:TNIK Vlil •ASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE nosa skupnost SEPTEMBER 1982 ŠTEVILKA 7 DELOVNEGA LJUDSTVA OBČINE GROSUPLJE KRATKA INFORMACIJA o POSLOVANJU OZD (TOZD) GOSPODARSTVA V PRVEM POLLETJU 1982 Informacija ° poslovanju OZD iz gospodarstva v prvem pol-|?u 1^82 je sestavljena na podlagi periodičnih obračunov, ki so 1 Predloženi iz naslednjih področij. Mustrija “etijstvo adbeništvo Omet »vina slinstvo »rt P1®®«!, stan. dejavnost 'nične in druge posl. štor. 0sPodarstvo je v obdobju jtU6'1982 doseglo 4.233.898 ■^c dinarjev celotnega pri-aH 25 % več kot v enakem lobju lanskega leta. Kar 5 % celotnega prihodka je gobarstvo ustvarilo s prodajo na gubačem trgu in 2,1 % na tujem lei a- Znatno višjo rast celotnega ^°dka od povprečnega v go-Narstvu so imel.: Lesnina j'/D Sinoles (za 82 %), IMP ^zclrževanja (za 76%), r ’ IOZD Hladnovodne ar-jlture (za 74 %), Kmetijska za-r8a Stična (za 60%), Univer-| ;Za 52 %), Stolarna Dobrepo-,'n Iskra TOZD Specialne ba- nJe(za50%). . i °tni prihodek se je fiove-banj kot povprečno v gospo-astVu pri naslednjih OZD: Tij TOZD Stikalni elementi J3%), Rašica TOZD Kon-,cija Šentvid (za 16%) Insta-f (za 8%). rast celotnega prihodka je vala tudi rast cen, ki so bile Podatkih Zavoda SR Slove-za statistiko višje za 22,4 %, ( rugi strani pa je na manjšo hotnega prihodka vplivalo a/ tlnjkanje reprodukcijskega Ok la‘a L 0 V|soki štopar inflacije vi-| da rast celotnega prihodka padov0|jiva. ' Orabljena sredstva so bila v 3(io 2'954,966 tisoč dinarjev' ., % večja kot v enakem ob- 1“ lani. Največji delež porab-, sredstev odpade na indu-(37%) in gradbeništvo V industriji so se pove-Porabljena sredstva za 61 %, znatno več kot celotni 15 4 5 1 5 2 * 3 1 1 prihodek, ki je v tem obdobju porasel za 40%. Znatno hitreje kot celotni prihodek so rastla porabljena sredstva v Univerzalu (za 125%). v ISKRI TOZD Specialne baterije (za 102%) in v IMP TOZD' Vzdrževanje (za 91%). Največ sredstev je bilo porabljenih za nakup materiala in surovin, in sicer 1.188.814 tisoč dinarjev ali 40,3% celotnih po 'rabljenih sredstev. Občinsko gospodarstvo je ustvarilo v prvem polletju na 100 dinarjev porabljenih sredstev 143,3 din celoti-nega prihodka, kar je manj kot v enakem obdobju lani (149,0). Ekonomičnost se je zmanjšala v 'industriji za 13% in je 154,0, lansko leto pa je bila 176,9. Počasnejša rast celotnega prihodka od rasti porabljenih sred-tev v gospodarstvu se je odrazila v še počasnejši rasti doseženega dohodka, ki je bil v znesku 1.278.932 tisoč dinarjev ali le za 15 % višji kot v prvih šest mesecih leta 1981, kar pri visoki stopnji inflacije sploh ni več povečanje. Nižji dohodek kot v prvem polletju 1981 so imele Tekstil TOZD Motvoz in platno (za 8%), Iskra Avtomatika TOZD Stikalni elementi (za 25 %). KIT MIG TOZD Prašičereja Stična (za 5 %) in Merkator Pekarna Grosuplje jza 15%). ~ Gospodarstvo je v^rvem polletju 1982 zaposlovalo povprečno 5.654 delavcev (po stanju konec mesecev ali 2%\$č kot poprečno v I. polletju 1^81. V štirinajstih TOZD sd ^riposle-nost v primerjavi z enakim obdobjem lani zmanjšali. Glede na nizko izkoriščenost poprečnih poslovnih sredstev in nizko rast dohodka