Izhaja vsak četrtek UREDNIŠTVO IN UPRAVA: 34100 Trst, Ulica Ghega 8/1, Telefon 28-770. 34170 Gorica, Piazza Vittoria 46/11. Pošt. pred. (casel-la postale) Trst 431. Poštni čekovni račun Trst, 11 / 6464 Poštnina plačana v gotovini TEDNIK NOVI UST Posamezna štev. 80.— lir NA ROCNINA: četrtletna lir 850 — polletna lir 1400 — letna lir 2800 ♦ Za inozemstvo: letna naročnina lir 4200 Oglasi po dogovoru Spedizione in abb. post. I. gr. bis SETTIMANALE ŠT. 847 TRST, ČETRTEK 24. JUNIJA 1071, GORICA LET. XX. 22. junij pred 30 leti Pred 30 leti — 22. junija 1941 — je Hitlerjeva vojska napadla Sovjetsko zvezo. S tem je bilo nenadno konec varljivega in nenaravnega pakta med Stalinom in Hitlerjem, s katerim sta oba diktatorja hotela drug drugega prevarati in pridobii na času. da bi sc utegnila še bolje pripraviti na vojno. Hitler je hotel zadati smrtni udarec Angliji, Stalin pa je hotel za čimdalje več časa odvrniti vojno od meja Sovjetske zveze in hkrati tej omogočiti, da bi prebavila svoj delež plena pri razkosanju poljske države. Toda v resnici sta bila prevarana oba — Stalin se ni nadejal tako hitrega nemškega napada, Hitler pa si 22. junija 1941 ni mislil, da začenja zadnje poglavje svoje »osvajalne« vojne, poglavje, ki se bo končalo z zavzetjem Berlina in z njegovim samomorom. Za slovenski narod pa je bil tisti 22. junij pred tridesetimi leti dan olajšanja. Vsakemu pametnemu Slovencu je bilo namreč jasno, da je Hitler s tem, da je napadel Sovjetsko zvezo, ne da bi bil mogel pYei zrušiti in zasesti Anglijo, pokazal svojo nemoč in nesposobnost, da zmaga v vojni, v katero je pahnil Nemčijo in vso Evropo4 Sovjetske zveze ni napadel zato, ker bi se bil čutil dovolj močan in prepričan v svojo zmago, ampak iz zadrege, ker ni mogel premagati Anglije. Če je mislil prej na to, da bo najprej zlomil Anglijo, da se bo lahko potem mirno in z zavarovanim hrbtom lotil Sovjetske zveze, je moral zdaj računati s tem, da bo treba prej premagati Ruse, šele potem bo lahko nadalje val vojno z Anglijo. Toda hrbta ni imel več kritega. Znašel se je v kleščah dveh front. To je bilo jasno vsakemu šolarju. In tako je bilo videti tisti dan v Ljubljani in v vseh slovenskih krajih samo zadovoljne obra ze. Ljudje so se na tihem veselili in tega niti niso preveč skrivali. V njih je spet vzklil optimizem. Spet so začeli zaupati v bodočnost, po žalostnih dneh nemške, italijanske in madžarske zasedbe v začetku aprila tistega leta. Nekaterim je govoril razum, da je začel Hitlerjev Rajh s tistim dnem drseti navzdol, svojemu koncu naproti. Drugim je to povedal nagon. Verjetno je bilo tisti dan med Slovenci le še zelo malo pesimistov, ki so še verjeli v nezmagljivosi strahotnega hitlerjanskega vojnega stroja, kol se jim je prikazal v dneh od 6. do 10. aprlila tistega leta■ Tisti usodni dan, 22. junija 1941, se je začel krhati in izrabljati, in niso minila štiri leta, pa ni ostalo od njega nič drugega kot kupi odvrženega, ne več uporabnega orožja in neskončne kolone razcapanih, potrtih nemških u-jetnikov, ki so se vlekle na vzhod in zahod, na jug in na sever. Potrjeno je bilo zaupanje, da nasilje ne more nikdar za stalno zmagati nad svobodo, tudi če se za nekaj časa zazdi, da lahko. ZA VELIKO BRITANIJO odprta vrata v EGS Veliki Britaniji so se končno odprla vrata v Evix>psiko gospodarsko Skupnost! Poteči je moralo deset let in se je morali s svetovne politične pozornosti umakniti Charles De Gaulle, da so se ustvarili pogoji, ki danes dovoljujejo, da lahko Velika Britanija postane članica Evropske gospodarske skupnosti, to je gospodarske in delno tudi politične zveze med Francijo, Zahodno Nemčijo, Italijo, Belgijo, Nizozemsko in Luksemburgom- Prav v prestolnici te zadnje državice je bil v sredo, 23. t. m., podpisan sporazum med predstavniki zainteresiranih držav, ki so sklenile, da bo Velika Britanijo postala polnopraven član EGS dne 1- januarja 1973, ko se bo začela izvajati vsebina pravkar doseženega sporazuma. Do tedaj je treba dejansko odstraniti samo eno oviro, in sicer nasprotovanje dela britanskega parlamenta, kajti sporazum predvideva, da morajo vstop Velike Britanije v EGS odobriti zakonodajne zbornice vseh prizadetih držav. Znano pa je, da v britanskem spodnem domu obstaja močna Skupina poslancev, ki je proti sporazumu, in da tudi britansko javno mnenje ne kaže zanj prevelikega navdušenja. S tem sporazumom pa so se odprta vrata v EGS tudi trem drugim državam, in sicer Danski, Norveški ter Irski. O njihovem vstopu se bodo začeli pogajati v kratkem. Deseterica držav bo talko predstavljala tako po številu prebivalstva kot zlasti po svojem gospodarskem potencialu krepko skupnost in bi se torej lahko postavila enakovredno ob stran Obeh velesil, Združenih držav A-merike in Sovjetske zveze. S političnega stališča je vstop Velike Britanije v EGS zlasti zato pomemben, ker prihaja na evropsko celino država s staro, preizkušeno in trdno demokratično tradicijo ter z demokratičnimi institucijami, ki si jih je bila določila po hudih in dolgotrajnih notranjih bojih. Zato bi morala njena prisotnost v okviru EGS predstavljati jamstvo za demo* kracijo, za nadaljnji demokratični razvoj tudi ostalih partnerjev. Prav zaradi tega pomeni pravkar podpisani sporazum v Luksemburgu važen mejnik v politični zgodovini naše stare celine, ker se ji odpirajo nove perspektive, saj bo to gotovo nova spodbuda za še širše sporazumevanje v Evropi za nadaljevanje dialoga 's tistimi evropskimi državami, ki danes