 200 milj na uro Televizijsko gledališče Najnovejše tehniško čudo Iz Londona so sporočili vest, ki po svojem pomenu ne zaostaja za vestjo o otvoritvi prve* ga nemega ali pozneje zvočnega kinematografa na svetu. V dvorani v Blackpolu, ki in^ prostora za 3000 ljudi, otvorijo te dni televizijsko gledališče, ki bo predvajalo na normalnem projekcijskem platnu zanimive dogodke na Angleškem in Irskem neposredno potem, ko se bodo izvršili. Tehnična sanja, ki sta jo pred desetletji sanjala Jules Verne in Bellamy je postala s tem resnica. Jules Verne pripoveduje v nekem svojem romanu, kako zasledujejo dogodke, ki so se dogajali na površju, Bellamy je opisoval, kako bodo ljudje v 1. 2000. v udobnem fotelju ali v spalnici na podoben način prisostvovali n. Pr' boksarskemu matchu, ki se bo vršil morda nekje 500 km daleč. Bellamy je imel prav i» se je malo zmotil: ta velika reč se ni izpolnil3 šele v 1. 2000., temveč sedem desetletij prej. Bila pa je dolga pot do prvih poskusov s t telegrafskim prenosom slik do tega pomei»b' 1 nega mejnika v zgodovini filma in gledališč! Razvoj te ideje je tesno zvezan z odkritje® skrivnostne sposobnosti prvine selena in PoZ' neje tako zvane fotoelektrične stanice, da s^ v večji ali manjši meri prevodnika za elektrik ni tok, čim več ali čim manj svetlobe pade n8 <3 njiju. Tenak svetlobni žarek "otipava" slik0' i ki naj se brzojavno ali brezžično prenese * n daljavo. Temne točke na sliki zadržijo ^ j svetlobe nego svetle, tipajoči žarek, ki se <*' 15 slike odbija na fotoelektrično stanico, pa'?0' k vzroči tu v skladu točk močnejši ali šibkejš' tok. Te različne električne impulze sprejel n brzojavno ali brezžično na oddaljenem mest« poseben sprejemni aparat, ki jih na obratJ" g] način spreminja spet v svetlobne impulze ter p ustvarja s tem sliko. To vse je slišati zel° lj preprosto, a koliko podrobnih odkritij in iz"' tc mov je bilo treba, da se je polagoma ra^° 4 brzojavno oddajanje negibnih in sedaj tudi f b: brezžično oddajanje živih slik! Francoz Bel®! m Nemca Nipkow in Carolus ter Anglež Ba>r te imajo glavno zaslugo za dovršitev te razvoj"1 poti (Baird je poleg tega izumil tudi nokto^. js zor, aparat, s katerim je mogoče fotografih v; v tem). Na Angleškem in v Ameriki so Zof. le dili prve uporabne televizijske aparate, a ]a se je na Angleškem uresničila tudi prakt'^ vi televizija v podobi prvega televizijskega ^ n; matografa. 1 I _ ti lj! LJUBEZEN IN POLITIKA. L Proces Sabatier, v katerem stoji varan" ^ v2 konski mož proti vodji francoskih social'8 ft) Paulu Paureju, ker ga je dal slednji inter111 , So ti v neki umobolnici, da bi mogel v njegovi ve sotnosti uživati ljubezen njegove žene, H francoskim listom ogromno gradiva za VS& vrstne opazke. Posebno Clement Vautel, du ^ viti kramljač "Journala", strese vsak dan P «c no torbo šal na račun enega ali drugega. & tier je namreč pred procesom ponudil Fa111"^ poravnavo, če mu plača stotisič frankov 111 ,f 11 poleg tega dovoli, da bo imel tudi on zakonS koristi od svoje žene. Afera spominja v nl .. gočem na svoječasno dogodovščino Cle111^ -e ceauja, ki je odprl možu svoje prijateljice v ko diplomatsko kariero. DA BI SE NOVOROJENCI NE ZAJ*lENjA VALI. t Dosedanje metode, ki so jih uporablJa^. ^ porodnišnicah zoper zamenjavo novorojen je so vse bolj ali manj odpovedale. Na žensk1 ^ niki v Debreczinu pa so si zdravniki i2"1'^ ^ način, ki je siguren. Iz razstopine rudičeV^. j kamna in pirolnega modrila sestavljaj0 ^ šanico, ki omogoča z navadnim jeklenim P ^ ^ som pisanje 11a kožo. Po nekoliko minuta ^ ^ beležka posuši in se ne da več odpraviti 2 _ do. Ohrani se najmanj dva tedna. --je AMERIŠKE ROBNE OPAZKE > Mi nismo za nameravni petdnevni t Moški tako dolgo teče za žensko, dqk'c ^ ona ne ulovi. ("El Paso Times"). __^ ---tli (Dalje iz 1. kolone) , k je še lepo število nadaljnih možn°® .j, v, oboroženi spopad, v katerega, če b1^ šlo do tega, bi se na mah zapletla h Evropa. ^ J Prav nič dobri dnevi se ne oW j Evropi. *♦* v*J* *l* *l* *♦* '1**1* ^ *l* *l* »H* v *l* *l* ••• *l* v v *l* v v v v *l* v v v v 'l* *•* v CH** Društveni KOLEDAR 3ne 30 julija, 1934 ENAKOPRAVNOST "" " STRAN 3. Svobodomiselna Podporna Zveza Ustanovljena 1908 Inkorporirana, 1909 GLAVNI URAD: 255 WEST 103rd STREET, CHICAGO, ILLINOIS Telefon: — PULLMAN 9665 I ' UPRAVNI ODBOR: ya,tro J- Grill, predsednik, 6231 St. Clair Avenue, Cleveland, O. Kvartich, I. podpredsednik, Bridgeville, Penna. wlii? Lisch' II' podpredsednik, 62ji St. Clair Avenue, Cleveland, C Mhi Rus' taJnik. 