je rentabilnost poslovanja v primerjavi s prvim polletjem lanskega leta za 14 % nižja. , Dohodek na delavca se je v prvih šestih mesecih 1982 povečal za 14% in je 229.487,15 din. Povečanje dohodka na delavca v primerjavi s prvim polletjem lani precej manjše kot povečanje osebnih dohodkov. Predvsem v industriji (IND 103) in v stanovanjsko komunalni dejavnosti (IND 109) je povečanje produktivnosti merjena z doseženim dohodkom na delavca izredno nizko. V primerjavi z enakim obdobjem lani pa se je celo znižala v naslednjih organizacijah združenega dela: Univerzalu (za 32 %) Iskri TOZD Stikalni elementi (za 30%), Iskri TOZD Specialne baterije (za 26 %), Kovinastroji (za 19%), Tekstilu TOZD Motvoz in platno (za 15%). Sredstva za akumulacijo so bila v obdobju januar—junij 1982 271.763 tiso din ali za 19 % nižja kot v enakem obdobju leta 1981. Delež akumulacije v dohodku znaša v gospodarstvu 21,2%, lani 30,1 kar je za 30 % manj. Znižala se je tudi stopnja akumulativne sposobnosti iz 8,0 v lanskem I. polletju na 4,8% letos. Donosnost poslovanja (dosežena sredstva za reprodukcijo v primerjavi s poprečno uporabljenimi poslovnimi sredstvi v %) znaša v gospodarstvu 7,1 %, lani v prvem polletju je bila 9,6%. Povprečno izplačani čisti osebni dohodek na delavca je bil v znesku 12.246 din za 26% višji kot v lanskem 1. polletju, kljub rasti osebnih dohodkov pa so se realni osebni dohodki v gospodarstvu v primerjavi s prvim polletjem preteklega leta zmanjšali. Gospodarstvo je razporedilo v prvem polletju letos 1.264.808 tisoč dinarjev dohodka, kar je za 14 % več kot v enakem obdobju lanskega leta. Največji delež je odpadel na čistepsebhe dohpdkd' in skupno porabo (3-7,9 %). Rast vseh rasti porabe razen akumulacije je bila hitrejša od rasti razporejenega dohodka. Iz tabele 3 vidimo, da so se vsi deleži povečali razen delež za akumulacijo, ki se je zmanjšal v primerjavi s prvim polletjem lan- (Dalje na 2. strani) ŠOLA ZAČELA SE JE ZARES — Ta mesec so se znova odprle šolske dveri. Mnogi so prvič prestopili prag hrama učenosti. Prav tem posvečajmo največ pozornosti. Poskrbimo, da bo njihova pot do šole nazaj kar najbolj varna. — f* zrrmr • IN MKMORIAM OBSTALO JE PERO * ^ - Osnovne postavke poslovanja in gibanje Števila zaposlenih v ohdtibju Januar-JuniJ 1982. ' | ▼ tisoč din febeal5t-> n ;i■ Šentvidu. Velike so njegove zasluge tudi pri gospodurskeln razvoju Šentvidu; nuj omenim le obrat Rašice, obnutvo Kulturnega doma. Za svoje delo je prejel več visokih državnih odliko-vanj, je pa tudi imetnik »Adamičeve plakete*, najvišjega priznanja, ki ga daje občina Grosuplje zaslužnim občanom. Umrl je HikorcktH stoje, sredi delu, kol drevo, ki mu poidejo življenjski sokovi. Čeprav je vedel za stanje svoje s k rite bolezni, ni popustil c delu. njegov duh je bil do zadnjega bister in pripravljen pomagali kjerkoli. Oko je ugasnilo, roku omahnila in pero, s katerim je tisočkrat podpisoval vabila za seje UO Tabora /terskih zborov in komisij, je obstalo in Peter je postni del zgodovine na /todročju kulturne ustvarjalnosti občine (irosiiplje. Slavit njegovemu s/tominu. Kot grozljiva šala, ki si jo je nekdo dovolil, so izzvenele besede: »Peter Šoštarič je umrl«. Razum enostavno ni dojel, da bi bilo to res, da bi mogel umreti nekdo, ki je še pred dnevi dajal vtis zdravja in prekipe-, vajoče življenjske moči, saj je bil nabit z načrti, idejami \ in organizacijskimi oblikami bodočega /4. Tabora 1 pevskih zborov. Kako naj umre človek, ki je živel strusmo, poln vedre življenjske volje,fanatično zaljubljen l' svoje delo. Izdalo ga je srce sredi začetih priprav za IJ Tnhor slovenskih jievskih zborov, katerim je posvetil čs(/vskih zborov. Rodil seje leta 1915 r t 'eržeju v skromni kmečki družini, hi je tudi hodi! c osnovno šolo, nitkarje končal meščansko šolo v l.iuionieru. Ker je imel željo postati kmetovalce, je kasneje nadaljeval študij r kmetijski šoli v Rakičanu. l eta 19-JI, ko so Prekmurje okupirali Nemci, se je kot osemnajstletni fant umaknil r l.jubljano in se vpisal v trgovski: šolo. Stanoval je v Učiteljskem domu, kjer je bila že tedni močna Skojevska organizacija, r kateri so 2. STRAN NAŠA SKUPNOST - SEPTEMBER 1982 Sl KRATKA INFORMACIJA O POSLOVANJU (TOZD) GOSPODARSTVA V PRVEM POLLETJU 1982 CENE VPLIVAJO NA PRIHODEK ) (Nadaljevanje s 1. strani) skega leta za 19 %. Ta delež se je zmanjšal predvsem zaradi novega zakona o amortizaciji, delno pa tudi zaradi težjih pogojev gospodarjenja. Če prištejemo k dohodku še amortizacijo in s tem izločimo vpliv novega zakona o amortizaciji na višino dohodka, dobimo primerljivi dohodek. Vendar pa so v primerljivem dohodku zajeta sredstva za celotno reprodukcijo in ne samo akumulacija. Tudi v primerljivem dohodku so vse vrste porab naraščale hitreje od rasti primerljivega dohodka. Sredstva za reprodukcijo pa so se kljub povečanim stopnjam amortizacije po novem zakonu, zmanjšala. Struktura primerljivega dohodka je potem naslednja: največji delež odpade na čiste OD in skupno porabo (34,5%) ter na sredstva za reprodukcijo (28,7 %). Iz delitve dohodka in razporejenega primerljivega dohodka lahko sklepamo, da se je poslovanje v primerjavi s prvim polletjem lanskega leta precej poslabš-čalo, kljub temu ni nobena organizacija zaključila 1. polletja z izgubo. Nekaj organizacij združenega dela imajo tako nizko akumulativno in reproduktivno sposobnost, da poslujejo na meji rentabilnosti, saj so nekatere izločile minimalna sredstva za poslovni sklad, ali pa sploh nič. Med njimi so Black and Decker, Iskra TOZD Stikalni elementi, Rašica TOZD Ambrus in TOZD Vlta-va, KZ Stična, Prašičereja Stična, Motel Grosuplje in komunalno podjetje. Med takšne organizacije lahko prištejemo še Iskro avtomatika TOZD Stikalni elementi, ki ima visoka sredstva akumulacije in visoko stopnjo akumulativne sposobnosti, vendar so se sredstva za akumulacijo v primerjavi z lanskoletnim obdobjem zmanjšala za 60%, stopnja akumulativne sposobnosti pa za 80%. (Tabele so v Delegatskem obveščevalcu) BRIGADIRJI MDB JOŽE KOVAČIČ V LIVARJU Brigadirji občinske brigade so 5. avgusta 1982 za mesto svojega zadnjega dogovora in priprav pred odhodom na zvezno mladinsko delovno akcijo DELIBATSKI PESEK v Vojvodini izbrali proizvodno halo letošnjega pokrovitelja brigade DO Livar Ivančna Gorica. Na brigadni konferenci, kateri je prisostvoval tudi direktor