0* V Gorici, v sredo dne 22. avgusta 1906. jjluja takrat na teden in sicer v sredo in soboto i; nri predpolilno ter slano po poŠti prejemana • v(jorii'i na dom pošiljana: \. .et0.......13 K 20 v, ( :.! leta . . 60 > 40 i gld. 6-fJO ¦ 3-30 » t-70 ";-n'.iO"'-' Številke stanejo 10 vin. SOČA" ima naslcanje^izrodne-pVTlogc-fOb "no*>> ;.»¦] ..Kažipot po GoriSkem in GradiSčans&em" in Waot po Ijubljani in kranjskih mestih", dalje dva-..•[¦•-.• ,.Vozni red železnic, parnikov in poštnih r ,...¦ :.:<-<'0n'. prilogo „Slo?enski Tehnik". \*irL-.',!:iim sprejema apravništvo v Gosposki ulici 7 ;. isadstr. v »Goriški Tiskarni* A. Gabjpček^ . jjrsiila brez doposlane naročnine se ne oziramo. fejjsi in poslanice se raSunijo po Petit-vrstah ee *: t.kiat Hi v, 2-krat it v, 3-krat 12 v vsaka .. Vet»rat po dugodbi. Večje Črke po prostoru. -"iijjr.i. in spisi v uredniškem delu 30 v vrsta. Za ,.:n v-ebino oglasov odklanjamo vsako odgovornost. Vse za omiko, svobodo in napredek!« Dr. K. Lavrič. \ Tečaj XXXVI. /Uredništvo so nahaja v Oosno/i ulici St. 7 v Gorici v I. nad tr. Z urednikom jejfiogox- govoriti vaak dan od 8. do 12.' dopoludne ter od 2. do 5. popoldne; ob nedeljah in praznikih od 9. do 12. dopoludne. UpravniStvo se nahaja v Gosposki ulici St. 7 v I. nadstr. na levo v tiskarni. HaroCnino in oglase je plačati loco Gorica. Dopisi naj se pošiljajo le ure dni S t vn. Naročnina, reklamacije in druge reSi, katere ne spadajo v delokrog uredništva, naj se' pošiljajo le npravništm »PRIMOREC" izhaja neodvisno od »So5e« vsak petek in stane vse leto 3 K 20 h ali gld. 1-80. »SoSa« in »Primorec« se prodajata v Gorici v naših knjigarnah in toh-le tobakarnah: SchwarZ v Šolski ul., Jellersitz v Nunski ul., Ter. Lotom na tekaliSeu Jos Verdi, Peter Krebelj v Kapucinski ulici, I. Bajt v pokopališču* ulici, I. Matiussi v ulici Formica, 1. Hovanski v Korenski ulici St. 22; v Trstu v tobakarni LavrenoiS na trgu della Caserma. govorni urednik in izdajatelj Ivan Kavčič v Gorici. - Telofon it. 83. »Gor. Tiskarna* A. GabrSček (odgov. Iv. Meljavec) tiska in zal. jrf katoliški shod v Ljubljani. v. Sedaj so objavili tudi že po »kajakih« listih tiste resolucije, katere j&o sprejete na slavnem tretjem kato-lltesn shodu v Ljubljani. Prvo mesto zavzemajo resolucije Igkveno - političnega odseka; povdar- [jisa: cerkveno-političnega odseka. Tu j«jsno vidi, kaka ostudna laž je nji- ¦yc& trditev, da bo tretji katoliški shod »vershi shod. Kar na prvo mesto so .pciiaviii cerkveno politiko. i'i;tojHi, glejte! Po cerkvah, po hišah, ¦» gos,;lnah in po cestah razlagajo, bo si >d le verski, da gre za sveto o, ki je tako preganjana, v resnici 51 jim gre le za se, za svojo politiko, i kater«* so zmešali vero in cerkev. Takoj v prvih resolucijah udarjajo h veliko politično struno. Svoboda za ¦Mfcev hočejo. Katoliško prepričanje za\ a< upošteva v zakonodajstvu in v i. Popolna svoboda za corkev! uko krliljo, v resnici pa si mislijo čisto rAij tlrugega. Vera in cerkev naj jim K< !*>.•?/:, bojevniki so oni. In katoliški likovniki nočejo nič drugega nogo to, &š: dobili popolno oblast v državi v :w;je roke. Oni naj bi bili še bolj me-vdajni nego so sedaj prt zakonodajstvu, s:i naj bi odločevali vse pri vseh po-i&vah, njim naj bi bilo vse pokorno. |To Je tista .-svoboda cerkve«, po kateri jidihujejo. Vsako drugačno razlaganje te frebode jo laž. K»»j za to politiko pride na vrsto apeieva. Katoliški ^-od v Ljubljani protestirati proti sedanjemu po-!ei;:i papeža nasproti svetni oblasti |V zahtevati za papeža svobodo (že svoboda I), ki jo potrebuje za iz-[fcfevar.je svojega poklica. Ta je lepa! -č: u; zadej tiči želja, da bi se vrnili ^>i tuHi, ko so trepetali kralji, cesarji •v. i i pred papeži in njihovimi in- I kvizitorji. Svoboda za papeža, to je: absolutna oblast papeža nad celim svetom in pa inkvizicija. Kako bi bilo lepo, če bi bil papež zopet cesar vseh cesarjev, kralj vseh kraljev, in pa če bi se natezalo in sežigalo zopet »nevernike«'. Sedaj pa je ubogi papež jetnik, in slabo se mu godi. Seveda je Vatikan tako velik kot cela dežela, papeževa oblačila so prevezena s srebrom in zlatom, denarja ima v izobilici, in nikdo mu ne brani iti iz Vatikana — ali ker tako kaže, kričijo, da je jetnik, siromak, ki nima kaj jesti. — Kaj nas briga papež ? j Kaj bo nam on pomagal? Ali zato naj gredo goriški Slovenci na katoliški shod v Ljubljano, da se bodo potezah za farovško politiko, da jih bodo gospodjo še bolj skubili; ali za to, cia bodo branili papeža, kateremu se godi predobro ter v resnici ne potrebuje nobene obrambe?! Tisoč drugih potreb imamo, ne pa da 'M uganjali farovško politiko in so tepli za papeža. Ce hočejo gospodje po Škofijah in farovžih poiitikovati, naj le, ali sami brez zlorabo vere in cerkve ter brez pritiska na ljudstvo; kakorhitro pa zlorabljajo vero in cerkev ter slepijo ljudstvo s svojo politiko, ne zaslužijo drugega nego bič, s katerim naj se jih izžene iz cerkve in farovža. Potem premlevajo v resolucijah sveti zakon, govorijo o socijalnem pouku, o trgovstvu in drugih takih rečeh, ki so jim po večini španske vasi, nazadnje šele v resolucijah organizacijskega odseka govorijo nekaj o pravicah, ki nam gredo v Šolstvu, uradu in sploh v javnopravnem življenju. Pa kako! Namesto da bi bili postavili na prvo mesto boj za naše pravico, pravijo v zadnjih resolucijah, naj se vsi katoliško misleči Slovenci združijo v veliko stranko, ki naj obsega vse sloje, in taka politična organizacija naj se naslanja na politična društva (torej vedno sama politika!) in ta naj skrbijo, da se varujejo katoliška načela, in Slovenci naj dobe vse pravice. Katoliški shod v Ljubljani je strogo političen shod, potegne se za svobodo cerkve, za papeža, za sveti zakon itd., ali za naše slovenske pravice nima niti jedne besede. Šele velika stranka se mora napraviti, katera naj se organizuje po političnih društvih, potem se bodo potegovali za katoliška načela in Slovenci naj dobijo svoje pravice. To je pač nad vse značilna izpoved. Naj dobijo če jim kdo da!! Ker je pa taka t velika stranka« nekaj nemogočega, je jasno, da se »katoliki« nočejo nikdar potegovati za naše pravice. In na tak shod naj pojdejo na-rodno-zavedni goriški Slovenci, ki bijemo hud boj za naše pravice dan na dan?! Ako bi šli, bi se odrekli boju za naše pravice. Tega pa ne smemo storiti nikdar. Kdor bi storil, je izdajalec in nič vreden Človek! Koroška. Vedno jasneje se kaže, kakšno efijaltstvo jo zakrivi! dr. Šusteršič nad koroškimi Slovenci, in kako nesramno laž« »Slovenec", glasilo ljubljanskega škofa. Zadnja številka »Mirova" je zopet vele-zanimiva. Na uvodnem mestu prinaša članek »C e-lovški inter mezzo n i še končan", na drugem mestu članek »Celovške spletke in ljubljanske blodnje". Pod obema člankoma je podpisan monsignor Vr. P o d g o r c. Clankar odgovarja energično in rezko na različne »Slovenecve" napade na koroško Slovence. Dr. Brejc je objavil v „Miru" obširno izjavo z ozirom na boj po vojski nem pravu, ki mu gaje napovedal »Slovenec". V tej izjavi pravi: „S 1 o v o u e c" j e one-resnicah, ki jih o meni piše, sam p r e p r i Č a n, t o d a i m e t i h o č e z a celovške resolucije žrtev — mojo glavo. Dam mu jo pod nož! Samo po njo mora priti — pred celovške porotnike! Imenujem namreč s tem z namenom, da me toži, tistega, ki pri »Slovencu" sedaj opravlja radijski posel nad koroškimi Slo venci, glede neresnic, kijih je v tej borbi zoper mene napisal, grdega lažnika in obrekovalca in ga poživljam, da me toži in tako da priliko, pred sodno javnostjo resnici pomagati do zmage. Drugega sredstva nimam, da se obranim neču-venega sumničenja in obrekovanja, kajti pojasnila v »Miru« »Slovenec" zamolčuje ali zavija, popravkov od mene ne sprejema,urednik njogov, dr. -Žitnik, uživa po-sianiško imuniteto,pisec sam pa se previdno skriva za brezimnostjo 1 Celovških no m š k i h porotnikov se menda ne boste zbali; to j e f o r u m, pred kojim jaz nimam nobenega pardona pričakovati. Če Vas torej z vso resnostjo na sodbo kličem prod ta forum, lahko iz toga sklepate, kako mirna in čista mora biti moja vest!" —¦ Tudi nekatere „ Miro ve" notice so ve-lezanimive. Tako piše »Mir" pod naslovom: „Calumniari a ud a eter": »Slovenec" je v svoji prvi razburjenosti nad našimi sklepi obdolžil odbor našega političnega društva, kakor da je ta zakrivil slovenski poraz v volilnem odseku. Trdil je, da pozna kranjske državne poslance, ki so vodstvu v Celovec pisali po podatke radi volilne reforme, pa niti odgovora dobili niso. Na naš poziv, kdo so tisti poslanci, se je oglasil edini dr. Žitnik, klavrno trdeč, daje dr. Brejcu pisal po razne podatke. Že v zadnjem „Mbu" smo dokazali, da je tudi ta pisal samo enkrat po podatke, in sicer 12. marca 1905. po podatke o koroških sodnih razmerah, da bi o njih govoril v budgetnem odseku. Dr. Brejc je »Slovencu" poslal pravilno sestavljen popravek, toda ,, Slovenec", ki ga ščiti poslanska imuniteta dr. Žitnika, popravka ni Objavil, temveč mesto tega trdi novo neresnico, češ, »daje dr. Žitnik že želel od njega (dr. Brejca) podatkov GRrof Monte Cristo. flaplsal rilcKandre Dumas. »Dalje.) '- 1 repričana, da sanja, čaka, da ta mož izgine ali se fčtr-ž y drugo postavo, kakor seji je to navadno dogajalo ^X ¦Ua •U. Val, '• j^ da ji žila bije silno; in spomni se, da je najavo, s katerim lahko prežene te nadležne prikazni, 1 te pijače, ki je bila sestavljena v ta namen, da "iirjenje, o katerem je Valentina tožila zdravniku, je je pomirila greznico, osvežila možgane; kadar jo je a mirnejša vsaj za trenotek. uuu\ torej iztegue roko, da bi segla po kristalnem -':rj. \ katerem je imela to pijačo; toda ko se približa ,a trepetajoča roka kozarcu, stopi prikazen mnogo hitrejše T.!!