ne spadajo v EGS,a so vendar neločljiv in nerazdružljiv del našega starega kontinenta. Prav v luči te perspektive ima vstop Velike Britanije in drugih treh držav v EGS še svoj posebni zgodovinski pomen. „LOVI ME” Vdlik del javnosti v Združenih državah in tudi drugje na Zahodu so razburkali tajni a-meriški dokumenti o vojni v Vietnamu, ki jih je začel pred kratkim objavljati »New York Times«. Dokumenti sicer ne razkrivajo nika-kih senzacionalnih novih dejstev, pač pa o-zadje ameriških odločitev glede Vietnama in v Vietnamu. Iz njih je predvsem razvidno, da je bili doslej Pentagon tisti, ki je imel pri ameriških odločitvah glavno besedo, ne pa državniki, in da je pogosto podtaknil tako senatu in poslanski zbornici kot predsedniku podatke, ki so bili tendenčni, in tako povzročil sklepe, ki so bili pogosto nesmiselni in izzivalni, ker so potiskali Združene države vedno globlje v vojno, ne da bd to kam vodilo. Iz dokumentov — če so seveda pristni, a zdi se, da so — je med drugim razvidno, da so ameriška poveljstva pogosto izzivala razne »incidente«, da bi lahko razširila vojno- Tako je prišlo npr. do zloglasnega Johnsonovega sklepa o bombardiranju Severnega Vietnama. Ameriška politika glede vietnamske vojne je po teh dokumentih še bolj brezciljna in spletkarska, kakor se je doslej zdelo- Kot znano, je ameriška vlada po pravni potii dosegla, da je cenzura dnevniku »New York Times« prepovedala objavljati nadaljnje tajne dokumente, ki jih je dobil baje od nekega ameriškega diplomata. Toda uredništvo »New York Timesa« je odstopilo nadaljnje dokumente v objavo dnevniku »Washington Post«, in ko je cenzura končno prepovedala objavo dokumentov tudi temu, dnevniku »Boston Globe«. Cenzura je hitro posegla vmes, tedaj pa je začel objavljati dokumente »Chicago Sun Times«. Verjetno bo šla ta igra »lovi me!« še dalje, kajti demokratičnemu ameriškemu tisku se zdi, da ima ameriški narod pravico do tega, da je pravilno obveščen o tako usodnem dogajanju, kot je vojna v Vietnamu in Indokini in da tajni podatki o tem ter seveda sklepi niso prepuščeni samo majhni skupini višjih častnikov v Pentagonu. Objava teh dokumentov je seveda hud u-darec za ameriško vojaško politiko glede Vietnama in bo verjetno pospešila konec (dalje na 2. strani) RADIO TRSTA •* NEDELJA, 27. junija, o'b: 8.00 Koledar; 8.15 Poročila; 8.30 KmeitijisJkia dddalja; 9.45 Glasba' za hairf-o; 10.00 OliVierijev godalni- cirtkčsteT; 10.45 Poslušali boste; 10.45 Za dobro voljo; 11.15 Oddaja za na-jmla-jše. Mladinska radijska i'gra. Prvi del. Radijski oder; 11.45 Rilngaraija za naše malčke; 12.00 Nabožna glasba; 12.15 Vera itn naš čas; 12.30 Staro in novo v zabavni glasbi; 13.00 Kdo, kdaj, zakaj... Zvočni zapiši o delu in ljudeh; 13.30 Glasba po željah;: 14.45 Glasba iz vsega sveta; 15.30 G. Mac Evveii: »V deželi Neslii-ah«. Radijska igra. Prevedel F. Jeza. RO; 17.30 Revija zborovskega petja; 18.00 Milnialturni konvert; 18‘.45 Bednarik: »Pratika«; 19.00 Lahka glasba Sz naših studiov; 19.15 Sedem dni v svetu; 20.00 Šport; 20.30 Iz slovenske folklbre; 22.00/Nedeljia v športu; 22.10 Sodobna glasba. Stibilj: Ccmdensation za pozavno, dva klavirja in tolkala. Dekleva ter Šurbek na tolkala; 22.20 Zabavna glasba. •» 7.00 Koledar; 7.30 Jutranja glasba; 11.35 Šopek slovenskih pesmi; 12.10 Kalanova; »Pomenek s DoSlušavkaimi«; 12.20 Za vsakogar nekaj; 13.30 Glaisba po željah; 17.20 Za mlade poSlušaJvce; Vaše čtivo - Ne vse, -toda o vsem, rad. poljudna enciklopedija; 18.15 Umetnost, ,književnost in prireditve; 18.30 Mirk: Gl-aSbemi utrinki; 19.15 Zbor MontaSio iz Trsta vodi Macchi; 19.35 Revija glasbil; 20.00 Športna 'tribuna; 20.15 Danes v deželni upravi; 20.35 Glasbene razglednice; 21.00 Pripovedniki naše dežele: Enmio Emili: »Mr čes«; 21.15 Romantične melodije; 21.45 Slovenski solisti. Lipovškovi samospevi; 22.05 Zabavna glasba. o TOREK, 29. junija, Ob: 8.00 Koledar; 8.30 Godalni orkestri; 9.45 Glaisba za čembalo; 11.00 Recital sopraništke Zlate Gašperšič ognjamoVič, phi kla virju Mallyjeva. Grbec: Večer na morju; Pismo. NN/Merkii: Tri ljudske pesmi; 11.15 M. Matošec-»Vnuk brez dedka«. Mladinska radijška igra, 11.45 Veseli motivi; 12.10: Bednarik: »Pratika«; 12.25 Za vsakogar nekaj; 13.30 Glasba po željah; 14.45 Glasba iz vsega sveta; 16.30 Strauss: Don Juan, op. 20, siimf. pesnitev; 16.50 PLešite z nami; 17.20 Za mlade pošlušavce - Novice iz sveta lahke glasbe; 18.50 Lesjakov ansambel; 19-00 Otroci pojo; 19.10 Srečanja A. Kacina (6) »Filip Terčelj«; 19.20 Moški zbor »Fantje izpod Grmade«, vbdi Kralj; 20.00 šport; 20.30 Rossini: »Gospod Brusčhiho«, komična opera v 1 dej.; 21.30 PertOt: »Pogled za kulise«; 21.45 Melodije v polmraku; 22.05 Zabavna glaisba. ♦ SREDA, 30. junija, Ob: 7.00 Koledar; 7.30 Jutranja glasba; 11.35 Šop0k slovenskih pesmi; 12.10 Brali smo za vas; 12.20 Za vsakogar nekaj; 13.30 Glasba po željah; 17.20 Za mlade pošlušavce: Ansambli na Radiu Trst - Slovarček sodobne znanosti - Jevnikar: »SHoveinščina za Slovence«; 18.15 Umetnost; 18.30 Koncerti v sodelovanju z deželnimi glasbenimi ustanovami; 18.55 Skupina »Los Marimberos«; 19.10 Higiena in zdravje; 19.20 »Beri, beri rožmarin zeleni«; 20.00 Šport; 20.1 Poročila - Daines v deželni upravi; 20.35 Siimf. koncert. V odmoru (21.25) Za vašo knjižno polico: 22.10 Zabavna glasba. «■ ČETRTEK, 1. julija, Ob: 7.00 Koledar; 7.30 Jutranja glasba; 11.35 ŠopOk slOvenških pesmi; 11.50 Na elektronske 'orgle; 12.10 Theuerschuh: »Družinski Obzornik«; 12.30 