DO Livar Valentin Mendiževec in vodstvo mladinske organizacije Livar so ugotovili, da je bilo precej priprav pred zvezno akcijo dobro opravljenih: usposabljanje vodstva brigade, predhodne izpeljane lokalne akcije, občinskega in krajevnega obsega in akcije po delovnih organizacijah. Mladinci Livarji so kornandantki brigade Leji Trontelj izročili tudi spominsko plaketo Livarja v zameno pa prejeli majice in emblene brigade. JOŽE NOVAK C PREDSTAVLJAMO DO TABOR GROSUPLJE j Delovna organizacija »Tabor« je bila ustanovljena oktobra 1951. leta, kot občinsko preskrbovalno podjetje. Ob ustanovitvi je bilo v njej zaposlenih 25 delavcev in so imeli vsega tri prodajalne in sicer v najemu. Skromen začetek (po prvem letu poslovanja je dosegla 1,3 milijona din prometa) ni vzel poguma zaposlenim, saj so z veliko volje in pravilno poslovno politiko uspeli zgraditi delovno organizacijo kakršna je danes. TRGOVINE BLIŽJE POTROŠNIKU C MDB JOŽE KOVAČIČ IZ GROSUPLJA 1 Leta 1978 so izvršili reorganizacijo ob združitvi DO Tabor in DO Polževo. Tako ipja sedaj tri temeljne organizacije, združenega dela in sicer: Maloprodaja, Veleprodaja in Gostinstvo, Je ena od 40 delovnih organizacij, ki so se združile v SOZD ABC Pomurka. Ta združitev jim omogoča lažje investiranje v nove prodajalne in solidarnostno prelivanje sredstev med DO. Gotovo pa bo potrebno vložiti še veliko naporov tudi s strani DO Tabor, da bo pripadnost SOZD dejansko živela med delavci. Pobude za večje dohodkovno povezovanje med vsemi TOZD, namesto kupoprodajnih pogodb, bodo zaživele tudi s prizadevanjem delavcev naše DO. V 40 prodajalnah in 13 gostinskih obratih je danes zaposlenih 340 delavcev in 70 učencev. Le-ti skrbijo za zadovoljivo založenost trgovim z tehničnim blagom, gradbenim materialom in živilskimi potrebščinami ter nas postrežejo v trgovinah in gostinskih obratih. Kakor je povedal Janko Petek, generalni direktor Tabora je sedanji družbeno-ekonomski položaj neugoden tudi za trgovinske delovne organizacije, saj veliko potrebščin (od živilskih do tehničnih) na trgu primanjkuje in jih tako tudi v njihovih trgovinah ne moremo kupiti. Zadnje zaostritve kreditnih pogojev za delovne ljudi in občane pomenijo hkrati tudi upadanje prometa v trgovinah s tehničnim blagom in pohištvom ter deloma tudi z gradbenim materialom. Janko Petek je dodal, da bodo vsak "trenutek pričeli z gradnjo samopostrežne trgovine na Mrzlih njivah na Grosupljem in da so v izdelavi projekti za samopostrežno trgovino v Jerovi vasi. Tako bodo trgovino, bolj približali potrošnikom v novozgrajenih naseljih. '' Informiranje V D G' Tabor je sestavni del učinkovito delo delegatov sbvsCmi veda za obveščenost delavcev. borske novice« icLdiiJiivajo glasila SOZD ABCTumurirar. ZMDA Delibatski pesak 82 Razgovoru na sedežu delovne organizacije s tovarišem Jankom Petkom je prisostvoval tudi tovariš Janez Lužar, sekretar OO ZSS Grosuplje. Sedmega avgusta je naša mladinska delovna brigada Jože Kovačič odšla na enomesečno zvezno akcijo Delibatski pesak ob južnem Banatu. Kljub več mesečnim pripravam brigada ni odšla popolna na akcijo. Za ta neuspeh je več vzrokov: akcija traja od 7. avgusta do 5. septembra