255 West 103rd Street, Chicago, 111. •urko Kuhel. blagajnik, 255 West 103rd St., Chicago, 111. u „ NADZORNI ODBOR l Wim Vrhovnlk:. predsednik, Huston, Penna. ft« I Cat»don, 1058 E. 72nd Street, Cleveland, Ohio. auk Laurich, 10 Linn Ave., So. Burgettstown, Penna. . POROTNI ODBOR: 8?. °° Zaitz, predsednik, Box 924, Forest City, Penna. V no! . ausar> 4439 Washington Street, Denver, Colo, "ocent Pugel, 1023 South 58th St., West Allis, Wis. GLAVNI ZDRAVNIK: • J. Arch, 618 Chesnut St. N. S. Pittsburgh, Penna. URADNO GLASILO: 'tNAKOPRAVNOST", 6231 St. Clair Avenue, Cleveland, O. lika, rtpn plsma in stvari, tičoče se organizacije, se naj pošilja na naslov taj-u"ar za Zvezo pa na ime in naslov blagajnika. Pritožbe glede poslo-ta, prito/hVnega odseka se naj naslavlja na predsednika nadzornega odse-Soce se ur h sPorne vsebine pa na predsednika porotnega odseka. Stvari ti-* Haslno '!2?lfitva 111 upravništva uradnega glasila, se naj pošilja naravnost —Zl ENAKOPRAVNOSTI". 6231 St. Clair Avenue, Cleveland. Ohio. "D I v. "deči" General Kurt Schleicher o sebi general Schleicher, ki ga je: »ekem Ustrellli> Je pojasnil mar U Angležu sv0Je namere je meseca 1933. Schleicher V,!dal ta mnenja kmalu Wela ^ demisioniral kot lame?ral Schleicher Je imel lerja n, Predvseun oslabiti Hit- sPosob 86 Je dvigal zaradi ne" PubIiuQn°Sti in bojazljivosti re-ligt Kancev. Nisem ne kapita- toda v ProtikaPitalist- Je rekel, darsilem' da Je v našem gospo-bil s'11. sistemu nekaj gnilega; •ftora ln sem prepričan, da se i tel Se S°Clalizem uveljaviti. Ho-2etii m Preprečiti, da bi sociali-jak vneepravo Pogodil. Kot vo- ; va rda je vojska orodje le m , h 2 bajonetom se more lavske časa vladati. Proti de-v]a(jatimu razredu ni mogoče tijega dolgo tudi ne brez tev So . ciIJ je bil, ustanovi-ti a škandal. Takozvano ' ^UlO v-. v Kiesto / 0c so pobasali na- SestHiki°§ih kmetov velepo- ; Mepo '' da so izboljšali svoja . bili nič ' kmeti pa niso do- ^lovat'Tatove Je bilo treba da Sv . da s tem pokaže vla-V n poštenost in svojo ja-ig0 Prei^"' Uvedel sem stroga it,,0" Ogromno dokaz-, 'H sem erijala sem imel. Mis-5le izpr b°do volitve Prine-• i6!l1 baiememb°" Hitlerja se ni-' !fiv je steviI° njegovih volil-' "°litvahPadl° Pri novemberskih n Pošt v Jv Pogaja s Hitlerji %bii barona Schroderja. 1 • ga in naravnost S pri ozirom na najino J1 »Ii oJateljstvo te rotim, da f >v0,Kritosrčen. Kaj pomeni If Abtnr f Hitlerjem? Kakšna M^io SG skriva za tem? S6i p°grabil mojo roko, jo '> hn o^J1 Pogledal ostro v oči I Xa 1: "Kurt' v imenu' / L s žast>1Starega prijateljstva '1»lož ti . sedo kot častnik t u 1ir ri Prise^am' da ne bom -S ali ,apravil koraka proti i' Par,0ti vladi, ki ji pred- .. 4 al1 tak korak odobra- >Nen ! t'ter tai Sem bil in mu vero-i'1 C'1 j pr^b°dnji dan od- Priprave za volitve. Sotti najboljše spora- i zumevanje med vsemi strokovnimi organizacijami, socialno- ^ demokratičnimi in drugimi' ° i ■ strankami. Potem sem stopil k I Hindenburgu in mu rekel, da!: razpusti državni zbor, ker sem j siguren, da dobim večino, ki boj ] čuvala zakon, red in poštenost. Začudil sem se pa, ko je ^ predsednik izjavil, da parlamen-j ta ne bo razpustil, da pa naj j j odstopim od vlade, čeprav de-! misije nisem ponudil. Protesti-^ ral sem. Hindenburg me je od-slovil, češ, da sem napravil ' zmedo v državni brambi. Junkerji (veleposest) so se u-!^ strašili, da bom razkril škandal z vzhodno pomoč-jo. Papen, kij. se je prodal Hitlerju, jih je pre- { pričal, da se da škandal prikriti!^ samo takrat, če postane Hitler kancelar. Njegovi prijatelji so * mu pomagali starega predsed-1, nika o tem prepričati in nalagati, da»sem nameraval izvesti z državno brambo državni udar J t Oditi sem moral: v zadnjem,t trenutku so mi odvzeli vse po- j močke in ne morem početi dru- j 1 gega kakor čakati. Nemško, j ljudstvo je preveliko, da bi ga |, histerični barbar, kakor Hitler, j r popolnoma uničil. s Še 3 dni pred umorom se je t Schleicherjev prijatelj razgo- j varjal s prijateljem v Parizu in:I mu rekel, da je prepričan, da t pride prav kmalu čas, da se u-1 -vede kratka vojaška diktatura } in potem socialna država. t Prijatelj je imel pomislek, da 2 Hitler o teh namerah ve in da j utegne iti za, Schleicherjevo gla- i vo. s Ta mu je pa odgovoril: Ne, ] nikakor ne, ne bodo se ga upali-dotekniti...... i Za razvoj nemških dogodkov je to važen dokument. Prav posebno priporočilo' je pa za tiste, ki poveličujejo "vrline" von Papena (ti so bili pa do \ poslednjega časa naši klerikal- [ ci. Op. ur.) —Del. Politika. KIU H BREZ MOKE ^ j Svet bo imel kmalu priliko | seznaniti se z novo vrsto kruha, j s kruhom brez moke, vsaj brez,; moke v običajnem smislu bese- j de. Odkrili so namreč novo meto- i do za luščenje pšenice. Ta me- j toda spravlja iz lupine drago- j cpne in zdravilne stanice, ki jih doslej niso mogli izkoristiti, in Mih napravi uporabne za pripra-, J vo kruha. Metodo so odkrili v Londonu j in že mnogi ljudje na Angleškem dobivajo od tam po letalu novovrstni kruh. Vsi pravijo,; da je dosti bolj okusen in eko-nomičnejši. Od kar ga uživajo, j so bolj zdravi in otroci jim ra-I sejo hitreje. Mussolini, ki je j novi kruh pokusil, pravi, da je| J to najvažnejša iznajdba za člo-! veštvo, od kar so odkrili elek-1 triko. 