Za Vsakogar nelkalj; 13.30 Glasba po željah; 17.00 Tržaški mandolinski ansambel; 17.20 Za mlade pošlušavce: Kako im zakaj - Ne vse toda o vsem, rad. poljudna enciklopedija; 18.15 Umetnost; 19.10 V. Beličič: Kraške črtice: »BOtrokovo Slovo«; 19.20 Ižbraili smo za vas; 19.40 »Chapman COllege Madrigal Siogens«; 20-00 Šport; 20.15 Poročila - Danes v deželni u-pravi; 20.35 J.F. Knnflič: »Dogodek v kresni noči«. Dramatizirala T. Curk. RO; 22.25 Zabavna glasba. ♦ PETEK, 2. julija, Ob: 7.00 Koledar; 7.30 Jutranja glaisba; 11.35 Šopek Slovenskih -pesmi; 12.10 Slovenska ljudska umetnost ih 'obrt, pnipr. E. Cevc-, 12.20 Za vsakogar nekaj; 13.30 Glasba po željah; 17.20 Za mlade pošlušavce: Govorimo o glasbi; 18.15 Umetnost; 18.30 Sodobni ital. skladatelji; 19.10 Bernbbimi . Bompiani: Od humanoi-da do robota (12); »Elektronski možgani«; 19.20 Novosti v naši diskoteki; 19.40 Oktet »Gallus« i'z Ljubljane vodi Loparnik; 20.00 šport; 20.15 Poročila - Danes v deželni upravi; 20.35 Gospodarstvo in delo; 20.50 Koncert Operne glasbe; 21.40 Fdlklorni plesi. 22.05 Zabavna glaSb-a- Prejeli smo in objavljamo: Cdpvto pismo Jtlilčetu fUropu . Dragi- Milče, količkaj kulturni, Slovenec je v Tvoji knjigi »Uporna mladina« -pozdravil tehten zgodovinski dokument, in to še -posebej, ker je t-o eno -o-d preredkih kulturnih dejanj ki -iizStapaljO v prak-tioiisti-oni s-iirornUščimii zamejskega 'tiSk-a. Kakšen morebiten tehnični nedoistatek ne jemlje ničesar kulturni in narodni častinioStiTvojega dela, ki svoj iizid dolguje Tvojemu neplačanemu osebnemu 'trudu, in nesebičnim prispevkom Tvojih nekdanjih tovarišev pri- Mladinskli-h društvih. Posebno človeško dragocenost daje knjigi dejstvo, da -sii jo napisal med 'težko dolgotrajno boleznijo-. Zd-alj pa je vštal-a fpljtomiiistka z 'l-upinO mature na čelu, ki je imela za potrebno, da kvalificira . -svojo umško 'doraslost s tem, da se orna-' lovažujoče obregne Ob Tvojo knjigo v Primorskem dnevniku. Nejasna ihta jo je potem do-vedla do 'tega, da je ta -svoj podvig ponovil-a v knjižni oceni v prvi številki revije »Dan«. Tam si celo -dovoli na račun -pokojnega Romana Pahorj-a, idealnega slovenskega človeka, opazko, katere zlo-bn-oSt je enaka feltoniistkini ignoranci, k-air se tiče takratnih razmer. Takšni izpadi ne dokazujejo samo labilnega etičnega posluha feltohiske, ampak tudi vprašljivo kulturno prisebnost uredništev, ki takšne nezrele n-astoipe omogočajo. Ob Tebe se je obregnila klikarska majhnost, nevredna kulturne polemike. Navsezadnje tudi vemo, od kod tista ozkosrčnost: ker je Tvoj-a knjiga izšla kot izdaja »Zaliva«. Ko bi bila namreč izšla pod kakšnim drugim krovom, bi bila naite-la n-a vsaj toliko razumevanja, na kolikor je naletelo takšno marksistično znanstveno de-lo, kot so bile »SanjSke bukve« v izdaji Založništva tržaškega tiska. Čudimo se uredništvu revije »Dan«, da ozna-menuje svOje rojstvo s takšno 'nekritičnostjo. Žal, dragi Miliče, kakor vidiš nam ob 'takšnem Dnevu res ne bo svetleje, kakor nam je. Ema Kerševan, Milan Lipovec, Danijela Nedoh, Fani, vdova Niketič, prof. Boris Pahor, Evelina Pahor, Stanko Pertot, Radoslava Premrl, prof. Alojzij Rebula, Miro Stopar, Ubald Vrabec, Nada Žetho NABREŽINCI V KOMNU Gajen-ci nabrežinske po-družn-ice šole Glasbene Matice so v nedeljo, 20. t. m., nastopili na lepi prireditvi, ki jo je ob zaključku šolskega leta organizirala osemletka v Komnu. Pobuda je vsekakor hvale vredna, saj je šlo za prvi stik med šolsko mladino z bližnjega spodnjega Krasa in našo zamejsko mladino. Pravilno je zato ravnatelj šole Glasbene Matice dr. Demšar poudaril v pozdravnem nagovoru, da je srečanje potrditev enotnega kulturnega prostora, ki druži -vse pripadnike našega naroda, n-e glede na meje, 'kd nas u-pravno in politično ločujejo. Zato -so -nekam čudno izzvenela izvajanja predstavnika komenske osemletke, ko je govoril o meji, ki naj »narode« združuje, kot da bi zamejski Slovenci bili pripadniki nekega drugega naroda- Je bil to spodrsljaj? Kakorkoli je že bilo, je takšna miselna -nejasnost (da se dobrohotno izrazimo) za -slovenskega šolnika nedopustna. Na prireditvi, ki je bila v nabito polni kino dvorani, so nastopili dekliški zbor iz Nabrežine, mladinski Zbor in otroški zbor z o-semletke v Komnu. Zatem -so imeli produkcijo gojenci šole Glasbene Matice -iz Nabrežine, ki so se predstavili s klavirskimi, violinskimi in harmonikarskimi skladbami. Na koncu je šola iz Komna nagradila svoje najboljše učence. Spet ameriško orožje za zatiralce Ameriška vlada je marca letos prepovedala dobavo ameriškega orožja Pakistanu, da bi ne Služilo za krvavo zatiranje bengalskega upora za neodvisnost. Vendar pa se ameriške vojaške oblasti ne držijo te prepo vedi. Ameriške ladje še nadalje vozijo ameriško orožje v Karači. V začetku maja je odpeljala tovor orožja tja ladja »S. S. Sun-derbans«, te dni pa bi -morala 'tja odpeljati enak tovor ladja »Padm-a«. Kot piše »Nev York Times«, je ameriško letalstvo prodalo to orožje -pakistanski vladi, medtem ko predstavniki ameriške vlade zagotavljajo, da prepoved izvoza orožja v Pakistan še vedno velja... Kdo torej odloča v Združenih državah? Vlada ali vojaška poveljstva? Tudi ta zadeva značilno dokazuje, kako so Združene države, pa naj jih predstavlja predsednik ali Pentagon, zdaj prevečkrat na strani diktatur in zatiralcev podjarmljenih narodov. »LOVI ME!