in v tem času se že prične pouk ter izpiti na fakultetah; zaradi ostrejših gospodarskih pogojev ne dovolijo mladim delavcem enomesečne odsotnosti, veliko dijakov pa,v, času počitnic dela, da si tako zaslužijo žepnino. Pri opremi brigade so nam finančno pomagale delovne organizacije LInis, Black and Decker, • ODSLEJ V IZOLI DOM ZA ODDIH UPOKOJENCEV Oddih v prijetnem okolju med prijetnimi ljudmi 27. APRILA JE BIL- V Izoli odprt arhitektonsko nadvse privlačen ter funkcionalno opremljen Počitniški dom upokojencev Slovenije. Ta dom, zgrajen je bil iz lastnih sredstev upokojencev ima 350 ležišč (od tega je 11 ležišč v šestih sobah v celoti urejenih za bivanje invalidov), restavracijo in ostale spremljevalne prostore za družabnost ter 20 krat 8 metrov velik notranji bazen z ogrevano morsko vodo. V sosednji, prenovljeni nekdanji vili Ranieri pa so nadvse okusno urejeni zunanji in notranji klubski prostori, opremljeni z biljardom, namenjeni družabnim aktivnostim. Vsak večer je organizirana živa glasba za razvedrilo in ples, tedensko prirejajo spoznavne večere... Vse sobe tega objekta (mimogrede naj zapišemo, da se vse ogrevanje in vsa sanitarna voda napajata iz energije 266 na strehi postavljenih sončnih kolektor-jev) imajo pogled na morje. Pod strokovnim vodstvom kopališkega mojstra — rekreatorja poteka kopanje na kopališču oziroma v bazenu, vsako jutro pa je organizirana tudi neobvezna jutranja telovadba. Med mladim osebjem tega doma je tudi stalno zaposlena medicinska sestra, organizirane so tudi masaža, pedikura, kozmetične in frizerske storitve. Gosti, ki so dosedaj preživeli svoj oddih v tem domu ne skoparijo z lepimi besedami in s hvaležnostjo nad vtisi in svojim bivanjem. Kot smo se med kratkim obiskom lahko prepričali tudi sami, se je ta mlad kolektiv svoje naloge lotil nadvse zagnano in z veliko volje, zavedajoč se, da je prav odnos do gosta in razumevanje njegovih želja poleg dobre hrane tisto, kar omogoča zadovoljstvo obiskovalcev. Dom ima tudi lastno plažo oziroma kopališče, v kratkem bo nared tudi balinišče, kmalu pa bodo na malo marino privezali dve barčici oziroma motorna čolna za krajše izlete po morju. Bivanje v tem^lomu B kategorije je v prvi vrsti omogočeno članom društev upokojencev, v primeru nepolne zasedenosti pa tudi drugim gostom. Čas bivanja je praviloma deset dni, po želji gosta z ozirom na razpoložljivost pa se bivanje lahko tudi podaljša. In še cena? V sezoni je cena oskrbnega dne 480 din (članom DU je omogočen regres v višini#60 dinarjev), do te cene pa ima pravico tudi zakonec, ki nima lastnega dohodka. Janja Domitrovič Instalacije in IMF Livar Ivančni gorica, ki je prevzel pokrovi’ teljstvo. ČepraV nepopolni, so se mla^1 . Grosupeljčani dobro znašli * Vojvodini in dosegajo lepe rc’ zultate. Brigado so popolnih iz okoli’ ških mest in vasi. Domačini so si. v začetku težko vklopili v našo; bngudo, vendar so z dobro volj0 in humorjem premagali tudi tn 20. avgusta se je zaključila prv»| dekada in komisije so ocenjevali delo. Na področju interesnih dfj javnosti (informiranje, šport' kultura, idejnopolitično delo) s°j komisije pregledale delo in vse je brigada dobila oceno »iiu'! zetno«. Na