1 'Ameriško" pismo Cleveland, Julija 1934. j Dragi urednik, i po naključju sem dosegel in! | Vam morem poslati doslej po-1 polnoma neznane podrobnosti, ki se tičejo spora med ameriškimi Slovenci radi osebe, kateri naj se postavi spomenik v j parku narodov v Clevelandu. A-j li Baragi ali Cankarju, tako se| glasi spor med Slovenci, ki jej po zaslugi nekih framasonskih lističev zašel celo v drugojezič-no Ameriko. Za spor so namreč doznali tudi Očipve Indijanci, med katerimi je svojčas deloval Baraga. Ti so se zanimali, kdo bi bil Cankar, in so po intrigi nekega framasona dognali, da je bil to pisec "Hlapca Jerneja." Dali so si to povest prevesti na svoj jezik in glejte čudo: vidni filozofski mislec med Očipve Indijanci, znani t Rdeči gad, je ugotovil, da opisuje "Hlapec Jernej" v eni osebi kolektivno jernejsko usodo Indijancev, odkar so jim Bledo-kožci začeli prinašati svoje kulturne in verske dobrote. Očipve Indijanci so zastrmeli, 1 ko so brali umetniško izbrane j bisere pripovedniškega talenta J I in spoznali, da jim je popolno- ' ! ma nepoznan narodič na jugu ' Evrope dal umetnika, ki je ta-i ko lepo opeval njih lastno na-j rodno usodo. Sklenili so poslati ^ v Cleveland k slovenskemu od- 1 ^ boru za postavitev spomenika v ; parku narodov deputacijo, ki je e I res prišla prošli teden tja in \ predlagala sledeče: Ako posta- 1 vite Slovenci v svojem sektor- 1 ju parka spomenik Frideriku I Baragi, dovolite, da prevzame- c j mo mi skrb za postavitev spo- r menika Ivanu Cankarju v indi- r janskem sektorju parka. Izro-'t jčite nam torej od občine Ljub- č ,ljana (nekje v Evropi) vposla- j ni Vam kip Ivana Cankarja, ki i ga plačamo, z denarjem pa na- i ; ročite in plačajte kip, ki ga ho- r čete sami postaviti. \ Izvestni, ta čas prevladujoči t krogi v slov. odboru so sprejeli ta nepričakovani predlog z neprijaznimi obrazi in eden izmed1 ^ njih je stavil predlog, naj se i- c šče kompromis na podlagi za-meme krstnih imen obeh spome-nikovcev, t. j. napis na obeh ^ spomenikih naj se glasi: na e- £ nem Ivanu Baragi, na drugem: 1 Frideriku Cankarju, drugače t naj se pa predlogu Indijancev £ ugodi—že zaradi dolarjev, ki r jih prinašajo. Ta predlog je pa 1 propadel, ker je drugi član od- _ bora, o katerem so šele naknad- 1 no izvedeli, da je framason, o-pozoril, da bi v tem primeru dobili spomenike dve osebi, ki sta sploh neznani, in se po vrhu ne ve, da-li sta živeli. Skle- njeno je bilo, da naj odloči o tem vprašanju clevelandska občinska uprava, katero so pa ne- ■ kateri člani odbora po ovinku opozorili, da v Clevelandu naj- ,brže ni nobenega Očipve Indi-1 janca, da potemtakem Ivanu " Cankarju ni mogoče postaviti > v parku narodov spomenika, " ker ni zanj sektorja, temveč " naj se Indijancem dopove, da je ■"l v preriji dovolj prostora. Fra-"jmasonskim Slovencem se je pa J|V zadnjem času posrečilo iztak-? niti Očipve Indijanca, starega 1 150 let (žal pogana), ki pa je ■ rojen v Clevelandu. = "Mr. Pavlilia" v Del Politika i Politična barva obleke ni povsod v modi Ali naj bodo politične uniforme dovoljene ali ne, se vprašujejo v raznih državah, kjer uniformiranje civilnih oseb še ni splošno, pač pa se tu in tam pojavlja. Irska je odločno prepovedala nošenje uniform, znakov, standard in sličnih predmetov. Na Angleškem nosijo dozdaj uniforme samo skavti in pa člani zveličavne armade (Salvation Army). Ako bi morala angleška vlada izdati slično odredbo kot Irska, bi morali tudi ti dve velikanski organizaciji odložiti u-niformo. Švedi imajo zakon, ki pravi, da kralj l^hko prepove nošenje uniform in drugih znakov, s ] katerimi hoče nosilec označiti, kateri politični struji pripada. Neki švedski inženir je opazil, da postaja njegovo delavstvo c, mrko in nerazpoloženo proti njemu. Dolgo ni mogel razume-'ti, kaj naj bi to pomenilo. Končno je stopila predenj deputaci-ja delavstva ter ga opozorila, naj ne nosi več rujavih škor- j njev. Rujava