« (Nadalj. s 1. str.) te nesmiselne, ker že v začetku zavožene vojne, -v kateri sploh ne gre več za svobodo ali zaščito vietnamskega ljudstva, ampak samo še za prestiž, politikov in generalov na o-beh straneh. Politično i-n vojaško vodstvo tako velike in demokratične -države, kakor so Združene drjave, pa bi nikdar ne bilo smelo zdrsniti tako nizko, ker bi se bilo moralo vedno in vsak hip zavedati odgovornosti Združenih držav v svetu. Iz Gorice ♦ SOBOTA, 3. julija, db: 7.00 Kdldd'ar; 7.30 Jutranja glasba; 11.35 Šopok slovenskih pesmi; 11.50 Vesdli motivi; 12.10 Tone Penko: Skrtivn-ostni svet žuželk; 14.45 Avtoradio - Oddaj-a za avtomobiliste; 16.10 Operdtne melodije; 17.20 Za mlade pošlušavce: Popevke dneva - Lepo pisanje - Moj prosti čas; 18.15 Umetnost; 19.10 Svet v očeh Slo-veinSkih popotnikov (1) Friderik Baraga; 19.25 Start midtiivi v sodobni izvedbi; 19.45 Otroški zbor iz Brežic vodi Klepač. 20.00 Šport; 20.15 Poročila - Danes v deželni upravi; 20-35 Teden v Italiji; 20.50 M. Mah-nlč: »Izlet na Vogel«. Radijska pripoved. RO, režira Peterim; 21.45 Vabilo na ples; 22.45 Zabavna glasba. GORIČANI NA RTV LJUBLJANA Toliko pričakovani nastop goriškega mo škega Zbora na ljubljanski televiziji se je končno uresničil v zadovoljstvo vseh, ki so pri tem sodelovali- Pod vodstvom Zdravkota Klanjščka so izvedli dogovorjen spored za snemanje, tako točno in dobro kot še malokdaj. Tega mnenja so bili tudi -radijski snemalci. Upajmo, da bo temu prvemu radijskemu obisku kmalu sledil še drugi ali -pa da nas bodo prišli snemat ka-r v naše graje. K pevskemu -izletu pripomnimo še, da smo se na povratku ustavili za prijeten oddih še v Rovtah, kjer je naš zbor zapel v veliko veselje in ginjenost domačinov. Izdajatelj: Engelbert Besednjak nasl. • Reg. na sodi šču v Trstu dne 20. 4. 1954, štev. 157 • Odgovorni urednik: Drago Legiša »Tiska tiskarna Graphls.Trst IflaSi pogledi mi l/l/lladm&ka 'ikiipina m l/lati pogledi Narodi afriške celine V svojih člankih smo se občasno dotaknili tudi razmer in ‘ljudi, ki z nami niso v tesnem odnosu, ki -pa so del dat© človečke družbe, iz katere in za katero moramo vsi živeti iln delati. Omenili bi le članek o Kitajski, članek o AMendeju; tokrat pa imamo pred seboj nekaj misli o počasnem (vsekakor prepočasnem) razvoju afriških držav k lastni samostojnosti. Za ta počasni razvoj in za zaostalost črnega kontinenta je v veliki meri kriv 'prav evropski človek, 'kljub vsej svoji civilizaciji. On mora — se pravi, mi vsi moramo — po svojih močeh poskrbeti, da se ta zgodovinska krivica popravi. Ta članek objavljamo prav v času 23. tržaškega, velesejiba, ki služi zlasti afriškim drča-vam, da razstavijo svoje izvozno blago na evropskem trgu. Z vedno večjim vključevanjem a-friških držav v mednarodno trgovino, se bo utrdila njihova ekonomska situacija in z njo njihova politična in narodna samostojnost. Desetletje je minilo, odkar je večina afriških držav dosegla neodvisnost. Sedemnajst med 34 državami, ki jih danes upravljajo črn ci, je doseglo neodvisnost leta 1960 in trinajsl drugih držav jim je do danes sledilo. Države sq se druga za drugo osamosvajale oborožene z lepimi sanjami in visokimi nadami. Danes je premnogo tistih sanj, razbitih, le prav malo se jih je uresničilo — na primer ustanovitev Organizacije za afriško enotnost. Medtem pa sta državljanski vojni opustošili dve največji čmo-af riški državi: Kongo in Nigerijo; nič manj kot 28 držav je doživelo državni udar ali preizkusilo resno politično nestabilnost, deset držav je bilo primoranih klicati na pomoč tuje čete. Zadnji tak primer je Gvineja. Veliko polomov nove Afrike lahko sicer opravičimo s pomanjkanjem zmožnih voditeljev. Prvi predsedniki in ministrski predsedniki so bili navadno voditelji boja za neodvisnost, ki pa so jim bili državni posli tabu. In vendar je malo držav, ki bi se lahko ponašale s tako gorečimi in zmožnimi voditelji, kakor so Njerere v Tanzaniji, Diari v Nigeriji in Kaundo v Zambiji, da ne govorimo o Ke-njatti v Keniji ali o Haile Selassieju v Etiopiji. Vsekakor so bile žrtve med prvimi voditelji Afrike številne. Padli so Balewa v Nigeriji, Olympio v Togu, Lumumba v Kongu; Nkrumah je biil odstavljen v Ghani, Mboja je bil pa umorjen v Keniji- Po drugi strani, čeprav so načrti afrika-nizacije stremeli za tem, da izročijo vso politično in ekonomsko oblast v roke domačinov, so vse afriške države močno odvisne od Evrope. To pa je bilo predvidevati, saj je imel Kongo, ko so se Belgijci umaknili, le 13 diplomirancev; ko so se umaknili Francozi ni imel Gabon nobenega. Vrhovno sodišče v državi Malarai je sestavljeno iz samih belcev. Angleški izvedenci upravljajo telekomunikacijo v Zambiji in služijo kot svetovalci mnogim kenijskim ministrom. V šolah, ki so pod vodstvom Francozov, se dijaki učijo po istih programih in na istih stopnjah, kakor njihovi tovariši v Parizu. Nigerijski predsednik Diari se pritožuje: »Naše šole so prirejene za tistega študenta, ki se bo vpisal na univerzo, ne pa za tistih 999, ki bi se morali učiti kmetijstva.