°°r Jt} ^va koraka proti postelji in pride tako blizu, Wu:a začuti njeno dihanje in se ji zdi, kako jo prime :u roka za njeno. i o bot je sen, oziroma resničnost presegala vse, kar je ^'f ^ :l't'utma. Prične se zavedati, da je pri popolni za-"!!! it: ogrozi se. «oka, ki je prijela Valentino, ji zabrani vzeti kozarec, "tina lahko odtegne svojo roko. Valen; Nato vzame ta postava, od katere deklica ne more obr- PilJ 8\,v '---------------------- ------------------------------------------- «ko l I'°8leda in ki se ji zdi pravzaprav bolj naklonjena tattfe8l'RSnn' kozarec> in se Približa svetilki, kakor da se hoče ¦ Catl o jasnosti in prozornosti te pijače. Toda ta prva poskuSnja mu ne zadostuje. Ta mož, oziroma pravzaprav fantom, kajti stopal je tako tiho, da njegovih korakov na preprogi ni bilo slišati, ta mož vzame iz kozarca žličieo pijače in jo pokusi. Valentina gleda to, kar se godi pred njenimi očmi, z velikim strahom. Vendar mislil, da ta prikazen kmalu izgine, da naredi prostor drugi., Toda mesto da bi izginil kakor senca, se ji ta mož približa, ji p\la kozarec in pravi: „Zdaj pijte!.,." Valentina vstrepeta. To je bilo prvič, da je ena izmed prikaznij govorila s človeškim glasom. Deklica odpre usta, da bi kriknila. Mož položi prst na ustnice. „Gospod grof Monte-Crssto!" zamrmra Valentina. Na strahu, ki se je izražal v očeh mlade deklice, na tre-petanju njenih rok in na hitrosti, s katero se je skrila pod odejo, je bilo spoznati poslednji boj med dvomom in prepričanjem. Vendar sta se zdela prisotnost grofa Monte Crista ob tej uri in njehov skrivnostni prihod skozi zid neomahljivemu Valentininemu razumu nemogoča. „Ne vsklikajte, ne bojte se," pravi grof; »preženite iz svojega srca vsak strah in vsako senco nemira. Človek, ki ga vidite pred seboj, —- kajti to pot vidite prav, Valentina, in to ni samo sen — torej Človek, ki ga vidite preti seboj, goji do vas najiskrenejšo očetovsko ljubezen in je vaš najodkritosrč-nejši prijatelj/ Valentina ne more najti nikakega odgovora. Tako zelo se je bala tega glasu, ki ji je dokazoval resnično prisotnost govorečega, da je trepetala pred svojim lastnim glasom. Toda njene prestrašene oči so govorile: »Če so vaši nameni čisti, zakaj ste tukaj?" S svojo izvrstno bistrovidnostjo ugane grof vse, kar se godi v srcu deklice. ; »Poslušajte me," pravi, »ali boljše, poglejte me; poglejte moj rdeče oči in moj obraz, ki je še bledejši nego običajno; to je posledica tega, da Štiri noči niti za trenotek nisem za-tisnil očesa, da štiri noči bdim nad vami in vas čuvam, da vas ohranim najinemu prijatelju Maksimilijanu." Živa rdečica veselja oblije bolničina lica, kajti ime, katero je pravkar izgovoril grof, prežene zadnjo nezaupljivost, ki jo je še gojila. »Maksimilijanu 1..." ponovi Valentina, ki se ji je zdelo sladko izgovarjati to ime. »Maksimilijanu! Torej vam je vse povedal ?" »Vse. Povedal mi je, da je vaše življenje pogoj njegovega življenja, in jaz sem obljubil, da ne umrjete." »Obljubili ste mu, da ne umrjem?" »Da." »Res, gospod, pravkar ste rekli, da ste bdeli in culi nad, menoj. Ali ste morda zdravnik?" »Da, in lahko mi verujete, da bi vam ta hip nebo ne bilo moglo poslati boljšega." »Pravite, da ste bdeli?" vpraša Valenfna nemirno. »Toda kje, ko vas nisem nikdar videla?" - Grof pokaže z roko proti knjižnici. „Bil sem skrit za temi vrati," pravi. »Ta vrata vodijo v sosedno hišo, katero sera si najel." Valentina sramežljivo obrne od njega svoje oči in pravi plaho: »To, kar ste storili, gospod, je nezaslišana blaznost, in to vaše varstvo, katero sem uživala, se mi zdi žaljivo." »Valentina," pravi grof, »tekom dolgega bdenja sem pazil samo na osebe, ki so prišle k vam, in na zdravila, katera so v pisu:u, v katerem mu je pisal radi neke g a kr o j a fia, ki je hotel v krojaSki tečaj na Dunaj". Kakor rečeno, je tudi ta trditev neresnična. Do dr. Brejca se je obrnil neki krojaški pomočnik, Kranjec, s prošnjo, da bi mu pomagal v neki krojaški kurz na Dunaju. Dr. Brejc je radovoljuo sestavil zadevno prošnjo in jo poslal dr. Žitniku kot članu obrtnega odseka, da jo na pristojnem mestu podpira. Čez nekaj tednov dobi dr. Žitnik od ministrstva vprašanje, kje se sedaj nahaja tisti krojaški pomočnik? In to vprašanje je dr. Brejcu, ki je takoj dal poizvedovati, in ko je tedanje bivališče pomočnikovo dognal, to dr. Žitniku sporočil. Dr. Žitnik je tedaj res pisal dr. Brejcu po podatke, toda za podatke — o krojačevem bivališču! In te podatke je tudi dobil. Dr. Žitnik pa odločno preveč zahteva od naše bistroumnosti, če na pismo aa naznanilo krojačevega bivališča.pričakuje podatkov — o volilni reformi. Dalje piše »Mir": »Podatkov -niso imeli!" Na shodu zaupnikov je dr. Brejc dokazal, da je z g. dr. Plojeni kot zaupnikom »Slovanske zveze" stal v nepretrgani korespondenci radi volilne reforme ter da mu je postregel z vsem potrebnim gradivom za utemeljevanje naših zahtev. Pa tudi drugi slovenski poslanci so bili dosti informirani, kajti odbor našega političnega društva je izdelal poseben tiskan »promemoria" v tej zadevi s potrebnimi zemljevidi in ga po dr. Ploju dal razdeliti med slovenske in druge slovanske poslance. Kdor se je hotel informirati in za nas kaj storiti, je imel tedaj dosti prilike, Če promemoria komu morda ni zadostoval, pisal naj bi bil po pojasnila. Toda nihče ni terjal kakih nada^jnih podatkov. »Dr. Ploj — referent slovanske zveze' za Koroško. »Slovenec" piše: »Slovanska zveza" si je razdelila referate in dr. Ploj je celo na željo koroških Slovencev sprejel referat o koroških zadevah. Saj dr. Brejc ne bi privoščil nobenemu kranjskemu poslancu »Slovenske ljudske stranke", da bi se ponašal z uspehom, da je Korošcem pridobil drugi mandat! P o želji koroških voditeljev je bil torej dr. Ploj v tej zadevi zastopnik ,Slovanske zveze'." — Tako piše »Slovenec", vkljub temu, da Smo v »Miru" že nasprotno dokazali. »Slovenec" postopa pač tudi tukaj po načelih vojskinega prava, po kojih so dovoljena tudi nepoštena sredstva. Pojasnimo torej stvar ne za »Slovenca", ampak za tiste, ki so še v stanu ločiti resnico od zavijanja in žele, izvedeti resnico. Kakor znano, je ministrski predsednik Gautsch v seji državnega zbora dne 28. novembra 1905. v splošno senzacijo razvil novi vladni program, kojega prva in glavna točka je bila volilna reforma. Že 30. novembra 190 5. pa je g. dvorni svetnik dr. Ploj pisal dr. Brejcu sledeče pismo: »Velečastiti gospod doktor! NaŠ klub se bavi z vprašanjem, kako da se morejo pri uvedbi splošne in enake (volilne) pravice t slovenskih pokrajinah sestaviti volilni okraji. Izvolil s»e je poseben odsek, ki se bavi š tem vprašanjem in more izdelati kon- kretne predloge. Jaz sem prevzel »Koroško". Na podlagi izdelanih predlogov bode klub začel pogajanja z vlado. Prosim Vas torej, da mi priskrbite potreben materijal in uaziianite zahteve koroških Slovencev. Stvar je zelo važna in tudi nujna. Kakor Vam je znano, so namestniki in deželni predsedniki dobili nalogo, v kratkem poročati o sestavi novih volilnih okrajev in bodo pri tem delu gotovo delali na to, da se nemška posest kolikor mogoče ohrani. Treba je torej energične proti-akcije. Prisrčen pozdrav. Vam vdani dr. Ploj." Datum tega pisma in vsebina pač dosti jasno kažeta, da je gospod dr. Ploj referat za Koroško prevzel brez vednosti, ne pa celo na željo »koroških voditeljev". Kdor navzlic temu more kaj drugega trditi, naj objavi svoje dokaze. »Dr. Gessman kot priča". Velikanski kapital s i j e m i s lil ko v a ti »Slovenec" iz pisma dr. Gessmana, katero je priobčil v četrtek, dne 9. avgusta. Ali vkljub njegovi razumljivosti mu sreča vendar ni bila mila, kajti ravno to pismo je najsijajnejši dokaz, da se je »Slovenec" zopet zlagal. Evo dokaza: Javnost je izvedela za ta dr. Gessmanov izrek po »Slovenskem Narodu" z dne 4. avgusta. »Slovenec" z dne 9. avgusta priobčuje dr. Gessmanovo pismo kot odgovor na »Narodovo" očitanje ter pravi: »Dr. Žitnik je pisal takoj dr. Gessmanu, naj pojasni, kaj je na tem. Dr. Gessman mu je odpisal nato sledeče pismo, ki ga moramo zaradi njegove značilne jasnosti priobčiti doslovno. Pismo se glasi: »Grado, 6. avgusta 1906. Euer Hochvviirden! Zunachst entsehuldigen Sie, dass ich erst heute Ihr werthes Schreiben v. 31. Juii (!!) zu beantworten in die Lage komme, nachdem dasselbe erst auf \veiten Um-wegen hieher an meine Adresse gelangte. Und nun zu der in Ihrem Briefe besproehenen Angelegenheit der Mandats - Einteilung in Kiirnten ..." Kakor je razvidno iz zgoraj podčrtanih datumov, je dr. Žitnik pisal že celih pet dni prej, dne 31. julija, dr. Gessmanu v zadevi, katero je »Slovenski Narod" priobčil Šele 4. avgusta. Iz dr. Gessmanovega pisma je razvidno, da je dr. Žitnik pisal