barva je barva nacijev in organizirano delavstvo ne mara za take. Da ni prišlo do kakšnih posledic, je inženir svoje rujave škornje lepo počrnil. Kaj pa noreče delavstvo zdaj, se vprašuje inženir, ko je vendar črna barva barva faši- j stov?. t Celo v svobodni Ameriki ni vseeno, kakšne barve obleko nosiš. Ni še dolgo tega, ko je več 1 ljudi imelo neprijetnosti radi tega, ker so nosili črne usnjate suknje. V nekaterih krajih A- 2 merike je to namreč simbol komunistov. _______________________________________________A Mi plačamo "cash" denar za zmrznjene vloge v posojilnicah. Prinesite vaše hranilne knjižice k MR. S1BERT Pratt and Williams 850 EUCLID AVE., ROOM 428 ( CHerry 7563 AUGUST ; 5. avgusta nedelja—Soc. stranka priredi piknik na Pintar-jevih farmah. 5. avgusta, nedelja — Skupna društva S. S. P. Z. priredijo piknik na Stuškove farme. 12. avgusta nedelja — Piknik Slov. Nar. Doma na Maple Heights, na Goriškovih prostorih, Green Rd., Warrens-ville. O. 12. avgusta nedelja — Hrvatsko delavsko društvo priredi piknik na prostorih Slov. Društvenega Doma, Euclid, Oi; 12. avgusta nedelja — Piknik s predstavo priredi dramsko dr. "Ivan Cankar" na Močilnikar-jevih prostorih. 12. avgusta nedelja — Piknik društva "Danica" št. 34 SDZ pri Jos. Zornu na Bradley Rd. 12. avgusta nedelja Klub Ljubljana priredi piknik na Stuš-kovi farmi. 19. avgusta, nedelja — Vrtni koncert priredi pevsko društvo "Zvon" pri Gorišku. 19. avgusta nedelja. — Piknik priredi Gospodinjski klub na Jutrovem pri Zornu na Bradley Road. 19. avgusta nedelja — Pevsko društvo "Jadran" priredi piknik na Stuškovih farmah. , 19. avgusta nedelja — Piknik Samostojnega podpornega dr." "Loška Dolina" na Intiharje-vi farmi, Noble O. * 26. avgusta nedelja — Piknik Slov. šole Slov. Doma na Holmes Ave. se vrši na Intiharje- vih prostorih, St. Clair , h SEPTEMBER 1. septembra, sobota. — Industrijska Radnička organizaci-ja. Konferenca v soboto, nedeljo in pondeljek v obeh dvoranah S. N. Doma. , 2. sept., nedelja -- Piknik društva "Beacons" št-. 667 SNPJ na Zornem fairmi 15. in 16. septembra sobota in , nedelja— Proslava 15. letnice otvoritve Slov. Doma na Holmes Ave. 15. septembra, sobota — Novak Guards WOW prireditev v spodnji dvorani S. N. D. ^ 22. septembra, sobota. — Društvo "Orel", Plesna veselica v spodnji dvorani S. N. D. , 29. septembra sobota. — Društvo Martha Washington — Plesna veselica v spodnji dvo- f rani S. N. Doma. OCTOBER j 6. oktobra sobota — Comrades No. 566 SNPJ. Ples v spodnji dvorani S. N. Doma. 7. oktobra, nedelja — Dramsko društvo "Abraševič" Predstava v avditoriju S. N. D. 13. oktobra sobota — Društvo Pioneers HBZ ples v spodnji dvorani Slov. Nar. Doma. 13. oktobra sobota — Sam. Zarja, ples v avditoriju SND. 14. oktobra nedelja — Banket Progresivnih Slovenk v spod- , nji dvorani ŠND. 20. oktobra sobota. — Community Welfare Club, ples v spodnji dvorani S. N. D. 21. oktobra nedelja — Jugoslovanske bratske Federacije,— prireditev v avditoriju SND. < 27. oktobra sobota. — Klub O-Pal ples v spodnji dvorani S. N. Doma. 27. oktobra sobota —Slov. Dom 1 zabava v Slov. Društvenem Domu na Recher Ave. 28. oktobra, nedelja — Otvbrit-vena predstava sezone dramskega društva "Ivan Cankar" v korist Slov. Nar. Čitalnice. 81. oktobra sreda — "Halloween" ples dramskega društva "Ivan Cankar" v S. N. Domu. NOVEMBER 3. novembra sobota. — Društvo "Danica" št. 11 SDZ, plesna • • •» ♦ * • * • • • « t • V w w veselica v spodnji dvorani S. N. Doma. 4. novembra, nedelja — Pevski zbor "Delavec" priredi opereto v Slov. Del. Domu na Wa-terlo Rd. 4. novembra nedelja. — S. D. K. "Iskra" priredi popoldne i-gro, zvečer pa ples v Slovenskem Narodnem Domu, St.; Clair Ave. 10. novembra, sobota — Društvo Glas Clevelandskih Delav-; cev št. 9 S. D. Z. priredi plesno veselico v S. N. Domu. 10. novembra sobota — Ljubljanski klub priredi veselico v Slov. Dr. Domu, Recher Ave. 11. novembra, nedelja — Koncert pevskega društva "Soča" v S. Domu, na Holmes Ave. 11. novembra nedelja — Opero priredi Samostojni pevski zb. "Zarja" v Slov. Nar. Domu. 17. novembra sobota — Društvo "Orel", ples v spodnji dvorani Slov. Nar. Doma. 18.