« Šolsko prebivalstvo se je po neodvisnosti v mnogih deželah podvojilo in celo početverilo in bo tudi še raslo, vendar je razvoj šolstva zelo otežkočen zaradi omejenih investicij. Tanzanija je na primer naznanila pred par leti, da ne bo mogla doseči splošne primarne izobrazbe pred letom 1989- Tudi ekonomsko je Afrika v silnih težavah- Tem so vzrok predvsem vrtoglavo nihanje v cenah glavnega afriškega izvoznega blaga. V svoji revščini mnoge države ne morejo zagotoviti svojim državljanom ekonomskega minimuma. V naslednjih letih bo stanje še slabše, v kolikor bo morala Afrika računati, kar se tiče ekonomskega razvoja, skoro povsem nase. Tujo pomoč bo težko dobiti in bo ogromno stala. Pred naraščajočo apatijo Zapada, se vse več držav obrača za pomoč na komunistične države. Talko gradita Tanzanija in Zambija železnico z denarjem, ki jima ga je brez interesov posodila Kitajska. Zahodne sile so bile odbile prošnjo. Prav tako zgleda neuresničljiv ideal Enotne črnske Afrike. Le nekaj deželno omejenih organizacij je do neke mere uspešnih; na primer Vzhodnoafriška skupnost — skupno tržišče Kenije, Tanzanije in Ugande. Afriška banka za razvoj, kii je bila ustanovljena, da finansira krajevne zadružne načrte, razpolaga z malo denarja, ker je le devet držav članic izplačalo vpisnino. »Kaj naj si razdelimo?« toži predsednik Slonokoščene obale Honphlet-Boigny: »Našo revščino?« V prihodnjosti bo najtežji politični afriški problem, če izvzamemo notranjo nestabilnost,, odnos črnih držav do dežel, ki jih u-praviljajo belci, kot so Rodezija, Južna Afrika in portugalske kolonije. Voditelji črne A-fnike so napovedali za časa neodvisnosti, da bodo tamkajšnji režimi padli v petih ali desetih letih- Danes so bolj realisti. Gverilska gibanja delujejo v Portugalski Gvineji, v Angoli in Mozambiku, vendar ne kaže, da se misli Portugalska umakniti. Po drugi strani ostaja Južna Afrika močna in bogata. Še več, države Svvaziland, Lesotero, Botsvvana in Malarai so predvsem ekonomsko močno od nje odvisne. Vendar trdijo Afričani, da sta čas in ritem rojstev na njihovi strani. Notranjepolitične perspektive pa se zdijo bolj rožnate kot po letu 1960. Tedaj so bile skoraj vse države enostrankarske, v kolikor je bila stranka izraz gibanja za neodvisnost; pa tudi kot obramba proti krhkim vladam. Danes ima Afrika še 26 enostrankarskih držav,- V prihodnosti jih bo več posnemalo zgled Tanzanije in Kenije- Obe državi sta skušali izvesti enostrankarske volitve, pa je bilo 60 odst. kandidatov odbitih. V Tanzaniji je bil prejšnjega novembra Njerere ponovno izvoljen — in to brez konkurence, vendar je bilo 12 parlamentarcev in 2 od 16 ministrov odklonjenih. Neodvisnost ni prinesla blagostanja in v več primerih niti politične svobode. Vendar pa neodvisna črna Afrika ni propadla, kot je napovedovala Južna Afrika. Njeni voditelji postajajo manj dogmatični in bolj realisti, črna Afrika vstopa v drugo desetletje neodvisnosti z mnogo stvarnejšimi pogledi in svetlejšimi upi na resničen napredek. Ta bo vsekakor odvisen od mnogih faktorjev: učinkovitejša kmetijska oprema, boljša prehrana, organizacija; glavni faktor pa bo vsekakor izobrazba. Njerere je dejal: »Nove afriške države so bile umetno sestavljene enote, geografske celote, ki so jiih na karte začrtali evproski imperialisti. Iz teh enot smo skušali ustvariti narode. Dosegli smo neodvisnost, pa tudi zrelost. če upoštevamo te omejitve, smo dosti dosegli.« Morda bo kdo smatral to izjavo za preveč optimistično. Vendar pa je tudi res, da ni minilo stoletje, odkar so arabske ladje redno plule vzdolž obale pri Dar-es-Salamu, Njere-rovi prestolnici, in vozile črnce v sužnost. Peter ☆ Kogar zanima samoosveščanje verskega elementa v človeku in njegov pristop k skupnemu verskemu življenju, ga vabimo na seminar (na temo Slovenski krščanski trenutek), ki bo prve dni septembra v Sesljanju, Program, čas in kraj srečanja'mladih prijateljev iz Slovenije in iz zamejstva bomo še pravočasno sporočili. Prijateljem! S to številko zaključujemo naš prvi poizkus tedenskega objavljanja Naših pogledov. Ko smo se lanskega oktobra odločili za lak način razširjanja svojih idej, smo imeli pred očmi tudi vse težave in probleme, ki so s takim objavljanjem nujno povezane. Zdaj smo lahko zadovoljni nad opravljenim delom, čeprav se zavedamo, da bi bila lahko naša mladinska tribuna drugačna: celovitejša, stvarnejša, odločnejša. Lahko bi seveda našteli še vrsto drugih pomanjkljivosti, toda prav to, da se jih zavedamo, nam bo služilo pri nadaljnjem delu. Vsem, ki so se za nas zanimali, ki so nam pomagali z nasveti in predlogi in vsem, ki so se nam medtem približali iz prepričanja in zaradi sorodnih idej, se lepo zahvaljujemo. Veseli nas tudi, da se je v istem času tudi pri drugonazor-skih skupinah mladina zavzela za stvarnejši in bolj angažiran nastop. Mladinska skupina se bo po poletnih mesecih predstavila z novim programom. V tem času morajo namreč nekatere zamisli še dozoreti. Mladinska skupina Akademija ob odkritju Finžgarjevega kipa na Opčinah V nedeljo zvečer je bila v Finžgarjevem domu na Opčinah slavnostna akademija v čast odkritja doprsnega kipa pisatelja Finžgarja, po 'katerem se dom imenuje. Istočasno je dobil dom tudi lep slovenski napis na pročelju. Navzoč je bil tudi akademski kipar France Gorše, ki je, kakor je poudaril v svoji zahvali ob 'koncu sporeda prof. Peterlin, kip podaril Domu- Že v soboto zvečer je bil na čast temu dogodku glasbena večer gojencev glasbene šole Fiiinžgarjevega doma ob navzočnosti jugoslovanskega generalnega konzula in drugih vidnejših osebnosti javnega in kulturnega življenja v Trstu, o čemer bo verjetno spregovoril strokovnjak za glasbeno področje. Md naj spregovorimo o nedeljski akademiji.. Ansambel TAIMS, iki ga vodi g. Pohajač, je za uvod zaigral dve pesmi, ki sta presenetili ne samo zaradi uigranosti mladih izva-javcev (človek kar pozabi, da so to pravzaprav od štirinajst do sedemnajstletniki), ampak tudi zato, ker smo prvikrat slišali Opensko polko, kii jo je zložil