samo to pismo, ne pa morda še kako drugo po 4. avgustu! Dr. Žitniku in ž njim »Slovencu" je bila ta izjava dr. Gessma-nova torej znana že prej, predno je prišla v javnost, predno jo je priobčil »Slovenski Narod"! Naj nam torej pojasni vsevedni in nezmotljivi »Slovenec", kako je vendar to mogoče, da se je dr. Žitnik pet dni prej obrnil na dr. Gessmana, predno je vedel, kaj se bo pet dni pozneje čitalo v »Slovenskem Narodu". Torej je laž, da se je dr. Žitnik obrnil takoj po poročilu v »Narodu" na dr. Ges. '.nana, ampak obrnil se je že pet dni pred objavo v »Narodu". DOPISI. Iz Tolfflina. (K velikemu narodnemu slavlju v Tolminu dne 8. sept. t. 1.) — »Narodna Čitalnica" je izbrala za kumico k razvitju svoje zastave blagorodno gospo Marijo Primožič, soprogo sodn. svetnika gosp. Matka Primožiča. Gospa svetnikova je drage volje sprejela častno mesto kumice. Darovala je k stroškom 100 kron. Iskrona hvala l „Rokodelsko bralno društvo" je pa izvolilo za kumico k razvitju svoje zastave blagorodno gospo Leopoldo Gabrščik, soprogo tolm. župana gosp. Oskarja Gabrščika. Gospa županova je istotako sprejela drage volje častno mesto kumice. \l Kobarida, — Dne 15. t. m. smo pričakovali pred slavolokom na trgu nadvojvodo Friderika. Oficijelno so bili zastopani: županstvo, častniki posadke, c. kr. sodnija in davkarija, c. kr. komisar fin. straže, dekanija in požarna straža. Na čelo se postavi kobariški dekan ter se najprvi predstavi in pozdravi nadvojvodo v nemškem (!) jeziku. Kako da je zavzel dekan prvo mesto, se nam zdi neumljivo. Dvorni dekret natančno določuje, v kakem redu nastopajo -..;amezni uradi ter predpisuje, da gre prvo mesto županu, k>* ;epre-zentantu občine, kjer ni sedeža c. kr. okr. glavarstva, in šele potem pridejo drugi uradi. Zakaj se je »štulil" dekan v ospredje, je pač vsakomur predobro znano. Možje pazite, da se kaj takega ne zgodi več. Nato pozdravi župan nadvojvodo v s 1 o-venskem jeziku, ter mu izroči spomenico, katera vsebuje prošnji: za stalno posadko vojaštva in gradnjo lokalne železnice od Sv, Lucije dalje. Po zavrženi predstavi drugih reprezentantov posameznih uradov oz. društev, zasede nadvojvoda voz in se odpravi proti Idrskerau. Odhajajočemu nadvojvodi je zbrano občinstvo navdušeno zaklicalo trikratni krepki »živio", le iz grla poitalijančenega istrskega Hrvata oziroma Slovenca, reprezentanta davkarije, se je izvil komaj Čuječ Rhoch", kateri je okoli stoječe nemalo ogorčil. S».Lucija. — (Shod klerikalcev.) Iz Gorice je poklical kaplan Švara zdravnika dr. Breclja, dr. Dermastio in »revizorja" Lu-kota Premrla v zgornji del vasi v neko gostilno. Kaplan švara z »urmoherjom" in bivšim dacarjem, ter nekaj 14—17 letnih nezrelih fantinov, to je reprezentiralo tihi shod društva »Soče" dne 15. t. m., kajti razven malega števila »z vso mujo" skup spravljenih KozaršČiinov, ki pa ne pripadajo v našo občino, sta se udeležila izven društva od posestnikov samo dva. Dr. Brecelj kot prvi govornik vzame takoj v zaščito nunce, udari po svobodni šoli, ter premleva že- tolikokrat obrabljeno frazo o lažiliberalizmu in na zadnje nam pove, da je človek vendar le od Bog..' Hudomušniki so rekali, da so pričakovali od gospoda doktonja tudi predavanje o čudodelni lurški vodi. Tudi dr. Dermastia so živo zavzema za klerikalna načela, opisujoč Kristovo ljubezen — govoril je tudi o posmrtnem življenji, pričel je bil pa z Martinom Lutrom. Ko se je ta skvantal in je še revizor Premrl ustanovil kar čez noč »Posojilnico", dasi jo imamo ravno pred pragom, v Tolminu, in nasvetovfti P i ustanovitev kmetskih konsumov, bil je t shod z velevažuim predavanjem zavržen * ^ Ko so vsi govorniki zavrteli zadostila svojo »lajno« ter se izčrpali in je bi,0 l proti, pozove predsednik, ako se še nost med narodom, — ne pa pridigova^* kaki mali nepomembni hranilnici, proti fc;,vJ so celo vaši somišljeniki. Ali zdi se, da 11 gospodje o kmetijstvu in industriji razu^-toliko kolikor zajec na boben. Kar pa se tiče krščanskih načet. j,0V,-.L tej gospodi, da jih mi bolje poznamo in ,•"' števamo kot drugi. Svetolucjjani smo rini, narave in tolerantni napram vsakomur, ki 4 vreden tolerance. Nikakor pa si ne dovolj jemo, da bi nam po kakem zdražbarju u>i«. navijali izvestni brezdoraovinci postojank" strankarske namene. Izpod Štanjeli. Naj navedem tsU-or r.<-koliko zakasnelo) v pojasnilo in dodatek k dopisom o otvoritvi Železnice v »Soči1- ,<«> h;e. deče vrstice, da se resnica bolje spozna. Tai kajšnje županstvo je storilo v okroSenje kr.:. in krog postaje ter v vasi popolno .>,yv.j; dolžnost. Narodne trobojuice je nasadil« ;=., vsod ob postaji in po Štanjelu. Da pit ni h-:. na postaji in železničnem ozemlji trobente, č toliko njegova krivda, marveč drugih, k.( tega niso pripustili. Saj se je župan \>n>- -i. izrazil, da ne sme nobena slovenska -/i\>\m na, postajo. Gotovo je moral prejeti to j.r. poved. Učiteljstvo je prejelo zastavici' h <•¦¦ žnno v razdelitev otrokom; torej tudi ono v nosi krivde. Ko ao bili župani vse projjo L cani v Sežano, imeli bi se pogovoriti v slo?:. delovanje, takrat so zakasneli. Oj, \«w . naši! Kje pa ste vi V Odgodili ste sU!*.. vsej Črti, ker jo izginil napis v Gorici, a;* nas kaj se nič ne brigate'/ Vi ste na.M vi. telji, kaj hočete, da vas le volimo, pa je •.••> prav, zakaj niste prišli pred otvoiinr; k «a«n ? Kar se spominjamo, ni bilo ne \ >:t-njelu ne blizu nobenega shoda. l.ju i>a;riT lahko vodil nekdanji štrancar, kakor -iu., je /ljubilo. Glejte, na postaji v ŠtanjeluKoii:;.; se blesti na prvem napisu po;-.i-V;:ki Kobdii. Mi poznamo KobdilJ in v Kobdila. Ljudstvo pravi: Kobdiljci ir. ~J Kobdilci. Ali nam morda napišejo >«> kii: nemško kobilo, mesto našega starodiivD:;* Kobdilja. Kedo je pa načrta! tospako w.>. t*:'-v Štanjelu na trgu, tudt tam je, prof ." r;~ V Štanjelu na voglu pa bojo sami ]»c;,'^ ako se županstva ne pobriga. Na nop-(Dalje u prilogi.) ,vam prinašali; če se mi je zdela ta pijača nevarna, sem vstopil, izlil to, kar je bilo v kozarcu, in vam dal mesto smrtonosnega strupa dobrodejno pijačo, ki je zlivala v vaše žile novo življenje." »Strup! Smrti" vsklikne Valentina, znova misleč, dajo obdaja grozničen sen. »Kaj vendar pravite, gospod"?" »Pst, dete moje!" pravi Monte Cristo in zopet položi prst na usta. »Da, govoril sem o strupu in o smrti in vam to še enkrat ponavljam; toda pijte najprej to." Grof potegne iz svojega žepa stekleničko, napolneno z rndtčo tekočino, in vlije nokaj kapljic v kozarec. »In ko izpijete to, ne pijte to noč ničesar več." Valentina iztegne svojo roko, toda komaj se dotakne k zarca, jo prav tako hitro zopet umakne. Monte Cristo vzame kozarec, polovico izpije in ga nato poda Valentini, ki smehljaje povžije, kar je še v njem. „0 da," pravi, „to je okus moje nočne pijače, te vode, ki je osveževala moje prsi in pomirjala moje možgane. Hvala, gospod, hvala l* »Na ta način ste živeli štiri noči, Valentina," pravi grof. »Toda kako sem žkvel jaz? O krutih ur, katere ste mi provz-ročili! O teh strašnih muk, ki so mi trgale srce, če :,* *n videl vlivati V vaš kozarec smrtonosen strup in sem mis*;, da lahko pijete prej, nego bom imel čas, izliti pijačo v, peč I" »Vi pravite, gospod/ odvrne Valentina, otrpla vsled strahu, »da ste prestali tisoč muk, vide", da je v moj kozarec nalita smrtonosna pyača? Toda ko ste videli nalijati v moj kozarec strup, ali niste videli njega, ki ga je nalijal ?" »Da." Valentina se dvigne in hitro zakrije svoje prsi, bolj bele nego batist. Stresala jo je greznica, in otrpnila je strahu. »Vi ste ga videli?" pravi. »Da.« »To, kar mi pravite, je strašno in grozno, gospod. Kako? V hiši mojega očeta, v moji lastni sobi, na moji postelji me nekdo še vedno pOBkuša umoriti? O, pojdite, gospod, vi sku- šate mojo vest, vi se rogate božji dobrotljivoati. To je nemogoče !" »Ali ste vi prva žrtev, ki jo zahteva ta roka, Valentina V Ali niste videli, kako so padli gospod de Saint-M^ran, gospa de Saint-Meran in Barrois? Ali ne veste, da bt bil že davno umrl tudi gospod Noirtier, da ga ni strup, na katerega se je tekom treh let polagoma navadil, čuva! pred strupom, ki ga je imel umoriti?" „0 moj Bog," pravi Valentina, »zato je torej dobri ded hotel, da sem zadnji čas pila vse njegove pijače." »In te pgače," nadaljuje Monte Oristo, »so grenke kakor na pol posušena oranžna koža, ali ni res?" »Da, moj Bog, da." „0, zdaj mi je jasno vse," pravi Monte Cristo, »tudi on l ve, da tukaj nekdo zastruplja, in morda tudi, kdo je to. In on je vas, svoje ljubljeno dete, zavaroval proti smrtonosni substanci, ki je na ta način izgubila svojo moč. Na ta način torej še živite, kar mi je bilo nerazumljivo, ko sem videl, da ste pred štirimi dnevi vžila strup, ki navadno ne zgreši svojega cilja." »Toda kdo je ta morilec ?" »A jaz bi vprašal vas: Ali niste nikdar ponoči videli, '& '¦" sliti, da spite, sicer je mogoče, da vas umori, predno bi v:-mogel prihiteli na pomoč.