\ novembra nedelja. — Društvo "Spartans" št. 198 S. S. P. Z. ples v avditoriju Slov. Nar. Doma. 18. novembra nedelja. — Društvo "Cvet" priredi opereto v Slov. Del. Dvorani, E. 109 St. in Prince Ave. 24. novembra sobota — Društvo "Comrades" št. 566 SNPJ— ples v spodnji dvorani Slov. Nar. Doma. 25. novembra, nedelja. — Jugoslovanski Vojni Veterani, — predstava v avditoriju Slov.' Nar. Doma. 25. novembra nedelja—Društvo Sv. Anne št. 4 S. D. Z., ples v spodnji dvorani Slov Nar. i Doma. J5. novembra, nedelja — Društvio "Zvon" obhaja 20 letnico v S.! N. Domu, na 80 cesti 28. novembra sreda — Društvo "Napredek" zabava v Slov. Društvenem Domu, na Recher Ave. 29. novembra, četrtek. — Pevski Zbor "Zarja" odsek Soc. Kluba št. 27. koncert v avditoriju Slov. Nar. Doma. DECEMBER 1. decembra sobota. — Pevsko društvo "Lira", ples v spodnji dvorani Slov. Nar. Doma. 2. decembra nedelja. — Društvo "Pioneers" HBZ, ples v avditoriju SND. 8. decembra, sobota. — Hi-Step-pers Club, ples v spodnji dvo- j rani SND. 9. decembra nedelja. — Blaue Donau, koncert v avditoriju ! Slov. Nar. Doma. 15. decembra sobota — Rousta- j bouts Club. Ples v spodnji-dvorani SND. 21. decembra ponedeljek. — S.! Mlad šola SND., Božičnica v avditoriju SND. 30. decembra nedelja. — Dram. ako društvo "Abraševič" — Predstava v avditoriju Slov. Nar. Doma. 31. decembra pondeljek — Silvestrov viečer priredi pevsko društvo "Soča" -v Slov. Domu na Holmes Ave. JANUARY 1935 B . I 5. januarja sobota — Društvo Napredne Slovenke št. 137 S. N. P. J. ples v spodnji dvorani Slov. Nar. Doma. 6. januarja nedelja — St. Vitus Mothers' Club. Prireditev v avditoriju SND. 12. januarja sobota. — Orel Club, ples v spodnji dvorani! Slov. Nar. Doma. 19. januarja sobota—Predpust-ni ples dramskega društva "I-van Cankar v S. N. Domu. 27. januarja, 1985 nedelja — Predstava v avditoriju SND dramskega društva "Ivan Cankar". 26. januarja sobota. — Društvo Sv. Janeza Krstnika št. 37 K. S. K. J. pdes v spodnji dvora-ni SND. M i&m FEBRUARY 2. februarja sobota —Samostojna "Zarja", ples v spodnji dvorani SND. 3. februarja nedelja — Dramsko društvo "Abraševič", predstava v auditoriju SND. 9. februarja sobota, — Društvo "Spartans" št. 198 S. S. P. Z. ples v spodnji dvorani Slov. Nar. Doma. 10. februarja, nedelja — Workman Sick Benefit Society, — / Koncert v avditoriju Slov. j Nar. Doma. 16. februarja, sobota. — Maške-radni ples v S. N. Domu, priredi dramsko društvo "Ivan Cankar" 17. februarja nedelja — Slovenski Sokol, javna telovadba v avditoriju SND. 23. februarja sobota — Društvo France Prešeren št. 17 SDZ, plesna veselica v spodnji dvorani SND. 24. februarja nedelja —Društvo Cleveland št. 126 SNPJ plesna veselica v spodnji dvorani S. N. Doma. MARC 2. marca sobota — Orel Club, ples v spodnji dvorani Slov. Nar. Doma. 10. marca nedelja — Samostojna "Zarja" prireditev in ples v spodnji dvorani SND. 24. marca, nedelja — Predstava v avditoriju S. N. Doma dram skega društva "Ivan Cankar". JULIJ 14. julija, nedelja. — Piknik Slovenske Zadružne Zyeze na Močilnikarjevi farmi. Oglašajte v — "Enakopravnosti" (D©©©©©©©©©©©© Swiftest and Best RHEUMATIC PRESCRIPTION 85Cents Pain—Agony Starts tO Leave in 24 Hours Just ask for Allenru—Within 24 hours after you start to take this safe yet powerful medicine excess uric acid and other circulating poisons Btart to leave your body. In 48 hours pain, agony and swelling are usually gone—The Allenru prescription is guaranteed—if ona bottle doesn't do as stated—money back. ywi Grandmas jlpjpi^ Downstairs— Write for' FREE, fully illustrated si-paga book, "History of RHEUMATISM," with chapter discussing germs ot rheumatism, to * WELDONA CORPORATION c Desk 7. Atlantic City, N. J. * DOES YOUR BREATH OFFEND? —PROBABLY Many attractive persons are not Welcomed at social gatherings because their breath is bad. Don't be one of them. Make sure that your breath is sweet and inoffensive by gargling with Listerine. It combats infections in the mouth, checks infection and instantly destroys odors. Lambert Pharmacol Company, St. Louis, Mo. LISTERINE ends halitosis Klllt 200,000,000 germs KAJ SE JE I ZGODILO | e ■ Novice o dogodkih | doma in po svetu dobite dnevno v i Enakopravnosti j 6231 ST. CLAIR AVE. | I HEnderson 5811 \ STRAN 4. —' ENAKOPRAVNOST "" dne 30 julija, h-* [ \ HČI MESTNEGA SODNIKA k. IZVIRNA ZGODOVINSKA POVEST " IZ 15. STOLETJA v i ~<: Spisal Jos. Jurčič "Jaz ne vem'." — pravi Si- : mon Grniščak in upre v tla oči, — "tvoja hči je pač čudna deklica, vedno mi je na mislih, še sanja se mi o njej, rad jo vidim in rad hodim v tvojo hišo, ali kedar pred njo stojim, tačas sem ves drug. Tako mi nekako glavo zmeša, da sem ves neroden in še govoriti ne znam. Saj sicer imam vendar nekaj jezika!" "Napaka je le to, da se tako preveč vdaš njenim muham.