član ansambla, mladi Janez Beličič. Zatem je predsednik Slovenske prosvete Marij Maver odkril Finžgarjev kip v žgani glini, ki bo odslej krasil notranjost dvorane, medtem ko bodo pozneje napravili odlitek v bronu in ta bo stal potem zunaj Doma. Kratko, a z zanimivimi, manj znanimi podatki iz pisateljevega življenja posejano predavanje o pisatelju je imel ravnatelj g. Anton Kacin. Nato se je predstavil prvi razred osnovne šole z ljubko zborno recitacijo Oče, mati zemlja, ki je marsikaterega ganila z lepimi mislimi in pa že s samim pogledom na tako 'lep, številen razred. Sestavila je besedilo in pripravila male recitatorje gdč. Marija M-isilej,.' (Sploh ;so Opčine nekam zaživele, saj je bila v torek že druga uprizoritev daljiše igre Pavelčkova piščalka, v SLOVENSKI TABOR NA REPENTABRU , V nedeljo, 27. junija bo na trgu pred repen-taborsko cerkvijo tabor Slovenske prosvete, posvečen 25-letnemu delovanju te ljudsko-prosvel-ne organizacije na Tržaškem. SPORED: Pozdrav Nastop mladinskega pevskega zbora iz Mačkovelj; vodi učit. Ljuba Smotlak Glasbeni ansambel TAIMS iz Finžgarjevega doma z Opčin. Vodi Franc Pohajač. Nastop c. pevskega zbora od sv. Antona iz Trsta, vodi Janko Ban. Predstava enodejanke »Generalna vaja«. Izvaja Oder mladinskega doma Boljunec. Režija prof. Tlieuerschuh. Odmor Glasbeni ansambel Slomškovega doma iz Bazovice KONDOR izvaja nekaj Slakovih melodij, 25 let ljudsko-prosvetnega dela prosvete na Tržaškem. (Govor), Mladinski zbor iz Sv. Križa poje. Nastop folklorne skupine borštanske mladine. Vodi E. Zajec. Cerkveni pevski zbor z Opčin zapoje nekaj pesmi pod vodstvom Staneta Maliča. Zečetek ob 17. uri. Poskrbljeno je za prigrizek in pijačo v odmoru. kateri nastopa cela vrsta osnovnošolskih o-trok pod skrbnim vodstvom učiteljev Branka Lupine in soproge.) Tretja točka je obsegala Finžgar j evo pesnitev Triglav v dramatizaciji, zvočni in svetlobni opremi in režiji prof. Zore Tavčarjeve, v kateri je nastopilo okrog trinajst mladih fantov in deklet, ki bi jih še kdaj mla-videti na odru: Barbara Lapornik, Evelina Jeza, AnJka Peterlin, Marko Lupine, Tanja Rebula, Miriam Levstik, Aleksander Podobnik, Aldo Foschini, Sergij Guštin, Jasna Repinc in Marjan Batič. Presenetil jie mladi dijak Marko Starc, ki je sam naslikal sceno, in sicer planšarsko kočo z ognjiščem in celo z nagačenim orlom, ter Triglav z gozdovi ob vznožju. Osrednji del večera je predstavljal koncert pianistke prof- Irme Tavčarjeve (soproge dramatika, prof. Tavčarja) in sopranistke g. Ljube 6erce Košutove. Umetnici sta izvajali dvoje daljših skladb, od katerih je eno zložil g. Stane Malič (Kukavica) ter se je zelo prikupila- Upajmo, da bosta gospe še kdaj pripravili podobno umetniško doživetje s samostojnim koncertom! Po zahvali prot. Peterlina kiparju Goršetu je stopil na oder sam umetnik ter smo tako gledalci spoznali v drobnem, živahnem gospodu z belo brado svetovno znanega kiparja našega rodu. Akademijo je zaključilo troje pesmi v izvedbi cerkvenega pevskega zbora pod vodstvom Stanka Maliča. Za večer, ki se je zaključil nato v prijateljski družbi okrog kiparja ob dobri zakuski, velja posebna zahvala vseprisotni odlični organizatorki, požrtvovalni gospe. E. B. (ker noče biti imenovana). Edino, kar je motilo, so bili sporedi, na katerih ni bilo — niti enega imena. Zato ni čudno, da je Primorski dnevnik ob svojem poročilu (na zadnji strani v zadnjem kotu) izpustil vrsto imen ali pa jih popolnoma spremenil. Spored brez imen je po naše brez pomena. SPECTATOR ZDRUŽITEV DVEH HRANILNIC Po soglasnem sklepu izrednih občnih zborov hranilnic in posojilnic na Opčinah in v Nabrežini sta se denarna zavoda združila in 'bosta odslej poslovala z imenom »Hranilnica in posojilnica na Opčinah in v Nabrežini.« Izredna občna zbora sta bila v, nedeljo, 20. t.m. Denarna, zavoda imata nad 800 članov. Ko bodo urejene vse formalnosti, bodo uradi hranilnice v Nabrežini poslovali vsa'k dan in ne samo nekaj dni v tednu kot doslej. VPISOVANJE V UČITELJIŠČE Ravnateljstvo Državnega udftedljiSoa A. M. Slomšek v Trstu sporoča, da se dijaki, ki so izdelali v poletnem roku, morajo prijaviti za naslednja razred do 24. 'julija. Do istega dne se laihlko vpišejo dijaki, ki bodo Obiskovali prvi razred. Dijaki, ki imaljo popravne izpite, pa se morajo vpisati oziroma prijaviti do 22. septembra- Pojasnila dalje 'tiajjiiištvo. Jfefzoj nemudoma ukrenili za (footat Objavljamo intervencijo občinskega svetovalca Slovenske skupnosti dr. Tula v dolinskem občinskem svetu: Moje priporočilo se nanaša na problem, ki je 'bil v prejšnjih letih vsaj bežno že omenjen na tem mestu- Toda v zadnjem času so nastopili nekateri novi elementi, ki naravnost silijo, da se ta problem vsaj začne reševati. Vsem je prav gotovo znano, v kakšnih razmerah morajo živeti prebivalci, ki so še ostali v Botaču. Luči in vodo imajo, gostilno za turiste tudi, toda najhujši problem za ta zaselek je cestna povezava z ostalim svetom, da se tako izrazim. Po pripovedovanju domačinov ni bila cesta v ta kraj popravljena že kakih deset let. Dež in motorna vozila so v tem času opravila svoje, talko da je cesta danes na nekaterih mestih spremenjena v pravi hudournik in predstavlja resno nevarnost za voznike, ki se tja podajo. To pravim ne zaradi alarm,izma, temveč ker sem se sam o tem prepričal. Moje mnenje je, da ceste ni mogoče več puščati v takšnem stanju že iz varnostnih razlogov. S tega vidika kaže, da dbčina cesto zapre za motorna vozila, oziroma da