* In s temi svarilnimi besedami izgine grof za vrati, ks;; zapro za njim brez najmanjšega šuma. IV. Lokusta. Valentina ostane sama; še dve uri bijeta polnoči v ra-ličnih presledkih. Nato zadrdra na cesti nekaj voz, in ko se izgubi to & dranje, nastane zopet popolna tišina. ,, .f Valentina napeto gleda na uro, visečo v njeni sobi. fcw sekunde in vidi, da so dvakrat taku dolge kakor trajajo vd«^ njenega srca. In vendar še dvomi; nedolžna Valentina s' mogla predstavljati, da bi si kdo želel njene smrti, frM' " zaslužen odgovor, pa žuga z redarji. To je že gbandal, kako se postopa v tej blagajni z delavci, temu mora biti konec. Poroka. — PoroCila se je g.čna Angela ^odermac iz Sovodenj z g. I. Cibičem, uradnikom pri c. kr. pomorski oblasti v Trstu. jfeSe Čestitke 1 Snujte Sekolska društva I — v dopisu iz ffi- hemberga v današnji gtevilkfj^ ,teraze.ua ,(h> bra misel, da bi se ustanovilo telovadno društvo »Sokol" v Kihembergu. Riheraberg je jjn»j kjer bi prav lahko izhajalo tako društvo. I Imamo pa še druge kraje, n. pr. Kanal, Tolpi i n, kjer bi, bilo Sokolsko društvo jako na mestu, če imata'Solkan in Prvričina (kjer sedajo Sokolski dtia) telovadni društvi, ki dobro uspevata, more Sokol uspevati prav dobro tudi v takih krajih kot so Kanal ali Tolmin. Sokolska društva so velevazna ne le glede telovadbe, ampak tudi v družabnem in prodnem oziru. k\\ pojdejo Mi Marijine hčere na katoliški shod v Prav bi bilo, da bi šle, zlasti vse tiste, ;i >o poskusile, kako slaba obramba proti frUtvu so Marijina društva. Te bi morale krakati naprej, pa ne le same, ampak z ži-?i:ni posledicami Marijinih društev. To bi bi1 res „katoliškia prizor. In ne bilo bi jih tako salo. Vsaka dežela bi jih dala precejšnje ttevilce. Lili Ifjttt 1 8«ftCi dobivajo ljudje, ki prihajajo v mesto kak delavnik zvečer. Na no-mu kolodvoru ni zadostno fovoSCekov in pa tema. S seboj imajo kovčege, otroke ~ sedaj pa naj iiftejo po temi Gorico Kaj ni nobene oblasti v Gorici, da bi storila v tem pogledu kaj za potujoče občinstvo? Telovadno društvo .Solkanski Sokol" priredi v nedeljo dne 26. t. m. veliko vrtno veselico na vrtu g. Antona Mozetiča. Vspored obsega petje, godbo, igro, javno telovadbo in ples. Vstopnina k veselici 40 v, sedeži ;')() v. Vstopnina k plesu: Člani v društveni obleki i-el veCer 1 K, v nedruštveni cbleki 3 K. Za-frtvk ob 4. uri pop. Čisti prebitek je namenjen za vsosokolski »let v Zagreli. Breplačila v** hvaležno sprejemajo. Odbor. Kal, Llipi. kiti in drugi gorski kraji za Kaiu.lom so po novi železnici bolj odprti svetu M<;i> doslej. Če se napravijo $»* tuintam pri-arnejše ceste, bodo lahko prav vabljivi za uktiike. Tako se odpirajo po novi progi mw strani nafte dežele širšemu prometu. SlOVIISkl Mak. Kakor se je že poročalo, dala je napraviti znana narodna tvrdka 1'ršič «v '..ipej v Brežicah slovenski znak, kateri se prodaja \ korist družbe sv. Cirila in Metoda, in m* je že čl razprodanih znakov družbinemu vodstvu po-si s So f»u kron. Eden znak stane I krono, pri večjih naročilih se dovoli znaten popust, naroČijo se lahko znaki z varnostno iglo ali z gumbom \-\ tvrdki TršiC vV Lipej v Brežicah ob Sivi. Kt r ?e mala naroČila po povzetju ne izplača xa/pošiljati zavoljo prevelike poštnine, se prosi .:.• se denar v znamkah ali po nakaznici v na-jr-j posije, večja naroČila se lahko po po-'•<¦! t ju razpošiljajo. Obenem se pa narodni trgovci prosijo v v-.Si krajih, da pre>/amejo prodajo sloven-si.*>a znaka. Pokažimo se vsepovsod : rSlovenec senr. •' .1 ur /a clovenski znak. llVOŠžeki v Gorici imajo to nelepo navado, ¦'«: na kolodvorih, Ce ga kdo naroČi ter se s.i>e odstrani. recimo Lre na peron, koga p: akovat, pa jo odkurijo z drugim potnikom v ::;esto. prvega uaročevalca pa pustijo nace-('s:'i Iz takega ravnanja nastajajo velike ne-inj-tnosti. Naj se vendar enkrat napravi red s t* m pogledu. Vsakega takega izvoščeka pa ^i se brez pardona naznani na policiji. Pevski la taiooraiki društvo -Pcdgen- v Ped- Hfi naznanja, da je moralo odložiti svojo ve-¦*'! rt-•lja|a. Kakor da bi se bili prav potrudili po-kvarii3*s!ovel'sfe7T5eSe1le7"kjer 1G*!»ogoče! Škoda na prldilklh. — v „Prim. Gosp.B •čitarao: „Huda nevihta bila je dne 4. t. m. okoli Gorice. Stresla je jako mnogo sadja a povrhu je mnogd drevja tudi polomila. T i\ ""poljščini osobito prvi. turščici je napravila mnogo kvara. V vinogradih pometala je tu pa tam trte na tla, pri tem se je tudi mnogo grozdja potolklo. V Brdih je padala isti dan toča. Pričela je pri Fojani ter se raztezala Crez Biljano, Kozano, Gor. Cerovo, Št. Ferjan in Šla Crez Sv. Valentin na Sv. Goro in v Grgar. Bila je sicer debela, toda bolj redka. Najbolj je prizadela neki proti severju ležeCe vinograde v Fojani, BHjani in Kozani. Dne 9. t. r po noči je bil okoli Gorice velikanski naliv, . je pobral iz strmih vinogradov mnogo zemlje. Zmočil je za poljščino dovolj. Vinogradom, ki trpe osobito po Vipavskem in po Krasu sušo, bilo je pa premalo dežja. Toča potolkla je v Četrtek jako hudo od Kormina do Vidma. Včeraj po noči vsula se je nad Pevmo, Ht. Mavrom, severno Podgoro, Solkanom, Kroubergom, Ozeljanom in Gorico. Najbolj je potolkla okoli Pevme, kjer je uničila skoraj vse pridelke. Bila je debela kot jajca in je odbila cele veje. Škoda je velikanska. Tudi blizu Tolmina je neki padala". Beijaški Slovenci V Trstu. - Naznanjamo, da smo ustanovili ro m i z j e b e l j a š k i h Slov e n c e v v Trstu", katero se zbira vsaki torek v večer ob ¦„* uri v hotelu „ Balkan" v I. nadstropju v posebnej dvorani. Vabimo naše brate z Goriškega v slučaju poseta Trsta, da se oglasijo ta dan pri našemu omizju, kjer bodo nam dobro došli. />)ja naša je. da se bolj spoznamo. Starosta, Dovozna cesta na kolodvor na BlanCi, ali kar imenujejo dovozno cesto, to je res imenitna pot. Poljska pot polna prahu. Furlanska pisateljica Ana Peivotto llVrko!) so mora v grobu obrniti radi prevelike časti, katero so jej dali s tem, da so to pot imenovali po njej. Kaj ostane pri tej poti in pri tej »razsvetljavi*4?! Ali ni nič sram gospodov na magistratu ? Cesta s kolodvora pri Sv. Luciji do vasi Sv. Lucija na mostu je v delu. Pravijo, da gre delo jako počasi izpod rok ter da se dela ! tako malomarno, da ni pričakovati dobre, za-i nesljive cestr. Taka cesta je nujno potrebna, k , napraviti svetilke v imenovani ulici, da ne bo taka tema, ali svetilk še vedno ni. Po stari navadi! Sklenejo že še kaj nnši mestni očetje, ali skleniti in sklep izvršiti, to sta dve reči, običajno precej narazen! Kmetijsko poučno potovanje po Južnem Tirolskem, Bornji Matiji In Furlanljl. - Vsled želje tedaj '/giašenih udeležencev s Kranjskega, Štajerskega in Primorskega se to zanimivo potovanje nastopi iz Ljubljane 5. septembra zvečer. Spored potovanja je naslednji: Ljubljana - Be-Ijak-Celovec-¦Francensfeste Bolcau-Gries-Meran-(! ries-San Michele-Trident- Kovereto-Mori-Arco-Rivn, s parnikoni čez Gardsko jezero v Do-senzano, z vlakom čez Brescio v Milan (obisk svetovne razstave, 2 dni). Povratnk: Milan-Verona- Benetke- Mestre-Cervignano Monnstero-Monfalcone čez Gorico v Jesenice ali čez Na-brežino-St. Peter v Ljnbljano. Vso potovanje bo trajalo 8 do 10 dni. Vožnja stane za II. razred x2 K, za III. razred pa (JO K. Če pa hoče kdo nazaj grede vožnjo skrajšati, da namreč izpusti Benetke in Furlanijo, potem se stroški za vožnjo razmeroma zmanjšajo. Kdor se misli udeležiti tega potovanja, naj pismeno javi naravnost c. kr. kmetijski dimbi v Ljubljani najkasneje do 25. avgusta t. 1., obenem pa pošlje 90, oziroma 70 K za vozni list. Prebitek se mu med potovanjem povrne. Vsekdo naj natančno naznani odkod odpustuje, t. j. na kateri postaji vstopi in na kateri postaji nazaj grede izstopi. Do Bolcaua se vsakdo lahko pelje po poljubni, njemu iiajprikladnojti progi, toda to mora že sedaj povedati, da se mu priskrbi tak vozni list. V Bolcanu bo glavni sestanek dne 0. septembra med 7. in 1». uro dopoldne. Ker je tak vozni listek veljaven 45 dni, ne bo pri vrnitvi iz Milana nihče vezan na skupno potovanje. Rojaki! - Zadnja grozna nevihta s točo zadela je podpisanega najobčutneje. Toča je razbila in uničila stekleni salon v ateljeju do cela; — pokvarila stroje, dekoracije in zagrinjala, provzročivši mu nad 900 kron škode. — Vsled tega prosim svoje sorojake, da bi mi olajšali nesrečo s tem, da me podpirajo s svojimi cenjenimi naročili, zagotavljajo na*-solidnejšo izvršite? fotografskih izdelkov, kakor je splošno znano. Odličnim spoštovanjem: • odlikovani fotografski atelje Ant. Jerkič, Gorica, Gosposka ulica št. 7. OPOZARJAMO vse si. občinske urade, trgovce, obrtnike in drage, da jih obišče te dni naš potovalni zastopnik g. I. FABČIČ Isti se zglasi? sledečih krajih in občinah ob novi planinski železnici: Kanal, Sv. Lucija, Tolmin, Kobarid, Podbrdo, Nomenj, Bled in Jesenice. Sprejemal bode naročila za tiskarno, knjigarno in knjigoveznico. Nadalje tndi oglase za Kažipot po Goriškem in Kranjskem. GoriSka Tiskarna fl. Gabršček. v »Olepševalno društvo" v Kooarfdu vabi k veselici, katero priredi dne 26. avgusta t. 1. na dvorišču g. I. Gruntarja (pri Špehonju). Začetek točno ob 8. uri zvečer. Vstopnina k besedi s sedežem vi. in II. vrsti 80 v, IH.-IV. vrsta 60 vin., V.