Žen-ske rade vidijo moža, ki je po znanju in obnašanju nekako presega. Pa nič ne skrbi in ne obupaj. Kar naenkrat ne gre, tudi bi ne bilo lepo, da bi se ti kar koj na vrat obesila." "Zdi se mi, da sem že skoro prestar za-njo, zato--" "Kaj veš! Njena mati je bila tudi tako mlada ko ona in jaz v tvojih letih, ko sem jo vzel." "Kaj pa meniš, ali ne roji deklici še vedno tisti Lah Krištof Cirijani, ali kako se pravi človeku, ki naj bi ga zlodej--" "A! beži, beži! Ne imenuj ga! Jaz bi mu že pot pokazal, da mi le pride blizu hiše. Tudi njej sem že govoril o tej reči in kakor sem sprevidel, ne mara čisto nič za-nj. Ko bi pa res kaj imela ž njim, potem že vem, kako moram kakor oče varovati čast in poštenje svoje hčere." Rekši vstane sodnik in se odpravlja. Simon Grniščak pak je bil tako zamislil se v nekaj, da še s stola ni vstal. "če ne greš z menoj," — pravi sodnik, — "pa idi k Heleni, Menim, da se je že opravila. Želim ti veliko sreče pri njej, zakaj kakor sem ti že odkritosrčno povedal, rad bi videl zaradi tebe in zaradi sebe, da bi bil ravno ti moj zet. Le ravnaj se po mojih svetih in vse bo prav hodilo. Saj se bova še kaj videla!" Sodnik odide. Simon Grniščak pa tudi vstane, izpije ostanek vina iz kupice, da bi se malo ohrabril in jezik omajal, potem pa korači tudi on iz sobe ven, toda ne po stopnicah doli, ampak naravnost po mostovžu. Tam pred zadnjimi durmi malo obstoji, pogleda, ali mu obleka »dobro stoji, pogladi lase ter se odklašlja in potrka. Mehek pa precej glasen odziv se v sobi zasliši, ki je velel noter stopiti. Soba, v katero je zdaj Simon stopil, ta je po napravah in pohištvu pričala, da je mestni sodnik Janez Sumerek premožen mož. Zakaj čeravno ni bilo videti na lepotijah posebno zlata in srebra, našlo se je vendar več reči, ki so po svojem delu pričale, da je je ustvarila izvedena roka laškega ali nemškega u-metnika. Tik okna je pri mali mizi sede- la deklica, stara kacih devetnajst ali dvajset let. Kdor bi jo bil videl v beli prosti obleki, kako je povzdignila črne oči in se nasmehnila, ko je zagledala Simona na vratih, ta se pač ne bi bil čudil, da je mož tožil, kako neroden je, kedar pred njo stoji. "Dobro jutro, Helena!" pozdravlja jo Simon in se ji počasi približa. "Tudi vam dobro jutro! Zgodnji obiskovavci vedo gotovo kaj povedati." "Saj veste, Helena, da jaz nikamor ne grem. samo le k vam. Kje bom tedaj kaj posebnega slišal! To veste, da bomo danes novega glavarja videli?" "To je stara novica, ki sem jo še pred vedela ko Vi. Kaj druzega! Pa kaj vidim, danes ste se posebno lepo napravili. Tako vam vse stoji, kakor da bi bili ženin." "Prav veseli me, če vam je ■ moj opravek všeč," reče Simon, ki je bil v zadregi za drugačen odgovor. Deklica se glasno zasmeje in pravi: "O, gospod Grniščak, napak ste me razumeli, f Jaz sem mislila le reči, da bi bili taki, kakor ste zdaj, pred leti svoji nevesti dopadli. Zakaj se j niste ženili!" "Zato ne, ker mi je neki no-[ tranji glas dejal, da me še večja sreča čaka." "Kedaj bo neki prišla ta večja . sreča?" "Helena! saj veste, kako želim, da bi kmalu prišla. V vaši moči in v Vaši roki je moja ' sreča, Vas —" "Gospod Simon! Vi neizmer-, no veliko oblast natvezujete mo-' ji slabosti. Ali ne veste, da človek še sam svoje sreče ne mo-\ re skovati, kako bode le še tujo. 1 Pa zakaj niste šli danes gledat [ novega deželnega glavarja? ' Glejte, jaz sem radovedna, kako bo prišel, kdo bo ž njim, ka-kov je in vse. Ko bi Vi bili zraven, povedali bi mi potlej vse na-' tanko." ^ "Saj so oče Vaš tam, oni Vam še lože povedo." "To ni res. Oče malo govore. ; "Tells how she TOOK 4 INCHES OFF HIPS i 7 INCHES OFF WAIST In 40 days by taking Kruschen Salts, Mrs. Helga Blaugh of New York City reduced 28M> lb«.—took 4 inches off 1 hips. 3 inches off bust and 7% inches H A ^t "i haven't gone hun-■^K . ^Bk pry u moment—I feel ■J^B lHi line and look 10 yta. 1 ujfl^k JLHUv | TO get rid of dou- Hlr*JjrlLL utrly rolls Of fat B.I I BWj-iJU «n waist and upper I I Lull IV arms fiAFELY and * without discomfort— ^ at the same time build up glorious health and acquire a clear skin, brlfcht eyes, energy and vivacio\isness—to look younger and . feel It—take a half teaspoonful of Kruschen Salts in a glass of hot water every morning before breakfast. • ••One Jar lasts 4 weeks and costs but a trifle at any drugstore the world over. Wake sure you get Kruschen because lfs SAKE, Money back if not i-atisfled. Zato idite, če mi hočete malo i prijaznosti pokazati." 1 "Če pa želite, da bi šel gledat, 1 pa grem. Vse do zadnje pike 1 Vam bom povedal." Rekši vstane Simon Grniščak s stola, katerega je bil, čeravno 1 nepovabljen, zasedel, in odide. 