udarniškem dnevu so d°' segli 179%, norma je bil* 142 %. Tako na delovišču iziOH osmih brigad zavzemajo trd)* do četrto meso. Kopljejo pa pr0-tipožarne jarke in obrezujejo N1' rovce. Delovišče je oddaljeno i11 se vozijo tudi do dve uri. Vsi*' jajo že ob 3.30 zjutraj. Delo ji1" ni pretežko, le vročina jih »daje«, saj termometer naras<{ do 35 stopinj celzija. Popoldan jim zapolnijo razi11 tečaji: foto, novinarski, radiom3' terski, ikebana, tečaj za voznih motornih vozil različnih kategif rij, kultura. Tako jim pester hrt’ gadirski dan še prehitro mine & vse, kar bi radi storili in doživ£' li. Brigadirski zdravo! Marjeta Zupani ^VTF.rX7&sasus%z STRAN 3 It MONGt^S wvZ5MS movo Mi^rro ^ ! ;ni ivi- adi v rr| 5 Ijo to. •vjj al£ ie-: 'n! sOj A 1 io- ,il< A\ lj‘l ro- »o- in: ir iif tl« si« ;|1! 13' k< o- H- z« '{• tone C PRED 11. KONGRESOM ZSMS MLADI O SEBI 22., 23. in 24. oktobra bo v Novem mestu 11. kongres ZSMS ) Priprave na kongres tečejo že od prejšnjega leta, intenzivneje pa seveda v zadnjih mesecih. Tudi v OK ZSMS Grosuplje smo organizirali javne razprave o kongresnih dokumentih (programske usmeritve in statut) in analizirali stanje v mladinski organizaciji. Nekatere osnovne sredine so se zelo dobro vključile v razprave, druge bolj površno, nekatere so samo informirale o kongresu. Bolj poglobljeno smo analizirali dejavnost mladine v organih občinske konference. Organizirali smo skupine po posameznih področjih dela in poglavjih programskih usmeritev (družbenoekonomski položaj mladih, ZSMS v boju za razvoj političnega sistema socialističnega samoupravljanja, ZSMS kot najširša fronta mlade generacije, družbeni interesi mlade generacije, statut). Iz vseh pripomb in analiz smo sestavili poročilo. Ta analiza je pokazala, kje se je mladinska organizacija premalo angažirala, kje so pomanjkljivosti, kje smo delali napake in kakor kažejo usmeritve za nadaljnje delo. O mladini, njenih težavah, problemih in uspehih pa so povedali nekaj več naši delegati: Lea Trontelj, Cveto Zupančič, Milena Živkovič, Porenta Srečo in Jože Novak. ZUPANČIČ CVETO — rojen 1958, doma z Vrha pri Višnji gori. Leta 1980 je bil predsednik Aktiva mladih zadružnikov Stična ter član Področne konference mladih iz kmetijstva pri OK ZSMS Grosuplje. — »Od IV80, leta se ukvarjam izključno s kmetijstvom in so mi poznani problemi, ob katere zadenejo(mo) mladi krhetovalci pri svojem delu. Eden iztned teh je predvsem lastništvo kmetije in zemlje, kajti mladi, ki niso lastniki zeml/e, ki jo obdelujejo, tudi ne morejo v večji meri vplivati na razvoj kmetije in vlaganja v panoge, ki kažejo neko svetlejšo perspektivo. Sam tega problema sicer nimam, ker me doma upoštevajo kot »polnopravnega člana« in o vseh pomembnih stvareh odločamo skupaj. Pri razvoju kmetij nam pomagajo kmetijski pospeševalci ter kmetijske zadruge, mladi zadružniki pa se na svojih sestankih večkrat pogovarjamo s strokovnjaki o vseh problemih, ki nas tarejo in zanimajo. Ob strokovni pomoči, pa je delo že lažje in prinaša tudi boljše rezultate. Glede uključevanja mladih iz kmetijstva v delo ZSMS bi pa lahko rekel, da vsakdo, pa naj ima še toliko dela, lahko najde čas in se posveti tudi mladinskemu delu, če je le dovolj zainteresiran. Seveda pride tu prav vsak izgovor, ki naj bi opravičevat nedelo, resnica pa je taka, da ob premajhni zavzetosti in odgovornosti, tudi delo ki se opravi, ni kaj prida vredno. Menim, da je danes la nezainteresiranost prerasla že kar v problem in od kongresa pričakujem, da bo dal odgovor na to vprašanje.