-VL vrsta 50 vin., stojišča 40 vin Vstopnina k plesu 1 K 60 vin. Ker je čisti dohodek namenjen v olepšavo trga, se pre-plačila hvaležno sprejemajo. K obilni udeležbi uljudno vabi 0(ibor. Razgled po suetu. Zadnje vesti, — Mesto Valparaiso je po uradnih poročilih popolnoma razdejano. Mrtvih je 1500, škode 125 milijonov. Vlada je dala posojila 250.000 piastrov za pomoč ubogim. — Saksonski kralj je odpotoval v Trbiž, kjer ostane nekaj dnij. — Francoski minister Cle-menceau je izdal na prefekte ukaz, naj preiščejo privatne šole, da bi se med te ne uti-hotapile meniške in nunske. Češki minister dr. Pacak o volilni. reformi. - Češki mhuster-rojak je sklical dne_ 14, avgusta v Ifuthl gori javno zborovanje, na katerem je razpravljal o politični situvaciji sploh in o vprašanju volilne reforme Še posebej. Glede volilne reforme je rekel, da se ne more vprašati tako-le: 1. Je-li volilna proosnova natančno odtehtana na lekarniški tehtnici, je-li matematično točno odmerjena absolutna enakost? 2. Je-li ta volilna reforma končni cilj in zaključna točka razvoja volilne pravice? 3. Pomenja-H ta volilna refoima precizno izpolnjenje vsega tega, po Čemur stremimo, je-li najvestneja razdelitev enako pravice? Taka volilna reforma ni bila dosegljiva dosedaj celo v narodno jednotih državah s splošno volilno pravico. Popolna jednakost ob spbšni volilni pravici ostaja le idejal. — Glavna vprašanja, na katera si mora češki narod dati odgovoriti ob sedanji volilni reformi, so: 1. Boli bodočnost boljša, nego sedanjost in preteklost? 2. Omogoči H volilna preosnovn, da pridejo do večjo veljave v pozitivnih razmerah realne moči, nego v sedanjih razmerah? Pride li do besede ljudstvo kakor tako? Bode li imelo češko ljudstvo v državi nasproti Nemcem in v zbornici bolj ugodno stališče, nego v sedanjih razmerah? Je-li bolj ugodno, da imajo Oebi v zbornici namesto 68 108 ljudskih zastopnikov? Je-H bolj ugodno, da imamo v zbornici namesto sedmino petino vseh poslancev? Ne bojimo se odgovora, ker vemo, da volilna reforma ne bo taka, kakor si želimo. Pa tudi ne taka, kakor hočejo Nemci. Nadalje nam je znano, da volilna preosnova ne bo absolutno enaka, a da pravično izenači narodne sile. Volilna reforma sicer ne bo izraz popolne pravice, pač pa pomenja bistveno stopinjo do nje. Zato in le zato pospešujemo volilno pre-osnovo in jej hočemo posvetiti svoje moči, da se uresniči. Politika je znanost, ali umetnost, ali obojno, ki ne računa vedno s celimi številkami, ampak mora računati tudi z ulomki. Tudi najsrečneji so morajo cesto zadovoljevati z le približnjimi številkami, in to celo tudi v velikih urejenih državah. Tem bolj velja to za poligoltno državo z neurejenim gospodarstvom, kakoršna je Avstrija. Le tisto javno delovanje, ki tega, kar je možno, dosegljivo in bližnje, no žrtvuje nedosegljivemu, zaslužuje ime politike. Vse svoje življenje sem posvečal — je zaključil minister — pozitivni, zdravi in plodonosni politiki. Tej politiki ostajam zvest tudi v ministerski suknji, ker je našemu mnogo izkušenemu narodu najkoristneja in ker je ugodna tudi za državo. Mladočehi so barantali pri volilni reformi za se, za svojo stranko, kakor dr. Šu-steršič za klerikalno. Odtod odpor pri nas proti ŠusteršiČu, med Čehi pa proti Mladoče-hom. Dr. Stranski piše proti Pacaku: „0b vsem osebnem spoštovanju, ki je gojimo do dr.a Pacaka, pravimo mi, da češki narod odločno obsoja stališče, s katerega nižin opazuje gospod minister naše narodne boje, Češko javno mnenje obsedi ta očitni oportu-nizem ali ga pa prezre. Ministrov govor je bil nesrečen po svoji vsebini in svojem učinku.,. Dr, Pacak omenja, da nismo sami in da ne more iti vse po naši želji. To je nesrečna beseda. Nesrečna, ker ni na pravem mestu, nesrečna, ker nam škoduje, nesrečna, ker je proti nam krivična. Mi smo se vedno ozirali na to, da nismo sami v državi, toda morali smo braniti češki narod proti oni avstrijski politiki, ki je tako postopala, kakor da bi bili Nemci sami tu. To je zamogel reči gospod Prade Nemcem, ne pa dr. Pacak nam. Minister nas je hotel s tem poučiti, da avstrijska politika ne sme biti enostranska, Gospod minister je hotel v nekoliko pohlevnih zahtevah v svojem prsnem žepu utelesiti vso politiko. Je-li^našo le ena sama, nenostran8katt med Še nekaj o komenskera notarju Kotniku. Ta mož, ki živi od kraških žuljev, se je iz-podtikal dan otvoritve na trgu v Štanjelu nad slovensko trobojnico vrh Štanjela, kojo bi imeli zamenjati s črno-žolto. Ta mož naj ve, da smo Slovenci in potem Avstrijci, saj je bilo dovolj državnih zastav. Povemo mu na polna uha, da Štanjel je slovenska vas. To povemo tudi vam, Komenci, da veste, kakega notarja imate med seboj, koji se pri vas Ši-rokousti po vaših društvih, a nima slovenskega duha. Mi, kakor vi, potrebujemo narodnih mož. Ako mu ne diši naša trobojnica, naj gre notarit gor kam v Solnograd, ne pa po naprednem Krasu in Komnu. Mi smo stara kraška, slovenska korenina, zapišite si to dobro za uho. Komenski Kotnik naj ostane raje ob takih prilikah v Komnu v svojem kotu, takih ljudi ne potrebujemo v Štanjelu. Izpodštanjelec. Y|oS Okolic«. (Gos pod ud oh t ar ju Dermastji v Gorici, voditelju katoliških rezervistov za v Ljubljano.) — Zvedel sem nekaj novega, in pišem Vam, da od teh, kar nas gre v Ljubljano 25. t. m., nas bode komaj 10%, kateri gremo po namenu shoda h krščanskim vajam „salciratu na katoliški podlagi. 90% pa je j samih ptičev, kateri si izkoristijo le znižano ceno, da gredo zabavljat shodu ter po svojih opravkih, in da bodo videli Ljubljano tako po ceni. Torej samo nas 10% pojde z ljubeznijo do tamkaj nas čakajočih Kristusovih nevest v Union, in hrepenimo po znamenjih, ki nam jih daste k romanju, da jihponesemo tje v Ljubljano v božjo politično čast. In prosimo Vas, Marijine hčere ljubljanske (bolj stare naj ostanejo doma!), da nam pridete nasproti, da se bomo po »krščanski'' ljubezni vsi ljubili med seboj ter povzdigovali proti nebesom od velike unetosti za sveto „katoliško" stvar. Oh, kako bo plastno" ! Le tje nam srce želi, kjer bodo naše brhke Marijine hčerke. Popelji nas da njih, o gospodine dohtar Dermastja i Več uskokov. Rihemberg, 20/8 1906. — To kar mrgOii zdaj tujcev, letoviščarjev in izletnikov; nova železnica je vse oživela* Naš slovenski Rihemberg sliši zdaj vsakovrstne tuje jezike. Paziti moramo pa, da mu ohranimo pristno domače lice in da ne bo tujec zloiabil naše gostoljubnosti, ampak da ostane le-naš gost, ne pa gospodar. Kajti lepota kraja in ugodna lega marsikoga mika in vleče med nas. Za to pa je treba, da se vzbudimo v narodnem in gospodarskem oziru. Treba je, da se naša zaspana društva spet prebude ter da se društveno življenje spet oživi. Ta lepa naloga čaka zlasti naša nova učitelja gg. Knavsa in Brica, ki sta prosila sem in ki z domačimi razumniki lehko kaj lepega in koristnega ukreneta v vsakem pogledu. Dosti je zamujenega, ker bili smo brez voditeljev. -- . Dne 19. t. m. so izleteli veterani iz Trsta v Rihemberg. Hoteli smo tudi ob tej priliki pokazati, da smo zavedni Slovenci. Tampatam je plapolalo več slov. trobojnic. Na postaji jih je čakalo društvo Čitalnica s svojo zastavo ter društveniki in društvenice v narodnih trakih. Radi dežja je bil pozdrav kratek. Na županov pozdrav je odgovoril predsednik veteranov med drugim rekoč: Vemo, da smo prišli na slovensko zemljo, in vemo, kak narod prebiva tod; tudi mi smo Slovani: Živela Slavjjal Govoril je hrvatski. Potem so se razšli po prijaznem Rihembergu se krepčat in zabavat; ob 11. uri so imeli svojo mašo v tok. cerkvi, ker radi dežja ni bilo mogoče zunaj, kakor je bilo pripravljeno in namenjeno. Popoldne je bil banket in ples. Veterani nimajo v navadnem oziru za nas pomena. Tudi smo Slovenci že prepatrijo-tični in prelojalni, kakor da bi nas bilo treba navduševati za boj, za Avstrijo in druge črno-rumene namene; in mi slejkoprej se za vete-ranstvo nič ne, navdušujemo, a vsako dostojno in resno društvo radi gostoljubno sprejmemo po stari slovanski navadi. Veliko več navdušenja bi obudil tu obisk kakega »Sokola", ker slednjič bomo i tu morali misliti na ustanovitev istega, da bomo uspešneje branili svoj dom in rod! Na katoliški shod v Ljubljano ne pojde nikdo, ali skoro nikdo. Če pa bo «kdo romal, je prav in šo bolje bo, da se sploh več ne vrne. Naj ostane kar tam in nič ga ne bomo pogrešali doma. črna zemlja naj pogrezne izdajalca domovine in pa vsakogar, ki mu drži roko! Domače in razne nouice. Smrtna kosa. — Pišejo nam: Pri sv. Tomažu na Ajdovskem srno položili lt>. tm. k večnemu počitku blagega in marljivega četrto-letnika - učiteljiščnika Ivana B r a t i n a. Po dveletnem bolehanju mu je bila pretrgana nit življenja. Pred smrtnimi popadki je prosil, naj bi se ga spravilo z Bogom ter mu podelilo sve-totajstva za umirajoče, ali glej — dasi se je prosilo in opetovnno naganjalo g. vikarja, ni bila uslišana prošnja pokojnika, dasi ni imel g. vikar nikakega vzroka v to in nobenega mijnejšega opravila, nego da se je nekako pripravljal na politične duhovno vaje na sv. Goro. ---. Razgovor je imel tudi s kuharico v družbi z neko gospodično -pokojnemu Ivanu pa se ui spolnila želja, da bi bil previden z zakramenti umirajočih. Iz kakih nagibov mu gosp. nune ni hotel spolniti zadnje želje in storiti svoje dolžnosti, je uganjka. Znano je le toliko, da se je jezil in rohnel na sorodnike, ki so opetovano hodili prosit ga, naj vendar pride na zadnjo željo Ivana, ker se je bolezen hujšala — a prišel ni —! Ivan je pa umrl — danes smo ga zakopali. Počival bo