1 Deklina je potem gledala skozi 1 okno, in ko je videla, da se je na ulicah umeknil zn vogel, sedla je zopet in dejala napol glas- 1 no: "Idi in ne pridi tako kmalu, sitnost!" II. Ker smo z letno številko naznanili čas, v katerem se naša povest godi, menimo, da nam skoro ne bi trebalo opominjati, da je ljubljansko mesto imelo tedaj vso drugo podobo kakor današnji dan. Vsak, ki pozna nekoliko zgodovino tistega časa, vsak ve, da so bile razmere v družabnem in državnem življenju mnogo različne od teh, katere smo mi vajeni videti. Ljubljana je bila veliko manjša kakor današnje mesto. Stanovi, plemenitaški, duhovski in meščanski, ločili so se zelo drug od druzega. Prva, dva, plemstvo in duhovstvo, katera sta imela po-vsodi prvi glas, obnašala sta se potemtakem kakor gospoda nad meščanom, kateri je sicer spoznaval njuno vrhovnost, vendar pa hrabro branil sebe in svoje pravo zlasti prvemu nasproti. Plemenitaš je živel od dela svojih kmetiških podložnikov, meščan pak si je moral ali z rokodelstvom ali kmetijo prislužiti svoj kruh. Lahko se tedaj posname, da je bilo meščanu veliko do tega, kake gospodarje je imel, ker je bilo že enkrat tako, da so poglavarstvo čez deželo in tedaj tudi čez mesto dobivali ple menitaši v roko. Veliko mu je bilo do tega, da so bili to pravični možje, kateri so ga v miru pustili skrbeti za lastni blagor in I premoženje. Jurija iz Turjaka pa so poznali, da je sovražnik mestnega napredka. Zato je bilo kaj malo ljudi na Starem trgu, ko je prijezdil novi glavar s svojo družbo. Le kak radovednež, ki je hotel tega mnogo imenovanega moža videti, ustopil se je s svojim sosedom za vogel in gledal imiMimiimirnTTiiiiiiiiiiiimTTmmrailll^ri1!'',^ 'mi'nni: LUJ mm jjjj l^j^'l".1.1!1.""11"1""",'"""1.....*............jiiuniiiunuiuiiiimiiiiniiiiiiiii AKO IZVESTE NOVICO, £ »v ki se vam zdi zanimiva, jo sporočite nam, ker bo gotovo tudi drijge zanimala. Oglasite se v uradu, pišite ali pokličite telefonično HEnderson 5811 Lahko sporočite tudi našim zastopnikom: V St. Clair okrožju: John Renko, 1016 E. 76 St. ' Za Collinwood, Nottingham, Noble: John Steblaj, 16009 Waterloo Rd. Za Newburg in West Side: John Peterka, 1121 E.68St. nove prišlece in mestne može, kateri so imeli z mestnim sodnikom na čelu pozdravljati nelju-beznivega oblastnika. "Poglej, kako srdovito okoli sebe gleda in sedi na konju, kakor bi se vraga ne bal," pravi usnjar Triplje sosedu čevljarju Strženu. "In celo vojsko ima s seboj. Bog ti pomagaj dvakrat, kaj smo sami pobojniki ka-li? Ta bo nas še koval, pravim jaz," odgovori Stržen. "Kaj pak! Nismo pravi, da bi se kar dali. Tudi živa kri se u-. kroti in hudoba tudi nima povsod pota." "Glej, kako je sodniku Sume-reku namežikal! In ta mu bo že i kos." 4 * §m "Mi se zanj potegnemo, ke- • dar je treba, on pa za nas. Kaj , praviš, Triplje, ali so to vsi nje-r govi žlahtniki in hlapci, ali je je ■ zbral po vsem Dolenskem? "Vrag ti vedi! Onega, ki zra- • ven njega jezdi, poznam. To je ■ tisti Benečen, Cirijani ka-li se > mu pravi. Tega je vedho v me-" stu videti, kaj vem, kako da se ' je zdaj Turjačanu obesil. Ima pa 1 že kakove muhe. Ali veš, da so • dejali ljudje, da ta klek ogledu- - je sodnikovo hčer." i "Sodnikovo hčer? I, ga bo pa - Grniščak spodrecal! Takemu f postopaču bi še jaz svoje Jeder- - tke ne dal, ki ne bo imela dote bogve koliko, nikar pa že sod- i nik." Med tem razgovorom so bili jezdeci odšli. Tudi soseda Triplje in Stržen sta se ločila, ker se jima je na delo mudilo in ker sta videla, da se razhajajo tudi mestni svetovalci. Mi pa hočemo zdaj, ko smo ta dva poštenjaka tako zlepo odpravili, pogledati za osebami, katere smo sicer že imenovali, vendar ne še natančneje predo-čili častitemu bralcu. Novi deželni glavar je bil sin nemške rodovine Auerspergov, ki se je že leta 1067 naselila na Turjaku in katera je zlasti v poznejšem času rodila veliko slovečih, v zgodovini imenovanih mož, ki so mnogo storili za obrambo svoje nove domovine. Da je bila auersperška rodovi-na med kranjskimi plemenitaši ena prvih že ob času naše povesti, poznamo že lahko po tem da je vojvoda Ernest, razsodivši že omenjeno pravdo za Ljubljančane, toliko bal se zamere pri Au-erspergih in potem pri kranjskem plemstvu sploh, da je kakor za odškodovanje in potolaž-bo izvolil Jurija Auersperga za deželnega glavarja. Pač so meščanje vedeli, da jih ta oblastnik ne bo kaj nežno pestoval. Zakaj poznali so ga kakor moža, ki je bil prepričan, kako visoko ga "plemenita kri" povzdiguje nad navadne ljudi, ki ne štejejo slavnih očetov. Jurij je bil še mlad mož, kakih trideset let star. Jezdil je vranca, ki je stopal, kakor bi