« (Foto: Bojan Ambrož) MILENA /IVKOVIČ — rojena 1963, stanuje v Temenici, je študentska Ekonomske fakultete ter predsednica komisije za idejno—politično delo pri OK ZSMS Grosuplje. — Med mladimi je premalo zanimanja za delo v mladinski organizaciji. Sama šem že mnogokrat razmišljala o tem, drugi pa mi pravijo, da jim le-to ne nudi pravega zadovoljstva. Tu je mišljena zabava in še enkrat zabava, ki pa ni bila in ne more biti temelj, na katerem naj bi se gradila ZSMS kot najširša frontna organizacija mlade generacije. Vse premalo je idejno-političnega dela, zavest mladih pa tudi ni na ne vem kako visokem nivoju. Pri tem seveda ne mislim vseh, mnogo je takih, ki delajo in se trudijo; še več pa takih, ki ničesar ne prispevajo, kar uhaja iz zornega kota njihovih ozkih interesov. — Nujna je večja povezava Osnovnih organizacij z O K ZSMS, kajti do sedaj se je dogajalo, da je O K s svojim delom reševala nedelo OO, ki se največkrat konča pri seji predsedstva, člani OO pa so od njih odmaknjeni in izolirani, krivda pa je obojestranska. Na teh področjih imamo še mnogo rezerv in ko bomo pričeli te izkoriščati, se bo tudi stanje v organizaciji mladine občutno popravilo. (Foto: Bojan Ambrož) JOŽE NOVAK — predsednik OK ZSMS Grosuplje, član odbora za pripravo XI. kongresa ZSMS. »Bistveno vprašanje, ki siga bomo morali delegati na kongresu zastaviti je, kakšne so perspektive mlade generacije in kaj lahko ta generacija sploh stori za svojo prihodnost. Se usmerjeno izobražuje? Trdo dela za majhen denar? Se ji izplača obdelovati zemljo? V ne preveč zavidljivi družbeni in gospodarski situaciji je po mojem mnenju zelo pomembno, da mladi v svojih lastnih sredinah — krajevnih skupnostih, delovnih kolektivih in šolah, temeljito analiziramo razmere na ključnih področjih življenja in dela ter tu opredelimo, kajjn kako naprej. Na kongresu bomo sicer poizkušali poenotiti najpomembnejše, pa še vedno zelo splošne predloge ključnih nalog ZSMS v bodoče. Vendar s samo opredelitvijo teh nalog še ne bodo prišli vidnejši rezultati boljšega jutri, temveč bodo odvisni predvsem od pripravljenosti in trdega dela vsakega posameznega mladega človeka v boju za spreminjanje neugodnih razmer. Tisti, ki delajo samo od sestanka do sestanka, vmes pa nič, bodo sicer tarnali, kako težko je zagotoviti množičnost v ZSMS in odmevnost naših sklepov. Pri tem pa se že dolgo nismo resno lotili spoznavanja različnih, včasih celo zelo nasprotujočih si interesov mladih, celo namenoma smo se distancirali od njih. Ne ukvarjamo se s problemi mladih družin in s težavami pri pridobivanju stanovanj. Smo študentom kdaj pokazali, da potrebujemo njihovo znanje? Smo se kdaj vprašali, kako se počuti mladi delavec v samskem domu SGP? Nismo! Precej problemov je, s katerimi se moramo resno spopasti in odpraviti preživele