v miru tudi brez zadnjih zakramentov! Duhovnika, ki zamudi, storiti svojo dolžnost ob smrtni postelji bolnika, pa naj peče na zadnjo uro vest, ako je sploh še kaj ima! Utonil v Vipavi, — V soboto so pokopu« v Dobravljah na Vipavskem sedmošolea tukajšnjega gimnazija Rudolfa Hrobata. Pri pogrebu je bil tudi njegov sošolec Henrik Vogrič iz Podgore. Pri pogrebu je nosil križ. Popoludne so se šli dijaki kopat v Vipavo. Vogrič je naenkrat zaklical po pomoč ter izginil v vodi. Prijel ga je krč, in utonil je. Skušali so ga rešiti, ali vrtinec ga je potegnil na dno. Prišli so na pomoč nekateri Žabeljci, ki so potegnili truplo iz vode. Pokopali so ga v ponedeljek v Dobravljah poleg prijatelja Hrobatn. Blag mu spomin, raztužeuim starišem naše sožaljel Narodni kolek družbe sv. Cirila In Metoda v Ljubljani ter legitimacij s ke listke, komad po 1 krono, ki jih je naši dražbi v korist založilo akademično društvo „Savau na Dunaju, rabi odslej znana črkolilnica češke delniške družbe. Opozarjamo vse si. slovenske tiskarne na to slovansko tvrdko, ki tako dejansko razumeva češko-slovensko vzajemnost. Ozirajte se pri svojih tozadevnih naročilih na njo. Saj nam vsem mora veljati: „Svoji k svojim"! — Vodstvo družbe sv. Cirila in Metoda. Izlet Slov. plan. društva in otvoritev poti na Jalovec. — Dne 2«. avg. t, 1. otvori osrednji odbor S. P. I). na novo nadelano pot na Jalovec. /) tej priliki se bo vršil planinski izlet po sledečem vsporedu : Dne 25. avg. sestanek v Aljaževem domu; popoludne od 1. do ?>. ure odhod čez prelaz Luknjo v Trento, kjer se prenoči. Zjutraj ob 4. uri odhod na Jalovec, potem doli v Loško Koritnico, odkoder se odide v Log pod Predelom. Člani Soško podružnice naj se zbero dne 25. t. m. zvečer v Trenti. S Krasa je priobčil nekdo v „ Edinosti" dopis, v katerem se obrača proti „ Primorskemu listu", ki je priobčil dopis, kateremu je po znati, kako da hoče nekako braniti znano gospodo v Sežani, ter ga vprašuje, kaj hoče .s tem dopisom V „Primorski list" pravi nam rtu'-, da je okr. glavarstvo v Sežatii izrecno naročilo ob otvoritvi nove železnice, naj se razobesijo deželne in druge običajne zastave, ter da glede šolskih otrok ni znano, zakaj so imeli le avstrijske zastave. Dopisnik v „Edin." daje nekaj lekcije dopisniku „Prim. lista", mi pa pojasnjujemo to reč tako-le : oba goriška klerikalna lista namenoma nista hotela nastopiti proti okr. glavarju v Sežani povodom otvoritve nov« železnice. V.si drugi listi so pisali proti Hebku, tudi rSlovenec", samo „Gorica" in nPrim. list" namenoma nista hotela braniti slovensko za?.ta\o pred politično gospodo sežansko, namenoma, ker jim je tak boj za slovensko trobojnico deveta briga in ker jim je lastni i n t o r e s nad vse. Bližajo se počasi volitve v državni in deželni zbor— in kakor je sedaj karniflal R«bek slo v euske kraške župane, tako upajo, da jih bo karniflal tudi ob bližnjih volitvah, da bi volili klerikalne kandidate. V tem tiči wt prernčunjeua obzirnost do sežanskega glavarja od strani obeh klcrikanih {"lasi! v (lonci. Na Bledll se priredi v nedeljo dne 2»; t, nj. velika nato d na si a v u ost v pj id sodelovanjem me Sokol ske mu skladu ščanske godbe iz Kranja. Jeseniški-, Sokola ter raznih drugih društev. Slavnost bo slična Prešernovi slavnosti v Ljubljani, ter se bo vršila na travniku poleg vile »Mirni Dol" ob jezeru. Natančnejši program pozneje. •— Vabimo pa že naprej, da se udeleže te slavnosti Sokolska in druga društva v največjem številu, da pokažemo, da ima Bled čisto slovensko lice. Pripravljalni odbor je sledeči: predsednik župan Jakob Peternel, preds. nam. ravnatelj Miroslav Pretnar, tajnik tehnik Ivan Hus taj. nam. gdč. Mici Peterneiova, blagajnik trg. Ivan Pretnar, blag. nam. Franc Olivotti. Pododbor: Alojzij Novak, Vork Anton, Ropret Anton, Peternel Franc, Jan Jurij, gdč. Julka Vovkova, SekovaniČ Ferdinand, Pretnar- Franc Kapus Anton, Davorin VrinSek, Zupan Anton, Korošec Jožef. SlaVBOSt V TolllnB. - Posebni vlak h Trsta do sv. Lucije-Tolmin in nazaj je dovoljen. Odhod iz Trsta c. kr. drž. Žel. je ob 4. uri 20 minut, prihod v sv. Lucijo-Tolmin ob 8. uri 7 minut zjutraj; vrnitev iz sv. Lucije Tolmin ob II. uri 12 minut, (lobod v Tr-t ob 2. uri in 10 minut po noči. Vlak po.-t.r:. tja in nazaj na vseh postajah. Pristojbin;-. Ai ta vlak (tudi za otroke 1 je .'> krone »30 .-tot. na osebo. Svarilo. Neki A. (lergolet iz Ch-ia—. v mici, zastopnik paroplovne družbe „'/.iur.-, razpošilja reklamne letake za i/seljenje kn.-tov in rokodelcev v Brazilijo, in sicer v de/.v.> San Paulo; obeta jim dobrega zaslužka L prosto vo/njo do tja. Ministerstvoza notni.!:-stvari je pa .uvedlo o tem pre^kavo, kat. :v rezultat je bil. da ni re>, kar letaki oblji. bujejo, in \.«ded tega svari pred izseljevanje:, v iste kraje, posebno pa na podlagi pogo; -, z družbo p/.ino1*. Kako delajo z niiisti ijutal aa idmm kolodvoru v Gorici, ko prihajajo prosit kaka Mti Nekdo je jiel pravit načelnika skladi>č. • >• r.:. kako službo zanj, namreč >4u/bu delavca. N . čelnik na je vprn>al; če zna nem>k<>. V-okoličan mu je hitro doka/ak da /na. Tu ;-. načelniku ni bilo /ado.-ti, zahteval je, da i..-., trn': kuj napije po nem5fco .',h posku*u;o U< ji1 to ,«.toril, mu je rekel, da ima pr»";.V'¦• pistvo, da ga ne mor« r.V'»iii Uko!i'*:'.i:: J a: pričam sluzbn dt-lm* '.-, če /»n nerusko, tm! j»* reke! L•». naj tudi : .-kusi pihati n>'m •"•*»». Potem ja je ud umi! U ., potrebuje di'!(iv»'f n.-i y;tr«-jem«jo pa tuj--*". 0 kaillBlf Meta <• Dovinu Mm* di- .'. su>ve podatkt. kuk«» <*•!» fn/iratt t*-r kitko -mneje n;i kraje ,>»¦?;• kih t.»S'»vk itd Ker nan. : >. do škandalov. l*--,VA u»" pri"b" ' prej edj.ravi i/ iv»ic;V Froti UUp\\ skrajsi iMito bUialii -?• iw. žtjo p'.i?o:lbe 'Uva t.* iIm . /I.i-U "¦<-' v,^ .' :-> t;.Ski j-r.t. « u¦ kakšnim namenom? Komu je storila kaj zlega, da bi se hotel maščevati? Le ena misel, ki pa je bila strašna, ji je branila zaspati; in ta misel je bila, da živi na svetu oseba, ki jo je skušala umoriti in namerava to še vedno. In če bi t-, oseba, naveličana neuspešnosti strupove, izbrala, kakor je rekel Monte Cristo, orožje, če bi grof ne imel časa, prihiteti ji na pomoč, če bi nikdar več ne imela videti Morrela! Pri tej misli oblije Valentino smrtna bledota, ledeno mrzel pot ji pokrije čelo; skoro že hoče potegniti za zvonec in poklicati na pomoč. Toda zazdi se ji, da se sveti za vrati knjižnice grofovo oko, ki čuva nad njo, ki pa jo y "endar polnilo s tako globoko sramežljivostjo, da se vpraša, če bo njena hvaležnost pač tako velika, da mu oprosti to indiskretno prijateljstvo. Dvajset minut, dvajset večuostij mine, a ves ta čas ostane vse tiho; še deset minut preteče, in končno udm kladivo ure na zvonec, da. se začuje zvonek udarec. Ta trenotek zagotovi Valentino slišno trkanje v knjižnici, da grof čuje in jo opominja, naj ne zaspi. Istočasno se ji zazdi, da čuje poleg Kdvardove sobe lahek šum; napeto posluša in zadržuje sapo, kiji zastaja; ključavnica lahko zarožlja, in vrata se zasučejo na svojih tečajih. J Valentina se je oprla na komolce; hitro ježe, zapre oči in jih pokrije z rokami. Nato posluša, vsa razburjena in trepetajoča; srce se ji krči v nepopisljivem strahu. Nekdo se približa njeni postelji in odgrne zavese. Valentina zbere vse svoje moči, da bi dihala enakomerno, kakor diha človek v mirnem spanju. »Valentina \u se začuje tih glas. Deklica zatrepeče po celem telesu, a ne odgovori' „Valentinala ponovi isti glas. Isti molk. Valentina je obljubila, da se bo delala, kakor da spi Nič se ne zgane. Toda Valentina zasliši skoro neslišen šum, ki ga prov/-roči nekaj kapljic, ki padejo v njeno pijačo. Ker je imela oči skrite pod rokami, si jih upa nekoliko odpreti in zagleda skozi prste žensko v beli nočni obleki, ki je res vlila iz majhne stekleničke nekaj kapljic v njen kozarec Valentina je morda premočno dihala ali se zganila, kajti žena prestrašena preneha vlijati iapljice v kozarec in so nagne nad njeno posteljo, da bi videla, če res spi: bila je gospa Vil-lefortova. Spoznavši svojo mačeho, se strese mlada deklica po celem telesu tako silno, da zatrepeče tudi odeja na nji. Gospa Villefortova hitro izgine za zaveso in pazi napeto na vsak Valeiitinin gibljej. Ta se spomni strašnih besed Monte Cristovih ; zdi se ji. kakor da se blišči v drugi roki njene mačehe dolgo in ostro bodalo. Zbere torej vse svoje moči in poskusi znmižati. toda to ji je ta trenotek nemogoče. Med tem gospa Villefortova, ki jo enakomerno Valenti niuo dihanje pomiri in zagotovi, da deklica spi, iztegne vnovič svojo roko, dvigne na pol zaveso pri postelji in izlije v Valeiitinin kozarec vse, kar je imela v svoji steklenici«! Nato odide brez najmanjšega Šuma. Valentina samo vidi, da izgine njena roka, ta polna in sveža roka petindvajsetletne žene, mlade in lepe, goječe smrtne naklepe. Nemogoče je opisati, kaj je čutila Valentina tekom pol druge minute, ko je bila v njeni sobi gospa Villefortova. Trkanje v knjižnici predrami deklico iz otrplosti, da dvigne svojo glavo. Vrata se brez Suma drugič zasučejo na svojih tečajih, in prikaže se grof Monte Cristo. »Torej," vpraša grof, „ali Še dvomite?" ;» u:iirje U.m u^ . rtok^i'*A *lioro »*'j>\>: i»rewdnir*t ¦ Pi> moj Ueg'" .