vedel, da nosi prevzetnega jezdeca, Po velikanski postavi in zastavni vzrasti soditi, je bil Tur-jačan telesno močan. — Med njegovim spremstvom je bil mla, denič, ki ni mogel biti veliko čez tri in dvajset let star. Jezdil je ob njegovi levi strani in je bil : skoro edini, s katerim je Turja-'čan zdaj pa zdaj kako besedo , spregovoril. Že po zarjavelem o-, brazu, ki je bil pa lep, kakor bi bil moral vsak pritrditi, po črnih ; laseh in živih, ognjenih očeh bi bil človek sodil, da je Italijan, I tudi ko ne bi bil slišal imena Cirijani. Bil je po deželi že precej i znan kakor benečanski plemeni- - taš z lepim licem in čedno oble-i - ko in eden takih visokorojenii . metuljev brez premoženja 11 pravega domovja, ki si je s svo-j jim gladkim jezikom in prijetji0 tovarišijo povsod vedel p# a teljev in gostoljubnih znance1' z pridobiti. . i Trop je jezdil ravno m'®' ' sodnikove hiše. Cirijani se je;; od daleč oziral na okna. Za&'f ° dal je tam obrazek Helenini8 . ves se nekako oživil. )i h "Poglejte tja na tretjo okn» )i ta je!" — pravi Turjačanu.'' i, "Ali ni čedno dete?" i- "Dobro znate izbirati," odl{ ;j vori Jurij. i- (Dalje prihodnjič) -------------------------------------HI /VM WIW% g AT M? čiste, svetle, zdrave */nU**šntLj KRASNE OČI MmmimS^Siš^ so čudoyita lrj3t- Murine M *', Očisti, in lajša ter j-? cs- 1 vežujoč in neškodljiv. V/>t /«* C Knjigo Eye Care ali Eye TI) 11 K r I L^l Beauty pošljemo brez-I W l\ ■■» I plauno na zahtevo. Murine Co., Dpt. H. S., 9 H. Ohio St., Chicago __ To All Who Suffer Stomach Agony, Gas and Indigestion Money Back If One Bottle of Dare's Mentha Pepsin Doesn't You More Good Than Anything You Ever Used, t 'Why bother with slow actors when one tablespoonful of this splendid.and pleasant liquid remedy will cause gas, bloating, heaviness, heartburn or any' upset condition o f the stomach to speedily vanish. And why should any man or woman suffer another hour with Indigestion or any stomach misery when the remedy that acts almost instantly can be easily procured? But there Is more to say about this remarkable remedy—something that will interest thousands of despondent people, i i Care's Mentha Pepsin not ' t quickly relieves stomac-h distress, it also conquers stubborn indige®' j ' dyspepsia and gastritis, and Pu. „d-"end to dizziness, nervousness. ache, sleeplessness and deaponi"' ;. which distressing troubles are always caused by chronic stow" disturbance. mf|f Dare's Mentha Pepsin i a a supre" . good remedy that druggists . e ttlf'. where guarantee—a fine tonic » j builds you up and makes you *. with vim, eat -with relish and6" soundly. ™ h m anc' I thought,, ^ couldn't Sew^ ^fjlfiS^BBlri * Thousands of women are MMfel making the same discovery by illKBSI I taking advantage of the Singe* Through this Plan, you re* l^SMBUroTCKi / ceive lessons inruakingdresses, children's clothes, rugs, dra* vV^^BHn^^^*} peries— style consultations-" V^HHGHy fashion books—sewing books— MKA all the help you'll ever need fln^^^HffiBaRA • The complete service Mj^^HllHl given at no extra cost with the A[inB|||| a new Singer Elec* Lično delo Za društvene prireditve, družabne sestanke, poroke in enake slučaje, naročite tiskovine v domači tiskarni, kjer je delo izvršeno lično po vašem okusu. Cene vedno najnižje. Enakopravnost • 6231 St. Clair Ave., HEnderson 5811 -1-- ; " -----------rptsff /Raising the Family« Pa naver realised_wmt * Dcduutut we ____. M _ 1 ---| _ , —— r^s^o^i^w rvjutxoopsvp. MQo^e > r ' pottomr. mwr's I /--mvS »S . Msoen,T t ( 't opow MOO«, mvfcmc^es.tor viSi* • All \ ea we »o,™.'! f^MOOEau 9c««eNitMi:t?.-tc\xt5 Sio-^t me \ , , no«uJ Foa. I *-»»MvjrtL^> PQo^ PuQucSQj I I PLPKCC. ^ 1 \ ' _ _J 1 »we J U fci^ Lvu^tHmcj--t---\ ((JStftRSi X ' ■ \ oua HcOSe Poa y f p V -v »Untwn Jf* si . ">---1 ) ? F, • KiTEKNVIIQNAL CAItfgOW CO H y.^Cx-—^ -J-Ka^'t , , -------t "I Can Work B^HH Every Day Now" If you must be on the job EVERY Jl DAY, take Lydia E. Pinkham's Tab- lets. They relieve periodic pain and |f|s ^fl discomfort. If you take them regu- p^^^agpSjH larly ... and if yours is not a surgical ^^^^^ case .. ; you should be able to avoid ?uf Tablets for nervous and my stomach and back pained Pa"£uI P,er;°^s- MV back me severely, but since I took Lydia E. ^ MBA Pinkham s Tablets the pains [jeved the pain immediately. don't appear anymore .— J am able to do my work Miss Helen Kolaski, 3906 N. now."—Aln. C C Woodard, K Christiana Ave,, Chicago,1 III. Route % Box 71, Moulton, Ala. LYDIA E. PINKHAM'S TABLETS Ask Your Druggist for the 50£ size