opozori z ustrezno tablo voznike, da vozijo po nji na lastno odgovornost- Mislim pa, da do tako . drastičnega stalnega ukrepa občina ne bi smela priti, preden se ne preučijo vse možnosti, da se stanje omenjene poti vsaj delno popravi. Res je, da je v kraju malo prebivalcev; da se je problem mislil rešiti z ureditvijo ceste po bivši železniški progi. Ta možnost je, kot znano, odpadla, cesta v takšnem stanju pa ni več varna za promet. Zato menim, da je prišel čas, da se tfl problem resno preuči v okviru temeljnih o-snov regulacijskega načrta ter pravkar v parlamentu izglasovanega zakona o zaščiti značilnih k raški h področij. Kajti tako občinski regulacijski načrt kot Belcijev zalkon predvidevata zaščito naravnih ambientalnih področij ter tipičnih naselij — in seveda tudi ljudi, ki te značilnosti s svojo prisotnostjo pomagajo ohranjati. Na osnovi navedenih predpostavk bi se morala najti rešitev za Botač, ki ima vse omenjene značilnosti, vredne ohranitve in zaščite. Prvi pogoj je seveda ureditev primerne cestne povezave. Znano mi je tudi, da bi nekateri želeli popraviti tam svoje hiše, in bi s tem pomagali ohraniti tiste značilnosti, ki jih ščitita že omenjena regulacijski načrt in zakon o varstvu Krasa. V nasprotnem primem, to je, če se nič ne stori, bodo primorani za stalno se umakniti iz tega edinstvenega kraja še tisti maloštevilni domači prebivalci, ki tam vztrajajo; z njimi pa propadejo vse 'tiste značilnosti, ki jiih hočemo zaščititi. ' Nujno je potrebno takojšnje ukrepanje. MMim, da bi se najprej morala zasilno popraviti tista mesta na cesti, ki so najbolj potrebna; medtem bi se izdelal primeren načrt za postopno temeljitejšo ureditev. Nakazani problem o popravilu poti od Hrvatov v Botač je torej pereč s prometno varnostnega in, ne smemo pozabiti, s človeškega vidika, pa četudi gre le za nekaj družin. Alojz Tul ŠOLSKI USPEHI Na slovenski nižji srednji šoli v Goniči so v zaključnem -kolskem letu naslednji izidi: I A But'kovič Rafael, Cej Robert, Devetak Davorin, Ferletič Jordan, Macuzzi Simon, Obat Aleksander, Peric Livij, Persoglia Lovrenc, Remec Robert, Sirk Ivan, Sobani Dominik,. Tabaj Maksim, Terčič Flavij. Pet dijakov ima popravne izpite. Trije dijaki so zavrnjeni. I B Beuciar Marijan, Bukovec Marko, Cont Vladimr, Cubej Marko, Klanjšček Marko, Leban Maver, Pisk Aleksander, Qualizza Vladimir, Tabaj Rajmund, Ursic Aleksander. Šest dijakov ima popravne izpite. Pet dijakov je zavrnjenih. IC Berlot Loredana, Cijan Marija, Cotič Damijana, Drobez Alenka, Ferletič Ana, Figheli Bernarda, Gergolet Darija, Ferletič Hadrijana, GergOlet Radiča, Gulim Vijolica, Humar Loreta, Oblalk Ornela, Paulin Nadja, Peric Ne-vilja, Perše Silvana, Peteam Hadrijana, Princi Irena, Tom-sic Palmira. Štiri dijakinje imajo popravne izpite. I D Bensa Dolores, Božic Veronika, Colja Danijela, Devetak Dorijana, Devetak Mavra, Ko-mljanc Damijan^, Kompara Jasna, Leghissa Sonja, Marcolimi Silvestra, Marušič Anita, Marušič Gabrijela, Marušič Loredana, Nanut Loredana, SemOli Lilijana, Svab Danila, Trpin Edvina. Pet dijakinj ima popravne izpite. Ena dijakinja je zavrnjena. (Dalje na 7. strani) Zgodovina Goriške brez nas Znani italijanski popisovalec drobne gori-ške zgodovine Luigi Bozzi je izdal novo knjižico o preteklosti naše dežele. Dal ji je naslov »Memorie e cromache del Friuli orientale« Zajema pa dobo od 1890 do 1920. Že naslov pove, da je avtor zbral črtice in opise šeg in navad glavnih furlanskih krajev. O Slovencih je le malo ali nič govora. Mi sploh še nimamo strnjenega opisa ali orisa slovenske preteklosti na Goriškem ali Primorskem. Vse sole drobci, raztreseni po različnih listih in koledarjih, ki se po večini niti v knjižnicah ne najdejo več- Menimo pa, da bi se avtorji ali pisatelji že dobili, toda tu je stvar založništva, denarja. Iz golega idealizma ne more nihče več delati in živeti, ter morda še iz svojega plačevati za Zbiranje podatkov. Naše založbe v Gorici ali v' Trstu, kolikor jih pač je, imajo svojo pot pri sestavljanju knjižnih načrtov in jih finansiranju. Odločuje smernica, ne kaj se napiše, ampak kdo napiše (tudi če je slabo) — Non quid, sed quis! Furlanski sorojaki pa imajo svoje filološko društvo, 'ki se ne boji ne stroškov ne objektivne sodbe, kaj naj se izda, pa tudi, če so to drObci naše zgodovine, za kar ji gre pač vsa hvala. Menda spadajo tudi taki pojavi v zgodovino Goriške. F.J.« 81 SMRT V POMLADI Nekoč si je ogledoval izložbo v središču mesta, blizu kavarne »Slon«, . ko ga je nenadno prevzel Občutek, da je ona v bližini. Nehate je napravil mefcaJj korakov v smeri', kamor mu je veleval ta notranji glas, in hip nato je prišla iz Frančiškanske ulice- ■ Ni ji povedal, da ije zaslutil njeno bližino, saj mu najbrž ne bi verjela. Mogoče bi mislila, da sli 'izmišlja te stvari, da bi; napravil vtis nar rajo. i Nekoč zvečer je bil z nekalj kolegi iz študentovskega kluba v »Dalj Damu«, pri točilni mizi. Bilo je 'po nekem zanimivem predavanju dr. Andreja Gosarja in vsi so vneto debatirali o preda, vateiljevih tezah, Govoril je namreč o socialnem vprašanju v Sloveniji. Tine je pravkar vzel iz točaj kiniih rok skodelico s kaivo, srknil prvi- vroči požirek in hotel nadaljevati debato, ko ga je spet prevzel Občutek, dia bo prišla Majda mimo. Ozhl se je proti Steklenim vratom, ki so ostala odprta, in tisti hip je res prišla mimo. Ozrla se je v notranjost In nljune oči so se srečale. Videl je, da se je za hip Obotavljala, nato pa je šla naprej. Postavil je skodelico na 'točilno mizo, položil - zraven denar in Otekel ven. Kmalu j o je dohitel, ker je Šla ipooaisi- in se ozirala nazaj. Ko ga je zagledala, ga 'je počakala. »Ali si' si mislila, da bom prihitel za teboj?