¦ftit.risi-.i -i*k;i\i „.\ti Me vi-ieii " „AU <>¦> ;o ,-]-";'iwiIi '" Valentini udihr.e Ah\r pravi, .toda ne- Hiure:« w* ..Torej raje um rje te iti, pripi-ut Mak>imiljaii " „Moj 1;.\4. «k»j l'.o ,Toda ali ee merem /,ip;;-rsU *e hiV U, *•»» rf--;tl,'* Valentina, roka. ki m** j-re^Kta. v.*- do»»'*.V \>v vasi sluge h\ se d:iii podk:;*L-:ti / ;-!atv»m, in {h)v?,kU i pretila mu«: v vodir in »>i-r»v -'-i jo pili u sicdearn. f. :eprav bi ga t;trg*U ¦: drevesi.* »Toda ali ni-te rekli, da :r.e ;e de-i. rovai« ;>red .strupoma" /red enim istrupom in pred ne preveliko tnn sirupa \ mogo.V >aa» je d:tt! iir-.Ju. »irup i:i - tlrof v/ame kozarec in se doiakne / tsjit; »Ah," prt»vi. .rg.^liio s' dobiti bruciua, ampak uu>;:ie;^ ('sitim namreč %o«:j alkohola, O Valentic:a, da ste pili. ka: Villeiertov}«, b\ h\\\ t/gubij«,s:i.v* -Toda. moj Bog." v.-klikr.e deklk-a. »r.akaj me ve;:«.;^ tako pregaaja V" ^Knko': Ali ste res tako dobri in vam je /lobnost tako tuja. da vam je to nerazumljivo. Valentina r" ..Ah,'* pravi Valentina, -nikdar ji nisem storila uič zaleg« " „Todft bogati ste, Valentina, i imate dvesto lisoi N)0T rent, katerih zaradi vas ne dobi njen sin." ** »Kako to> Moje premoženje vendar ni ujegovo in m1 pripada po roditeljev roditeljih. i (Dfdje pride.) • u«H mne. y:- /.¦» lake. Danes niste ;«"*' : kdo se je sprijaznil s to vlado, ne da bi izpolnjene one zahteve?! Izrek, da mora miku politika biti rezultanta raznih raz- to je iznajdba dunajskih politikov in se na kratko prevedeno: nemški veto! Ne Tjj pravičnosti, marveč duh dra. Korberja nad vsemi dejanji vlade, JttV,gpypr d,r,a,t< .^a ui druzega, nego zmaga Korberjevega Tako ne govori voditelj tlačenega če- naroda! Kutna Gora ne pomenja Še # ČeSke, in mi se nadejamo, da vziie vla- \0\ politični apatiji besede češkega ministra- jka ne privedejo češkega naroda v'šotoriš*8e' l3 Beckal" 0 potresu » ValpaNlSO. — Brzojavna poro- i% [¦). t. m.: V Valparaisu so pretrgane vse Število mrtvih cenijo na 500. Veči del .^ pori. Primanjkuje vode. Železnica ne voziti. Jiiro Laffan" poroča iz Valparaisa: V ;:a»u v Andah je razsajal silen vrtinec, .:ruel s potresnimi sunki. Y okolici An-.. >o bili sunki zelo močni. Iz Buenos-^ -oroča omenjeni biro: Potres se je •; v južni Ameriki ob pacifiške obali, šel •-'^ And ter zadel tudi vztočno obal, Pet v je provzročilo mnoge škode v nastop-te^'?tih: Iiosario, Arana, Kioya, San Luis i,urn;ai. V zadnjem mestu je bilo razde* ..'atino poslopje. V Victoriji in an- : Kolumbiji je potresni aparat konstato-h ji> trajal potres Štiri ure. Ravnateljstvo severno-nemškega Lloyda -;*'!.» od svojega zastopnika v Valparaiso :,-.) brzojavko : Trgovinski del mesta je ,..;:.:i razdejan. Porušili sta se tudi zgradi .v-a in severo-ameriškega konzulata, ::: -uriki so bili močni ter so z malimi '!hi trajali vso noč. Policija straži podr-,\„:L-i;irtih poslopij. V poslopju razdejane ': ¦' l-anke, ki se je porušilo, je bilo po-¦:!:, trideset oseb. Potres so čutili po vsej •ki :>: bolivijski republiki. i(.!;-;i poročila: Potres je izbruhnil ne-:.,. him v.-nke}ia pred/namenja. Podrle ¦.:«¦ vj>tc hi*, ki ho pokopale na sto-. b [ ud razvalinami. Izbruhnil je ob-. *-a wč krajih požar. Vodovodno in na-v .,», razsvetljavo so uničene. Ob morskem >..;•• je dvigalu v četrtek ponoči morje .-.iku. Pod razvalinami leže stotine Mej,tne oblasti so popolnoma iz-iihr.o in ni*o niti prvi trenutek mislile :.u restlnt) akcijo. O^mij je zato strašno r---.it ii o>h> mestue dele. Dan pred po-v; ;p bil nenavadno lop. Sunki so sledili ¦\:--a va drugim. Tudi drugi sunek je : ¦ •¦••ie vrste hiš. - Xe\v York, 20. avg. ; : "i»a prekašajo prvotna poročila o ne-¦• V:ity:iraiso. Iradna poročila cenijo šte-; •:.¦ .-!-ečencev. ki so poginili v plamenih, •*!i. a tu cenijo število žrtev na 10.000. ,:.•': *•> /hirajo na morskem obrežju. Za-: i. krhajo vojaki delati red, ker je pre--^ Mu ris/burjeno. Proglasili so naglo a't ?od^'a pleni v ponesrečenem me-. . .->srt-»u je brez strehe 60.000 oseb. '.:• ; je Lil >traš«'n vihar s tropičnim -".. .'.: j*1 še bolj prestrašil prebivalstvo. '.: . >-ki /a.-topnik v Valparaisu poroča, ¦¦ ¦: retirana poročila o Škodi in o luvah. - -i o vm hoteli. Na vsako hišo cenijo l -rei-anih oseb na deset. •'.. i*«, t. in. do večera so šteli v Val-¦ ¦ > -'2 potresnih sunkov. Večina hiš je *¦ »»tale so poškodovane. Škode je "¦¦ : Jiijonov funtov šterlingov. Število ; ¦ ?:r;a 20« )0. Največ je napravil ogenj, ¦* ¦¦":\hui\ takoj po prvem sunku. Živila >u ir,ib'a. Ku liter mleka velja dva do-•: --J; m*»so je silno drago. Prebivalstvo, : '¦ :< parkih, grozno trpi, ker veje oster ; --.¦ nori mrzle. - av^. Potresni sunki se ponavljajo. : • *-; robote na nedeljo je bilo čuti več ¦--: sunkov, ki pa niso bili posebno ¦:-';-araiso je kup razvalin. Vse železui-:':,"--v ?o uničene. Koliko je ponesrečilo '¦'» r.: mogoče še natanko dognati, ker je *'• trqu»] pod razvalinami. JZ ^ant Jago poročajo: Glasom uradnih -"-"."icij, je naglo povodom potresa smrt 55 oseb. Na stotine oseb jebildpa ranjenih. Vsi deli mesta so poškodovani, mnogo so trpele tudi mnoge javne zgrade. Škodo provzročeno po potresu cenijo na l,20a00O šterl. lir. Mesto Valparaiso je veliko, šteje 250.000 prebivalcev. Katastrofa je bila hujša nego v San Frančišku. BIVŠI VCjnl minister Krieghammer je umrl Tožba v španski kraljevi hiši. — Ljudski list v Madridu „Espana nova" je priobčil vest> da bodo španski kralj Alfonz, princezinja !:a-rija Terezija in mož njene pokojne sestre Asturjjske princezinje princ Karol Bottrbonski tožili špansko kraljico-mater Marijo Kristino, kije poslala za časa svojega regentstva 8 mil. svoji materi nadvojvodinji Izabeli, da jih uloži v razne banke. Izabela je umrla brez oporoke. Sedaj hočejo gori imenovani imeti te miljone razdeljene med seboj, kraljica-mati pa pravi, da so le njena last. Na Ruskem. — Položaj v kavkažki gu-berniji Jelisabetpol je izredno kritičen. Dobro oborožene tatarske čete vodijo pravo vojno proti oddelku generala Vevernou. Vsak dan pride do spopadov, pri katerih morajo rabiti ruske čete topove. — Bančnega roparja We~ lencova niso še ujeli, čeravno ga je v toro-Šinskem gozdu iskalo 700 mož. Ministerski svet se je bavii z glavnimi pravili političnega programa ter je pričel potem razpravljati o zakonskih načrtih, ki se jih ima predložiti dumi, ko se ista zopet skliče. Vojno sodišče v Kronstatu je deset vde-ležencev zadnje oborožene vstaje obsodilo na smrt, 22 na prisilno delo, 15 obtožencev je bilo oproščenih. 18. t. m. popoludne je bil v Varšavi izvršen atentat proti generalnemu guvernerju Skalonu. Ko se je okolu 5. me popoludne peljal po ulici Natolinska, so bile vržene pod kočijo tri bombe. Guverner je bil ranjen na levem ušesu, ranjeni so bili trije kozaki, ki so ga spremljali in nekoliko pasantov. Storilec je zbežal. Tudi proti podguvernerju Volau-skemu sta bili vrženi dve bombi, tudi on je bil ranjen. Potujoči Tatarji so napadli v Karkliju in ubili 18 Armencev, jih mnogo ranili, uničili mnogo imetka. Tudi v drugih malih krajih so Tatarji izvršili več nasilstev. , „Magdeb. Zeituag" poroča iz Petrograda, da se v taraošnjih korapetentnih krogih govori, da bo duma sklicana že na jesen. Volitve se bodo vršile meseca oktobra, duma se pa sestane meseca novembra. Vlada hoče zato sklicati dumo še v tem letu, ker bo morala baje najeti novo posojilo. Nemško prodiranje na Koroškem. — Tik pod Karavankami je Blaško jezero s slovensko vasjo BlaČe, kakor je sploh do Žile in Drave še vse slovensko. Toda kako malo zavednosti je v teh Slovencih, se je pokazalo pretečeno nedeljo, ko se je ustanovila podružnica „Sud-marke" ter so \ odbor razun kar kričavih nemških ačiteljev vstopili sami slovenski kmetje, kakor Marčnik, Martiiičič, Ažgan, Čer-nut, Čeniernjak, Valentinčič itd. Odposlanec osrednjega društva dr. Hans Hok je v svojem govoru poudarjal, da bo ta podružnica sestavljena večinoma iz Slovencev. In zapeljani reveži so pustili govorniku, da se je naravnost norčeval iz njihove omejenosti, ko je rekel, da Nemci ne gredo na pridobivanje, temuč si prizadevajo pridržati le to, kar je bilo nemško, da se ohrani državi nemški značaj. Svoj govor pa je zaključil, da bo podružnica delovala „uns zu Nutz, den Gegnern zu Trutz". Srbski IH0L — Poročilo komisije novih trgovinskih potov za srbski izvoz so jako ugodna, osobito Čez Selun v Marseille, Malto in Egipt. Več morskih plovnih družb se je ponudilo za morski prevoz srbskega blaga. Uspeh je zagotovljen. Uvoz živine v Italijo je dovoljen. DiVllurnl fleiMBi ČIS je vpeljala v svojih delavnicah saksonska državna železnica. Smrt na angleikl vojni ladljl. — v ponedeljek v jutro je na angležki vojni ladiji nCar-narvon" v Trstu umrl pod?ustnik Sanders. Talor 1 SolŠVlCU. -— Na taboru, ki se je vršil 19. t. m. v Golšvicu, je govoril posl. Fresl. Tabor se je izvršil mirno. Po taborju je šlo okolu 200 udeležencev » tvlih skupi-nak v mesto. Prišlo je do spopadov z Nemci, ki so se zbrali, vsled česar je moralo posredovati orožništvo. Všled eksplozije petarde je nastalo veliko vznemirjenje. Nečloveški čini v južni Afriki. — Nemški so- cijalno-demokratski listi so po pismii nekega vojaka priobčili o grozovitostih nemških vojakov v južni Afriki nastopno: Na zadnji patrulji smo prišli do nekega studenca. Bilo je zvečer, ko smo, nas četernajstorjca.j^ našim častnikom, razsedlali konje in &mo hoteli ve" čerjati. Nakrat smo kraj pečine, biizo studenca, opazili črne sence. Obkolili smo pečino in ujeli pet črnih žensk. Ustreliti jih nismo mogli, ker bi to slišali črnci, a teh je bilo 200, ki bi nas bili zdrobili na kose 3, ako bi bili slišali naše puške. Nismo vedeli, kaj naj bi storili s temi ženskami, dokler ni rekel neki desetnik poročniku, da jih usmrtimo z bajoneti. Poročnik je zapovedal, da nataknemo na puške bajonete. Petero vojakov so je postavilo spredaj, petero pa zadej in tako so ženske umorili. Na ta grozen čin je vrhovno poveljstvo odgovorilo samo z besedami: „uradno ta slučaj ni znan tukaj". Da ta prazna fraza ne more nikogar zadovoljiti, je povsem razumljivo. AH narod želi izvedeti, da-li nemški vojaki res izvršujejo taka grozodejstva?! Število škandalov v nemških kolonijah je tako narasb, da je dandanes pojedincu tudi naj-neverjetneje skoraj verjetno. Tako postopanje je pač sramota za Nemčijo! Hrvatski zamorec. — Pred 3 meseci se je vrnila iz Amerike domov na Šipak na Kupčini neka ženska v blagoslovljenem stanu ter je pred nekaj dnevi povila majhnega zamorčka. Soobčani so mislili, da je prišel na svet sam vrag, ter so bežali pred njo ; župnik je imel dosti truda, da jim je vso stvar razložil. Za-morček je Čvrst in krščen po rimsko-katoli-škem obredu. A. vii. Berini Gorica, Šolska ulica št. 2. uelika zaloga = —oljkinega olja prve vrste najboljših tvdk iz Istre, Dslmaeije Jelfette, Bari in Niče s prodajo na drobno In debelo. Prodaja na drobno: Kron -"80, -"88, -96.112,120,136, !'H T60,180, t -. -------- Na debelo cene ugodne. ------- Pošilja poštnine prosto na dom. Posodo se po pušča kupcu do popolne vporabe olja; vporabi se spet zameni s polno. Pravi vinski kis in navaden. Zaloga -------------------mila in sveč.--------------— Cene zmerne. Adolf Fey urar in optlker na voglu TekališSa Frana Josipa in Via Leoni v GORICI Vsprtjema poprave ur in optičnih predmetov vseh vrst. Zaloga žepnih, uazidnih ur budilk vseh vrst -------- in optičnih predmetov. ------- Za vsako uro se jamči 1 leto. ig m m m POTNIKI V AMERIKO Pozor! Pozor! Kdor hofe dobro in hitro potovati b francoskimi parobrodi 5ez Havro t Ameriko, naj pifie pred odhodom od doma za pojasnila na naSo :z=z====z=zz=z=====: najstarejšo firmo „ Zwllchenbart, Basel (Švica) Centralbahnplatz I. Za dobro Id hitro ekspedicljo se garantira. Ne quid nimis. (i dobri stvari nikoli ne moremo dovolj govoriti in pisati, ^ "-iemo, rta postnne prav poljudna in skupna last najširših [•regov. T0 j.e „ft ])r jnhko nanaga na Kufeke-jevo že vefi let uspBvnjoEo moko za otroke, ki jo vsi zdravniki "fttno označujejo za izdelek brezhibne dobrote in dobrodejnega učinka.' nevrasteničnih odraslih deklicah se s tem izdelkom doseže pri-Ob pravilni in pravočasni porabi varuje Kufeke-jeva moka otro-;merna prehrana. Kufeke-jeva moka ni samo dragoceno, nado-kova prebavilu v najnežnejši dobi pred motenji in vpliva tudiimestilo materinega mleka za preživljanje dojencev, nego tudi na obolelosti teh organov na prav odlično ugoden način. S|izdelek, kije zaradi lahke prebavnosti mladost™ določene preživljanjem otrok s JKufeke-jevo moko se doseže precejšnje | ter proizkuScne redilnosti povsod, kjer se pri otrokih m odraslih znižanje tako škodljive driske, in je Kufeke-jeva moka otroke bila že pogosto rešilna hrana. Tudi pri oslabelem želodčnem in črevesnem delovanju starejših otrok, pri bledtfrtib, pojavljajo bolesti in slabosti prebavil, primerno in velecenjeno živilo, ki ob stvari primerni porabi, ki jo določi zdravnik, motenja želodca in črevesa laiiko zabrani m odstrani. Mjžžtt Mffla - paiii za cigarete. Enak „ABADIE" ali „GR!FFON" v korist družbe sv. „Cirila in Metoda". (Zaloga za Goriško.) Dalje: Aba(^> Griffon, /uda, /;ristoeraJriqu<2, f<<>gal itd. it J. Svaijčični omotcki ( IMsen) z ustniki vseh vrst, ruski higijeiiietii itd. itd. Papirnate ceuke za smotke in smotCice itd. itd. = Prekupci in tobakarnarji izdaten popust = Razglednice za tobakarne. >-^W(.. Knjigarna in trgovina fl. Gabršček, d „trgouskem domu'* in u Gosposki ulici št. ?. loterijske šteuilke. 18. avgusta 1906. Tr8t.............47 66 i)0 7 Andrej Fajt pekovski mojster v Gorici Cirsu Franc. Sius. št. 2. Sprejema naročila vsakovrstnega peciva, tudi najfinejega, za nove maše in godove, kolače za bir-mance, poroke itd. Vsa naročila izvršuje točno in natančno po želji naročnikov.- Ima tudi na prodaj različne moke, fino pecivo, fina vina in likerje po zmernih cenah. Za veliko noč priporoča goriške pince, potlee Itd. Solnčniki 11) najuečji izbčri po usaki ceni so ravnokar dospeli. | J. ZOBNIK - GORICA Gosposka ulica 10. Največja izbera nndercev vedno zadnje novosti idealnih krojev, samo pri J. ZORNIK - GORICA Gosposka ulica 10. Krasni okraski za spornladne in letne obleke so vže začeli dohajati. J. ZORNIK - GORICA Gosposka ulica 10. Anton Potatzky v Gorici. Na sredi IUštelJu 7. TRGOVINA NA DROBNO IN DEBELO. Najceneje kupovaliee nlrnberškega In drobnega blaga ter tkanin, preja In nitij. POTREBŠČINE za pisarnice, kadilce in popotnike. Najboljše šivanke za šivalne stroje. POTREBŠČINE za krojaŠt in ševljarjo. Svetinjlce. — Eožnl venci. — Masne knjižico. Iisna obuvala za vse letne čase. Posebnost: Semena za zelenjave, trave in detelje. Najbolje oskrbljena zaloga za kramarje, krošnjarje. prodajalce po sejmih in trgih ter na deželi • °* ° 35-8 Od visokega e. kr. namest-ništva dovoljeni zasebni trgovski tečaji in šola za pisalni stroj državno izpraŠanega učitelja trgovskih šol Kanil Štefan Keller Gradec, Burgergasse št. 14. Dobri vspehi. Brezplačno posredovanje za službe. Nad 20 pisalnih strojev. Vsporedi zastonj in franko. Nemški poučni jezik. ¦i—¦ Trgovce s perutnino in jajci za velike in male pošiljat ve išče ============= Josip Grisi v Trstu. 1 C*t*r8kiittf braopantfld »KAfSER WILHELM tt« „KRONPRINZ VVTLHELM« ia „KA1SER VVILHELM der GROSSE". ^ Prsskasaarska vožnja traja samo 5 -8 dni. -d ' Kataaoea, ¦n»sgiv poduk In veHavn« vozne listke za parnike gori navedene«« c3 parobrodnega droftra kakor tudi listke za vse proge ameriških ieleznio dobit« t-<3 , ˇ LJubljani edino le pri L2^ I MABITAVCARJO, Motate ice 135 - t nasproti občeznani gostiln! „pri Starem Tišlerju". t Odkod b Llnbljaue Je vsak torek, četrtek in soboto. — Vsa pojasnila, ki se t tičejo po* jnja, toteo in brezplačno. — Postrežba poštena, reeina in solidni. 5 Potaikoa*,' lenjenii* v sapadne države kakor: Colorado, Mexiko, GaHforoHo, ^ *»», j »»>» Wlomlngv Navada, Oregon in WasMngton nudi nale društvo Z. posefca* agoda* b iuidt* »Ido ires galveatM. Odhod a« tal progi t nr Bremna enkrat meseenet. ~ Tb ae^dobivajo pa tadl listki preko B al ti mora in na th ostale dele sveta, kako« "~ r Brazilijo, Kubo, Buenos-Airea, Ckilombo, Singapore v Avstralijo itd. • ulice St. 35 ^ Rimske toplice u Tržiču (fflonfalcone) na Primorskem Stalno podnebje 38-40°. D času od t. junija do konec septembra. Kopelji se priporočajo posebno proti protinu in reumatizmu, bolečinam u kolku in ženskim boleznim ild. itd. Lastnina Kr. D. kneza Ihurn-Iaxis. Odlikovana pekarija in sladčičarna KAROL. DBAŠČIK v Gorici ni Komu v (lastni hiši) izvršuje naročila •/< ,ikovrstnega tudi najfinejega peciva, torte, kolače za bintiance —------------------- in poroke, odlikovane velikonočne pince itd.------------------ I Prodaja različna fina vina in likerje na drobno aH v originalnih butelkali. Priporoča se slavnemu občinstva za mnogobrojna naročila ter obljublja solidno p^tr.-/.' po jako zmernih cenah. |j Tr^ov^ko-obrti^a zadruga V Gorici k| registrovana zadruga z neomejenim jamstvom. Načelstvo in nadzorstvo »Trgovsko-obrtne zadrugo v Gorici« jo z ozirom ni fc premenjena in dno 29. decembra 1905. v zadružni register vpisana pravila, pri »kupni 2 seji dne 30. decembra 1905. sklenilo za leto 1906. ta-le način poslovanja: n Daje svojim članom posojila na odplačevanje v petih letih, proti odplačilu p¦ > L« 2 kroni na mesec za vsakih 100 kron; na menico pa proti 6% obrestovan]ti. gj Doba za odplačilo pri posojilih na obroke se po želji izposojevalca določi tudi f na 10 ali več let. *» Vsak izposojevalec plača pri zajemu posojila enkrat za vselej, mesto uradnim' ^ Va% prispevka v posebno rezervo za morebitne izgube. ?! Sprejo-na navadne hranilne vlogo v vsakem znesku, jih obrestuje po V, i, V večje, stalno naložene pa po dogovoru. *^ Deleži so dvojni: opravilni po 2 kroni, glavni po 20 kron. ^ Zadruga objavlja vsa svoja naznanila v časopisih »Soča« in »Primorec«. Nova pravila so se razposlala vsem članom; če jih pa po pomoti ni kdo dolu!, S naj se oglasi v zadružnem uradu v »Trgovskem domu«. g p| Načelstvo in nadzorstvo. m ..Goriška Tiskarna" priporoča vizitke Se dobiva v vseh lekarnah. Najboljše zdravilo proti Se dobiva v vseh lekarnah. - REVMATIZMU in PROTINU je liker Ofieiea ^i™!^ ' MM ,toU,ntoi * m- *« *"*» M »• riioo«Ijriaia| nego 4 fteklenioe proti povietjn tU naprej poiUnim metkom 11- proito poltnine. i Najcenejši ii najhitrejša vcžnja t Ameriko je s parniki .»Sevaronemškega Llojda". Iz Bremna v York