« Tedaj sta se že tikala. »Malo že,« se je nasmehnila. Tedaj si ni- mogel kaj, da bi ji ne bil 'Povedal, kako ga 'je v hilpu prevzel občutek, 'da bo prišla mimo, in kako se mu je to že večkrat zgodilo- »To 'je res čudno,« 'je rekla. »Mogoče se vsem zaljubljenim fantom tako dogaja, čeprav nikoli inilsem slišal o tem in tudi ne bral,« je -rekel. »Tudi 'jaz ne.« »To pomeni, da je moja zaljubljenost nekaj cisto posebnega,« je dejal napol za šalo napol zares. »Kdo ve?« je rekla. Vedel je, da je zardela, četudi tega v medli ceštrai- razsvetljavi ni mogel videti. V njeni naravi je bilo čudno močno na sprotje med dekliško sramežljivostjo, ki jo je delala plaho, obotavljajočo in ji vsak hip razlivala -rdečico po obrazu in celo -po vratu, itn nenavadno žensko zrelostjo, 'ki ji ,je narekovala ravnanje in besede, kakor bi jih ne bil pričakoval od 'takega mladega dekleta. Ta njena dozdevna dvojna narava ga je že veiilkOkratt začudila in ganila. Bilo je, kakor da govori mimo njenega deklištva iz nje izkušnja njenih prednic. »Kje si bila? Ali ste timelii tuldl danes v-ajo?« »Ne. Bila sem na obisku pri teti Mariji.« »Lahko bi imela Stalen 'dan za Obiske pri teti Mariji, da bi te lahko počakal.« To je rekel le tako, ne da bi bil mislil resno. Ona pa je resno odgovorila« »To mi mogoče-. Nikoli ne vem, kdaj me bodo poslali tja ali kdaj bo teta telefonirala, naj pridem. Drugače bi -ti bila že povedala « (dalje) Sovodnje ŽUPANOVA OBLETNICA Prav na 'kresni dan obhaja naš župan Jože češčut 'dvajsetletnico, odkar načeluje sovodenj ski občimi. On 'je pristen Sovodenjc, -rojen 28. febuar-ja 1920 v trdni 'kmečki družini. Prestal je trpko povojno življenje kot vsi naši zavedni famtjie v tisti črni dobi; preganjanja, posebne bataljone in težke dni v času borbe. Poštenega im srčno dobrega moža so domačini izvolili že -v maju 1951 za občinskega svetovarvoa in v juniju istega leta za župana. Letos-poteka torej že njegova peta poslovna doba. Za časa češčutovega županovanja so Sovodnje spremenile svoje lice. Urejena je javna razsvetljava. Javne ceste in -poti so, razen malenkostnih izjem, popravljene in asfaltirane! Obnovljeno je šolsko poslopje -na Vrhu. P-rav tako tudi občinska hiša. Menda ne 'bo dolgo časa minilo, ko -bomo imeli tudi’ moderno šolo v naših že deloma industrijskih Sovodnjah. Naš župan je že šti-ri leta tudi -predsednik domače hranilnice -im posojilnice, ki dosti pomeni za -gospodarski dvig -našega kraja. Če povemo, da župana češčuta cenijo vsi občani brez razlike, smo podali le bežen lik naših -nekdanjih poštenih in možatih vaških korqnin. . - r.f f . t. ... • Števerjan POTI IN VREME Pred časom sm-o nekje -brali, da so že vse naše peste in poti popravljene in urejene. V resnici pa ni prav točno tako, čeprav upa-mo, da bo občinska uprava v ta namen zastavila vse svoje moči. V -polnem delu so popravila na občinski cesti Bukovje - Grojna. Ta odsek je bil zadnje čase res že popolnoma neprevozen. županstvo je zato izdalo te dni odlok, da se na -tej cesti ustavi ves promet do 26. junija. V SPOMIN! Stari gor iški študentje, v resnici že stari po letih, a še vedno mladi po duhu, vabijo že skoraj vsako leto na kako jubilejno proslavo. Letos v nedeljo, 27. jun., vabijo k odkritju spominske plošče zaslužnemu primorskemu taborniškemu in čitalniškemu organizatorju Ernestu Klavžarju (1841 - 1920). Proslava, ki jo pripravlja stari študentovski klub ob sodelovanju -novogoriškega muzeja, ob 50-letnici Klavžarjeve smrti, -bo v nedeljo 27. junija Ob 16. uri pred njegovo rojstno hišo v Vipavi. Govorili bodo prof. Vatovec in drugi; vabljeni so tudi pevski zbori in še posebej naša mladina, da spozna, kdo so 'bili naši narodni buditelji pod tujim jarmom. ŠOLSKO VPISOVANJE Ravnateljstvo Nižje srednje šole v Gorici Ul. Randaccio, 10, obvešča, da se vrši vpisovanje za I., II. in III. razred te šole vsak dan od 10- do 12. ure nepreklicno do 24. julija. IZ KULTURNEGA ŽIVLJENJA James Joyce ob 30-letnici njegove smrti Pred nekaj dnevi se je v Trstu zaključil mednarodni simpozij o velikem angleškem pisatelju irskega rodu Jamesu Joycu. Na simpoziju, ki so ga priredili ob 30-letnici pisateljeve smrti, so sodelovali priznani strokovnjaki, med njimi tudi izvedenec z univerze v Zagrebu. Zato danes pričenjamo objavljati prispevek, ki ga je o velikem pisatelju napisala naša sodelavka dr. M. P. (Uredništvo) James Joype je bil j kot katerikoli pisatelj našega stoletja 'postali simbol umeitnika-izgnanca v sodobni družbi. SLephen Dedalus, ki je njegov nadomestek ^surogat za mladega umetnika din misleca — ni morda Joyce v vseh detajlih, njegovega umeitnliškega izJkuštva, a vendar predstavlja zagrenjenega umetiiifca izgnanca tako neposredno. kolt bi ga morda ne moglo nobeno avtobiografsko delo. Steiphertovo in (Joycevo) zanimanja za literarne 'teorije, estetske probleme-, pesništvo, filozofijo in teologijo ter okultne vede bi pričalo, da je avtor prditzvod nenavadne intelektualne dediščine in okolja. A vendar mi taiko. Nič oib njegovem rojstvu ni kazalo, da se bo tako razvil. Rodil se je 2. februarja 1882 v Dublinu — V času in v kralju, kli sita bila najbolj neugodna za' nekonformistično umetniško ustvarjanje. Čeprav predstavlja Irsika del britanskega o-točja, še Irci niso