oblike in metode dela in mladi se bomo še raje in z večjim elanom priključili organizaciji mladih in njenemu delu. (Foto: Bojan Ambrož). PORENTA SREČO — rojen 1959, stanuje v Velikem Gabru, zaposlen pa je pri Tekstilu — TOZD Motvoz in platno Grosuplje. Ze dalj časa deluje v ZSMS; bil je predsednik in sekretar OO ZSMS Šentvid pri Stični, sedaj pa je predsednik OO ZSMS Motvoz in platno. »OO ZSMS v Motvozu je bila ustanovljena leta 1080 in od tedaj se trudimo, da bi mladince, ki so pri nas zaposleni, tvorno vključili v delo OO. Vendar pa je to dokajšen problem, kajti zaposleni so pol delavci in po! kmetje, tako da jih po 8 urah dela v tovarni, čaka še doma delo na kmetiji, tako da jim časa za aktivnejše delovanje primanjkuje. Za jesen prpravljamo anketo, ki bo pokazala, kakšna je pripravljenost mladincev za delo in na katerih področjih, tako da bomo dobili jasno sliko o interesnih področjih mladih v naši OO. Kar se tiče problematike zaposlovanja mladih v naši delovni organizaciji lahko rečem, da nas je la problem zaenkrat obšel. Vsi, ki so se potegovali za vstop v delovno razmerje so bili tudi sprejeli, celo več, potrebovali bi še delovne sile, vendar pa kol kaže ni pravega zanimanja med mladimi za proizvodno delo. Mlade, ki se na novo zaposlijo, se trudimo kar najhitreje uvesti i' delo OO, ki ima tudi vso podporo »• OO. tako da lahko nemoteno delamo, če smo le dovolj pripravljeni zi< to.« (Foto: Bojan Ambrož) LEA TRONTEU — rajna 1962, Grompejčanka, je štu- »Dejavnost Osnovne organizacije ZSMS na Grosupljem je že nekaj časa na točki ledišča, kajti pri nas se najbolj kažejo navzven protislovja razvoja: Grosuplje ni več vas in obenem ne mesto, bližina Ljubljane pa nasv dokajšnji meri odtujuje. Vsi skupaj ne težimo k izgradnji homogene organizacije, ki bi nas mladince združevala, pač pa (skoraj) vsakdo zase išče zabave v Ljubljani; delo v OO pa pri tem najbolj trpi. Vodstvo, ki je trenutno v razsulu, ni sposobno organizirati dela OO na nivoju — to je naš stalni problem, pa tudi oblika organizacije je slaba, vleče se namreč že dolgo nazaj. Treba bt jo bilo na novo formirati, pa bi bde tudi perspektive bol/še, vsaj meni se zdi tako. Velik problem je postalo tudi mladinsko prostovoljno delo sai po nekajletnem navdušenju letos ni več pravega zanimanja ža to vrsto preživljanja prostega časa. Občutek imam, da hočemo delovne akcije umetno obdržati pri življenju, kajti pri vsem tem se pojavlja vprašanje ah so akcije preživele svoj namen, ali jih je treba za nekaj časa ukiniti ah pa v temeljih spremeniti oblike. Sama sem bila doslej na dveh zveznih delovnih akcijah, ni pa mi bila všeč za- 4. STRAN SEP POD INŠPE'KTORJp¥$t DROBNOGLEDA ASFALTNO IGRIŠČE V AMBRUSU C [ V ZAZIDALNEM NAČRTU G 3—BARONOV I GRAD V VIŠNJI GORI Nevsklajenost zgrajenih črnih objektov V Višnji gori je sprejet zazidalni načrt G 3 Baronov grad, kjer so bili že pred tem zgrajeni štirje objekti, ki se ne vklapljajo v nov zazidalni načrt G 3 zaradi: — nasprotne smeri slemen — gabarita predvidenih objektov v novem zazidalnem načrtu predvsem višinsko in tlorisno, -— v novem zazidalnem načrtu so predvideni objekti v tipični dolenjski arhitekturi tako, da se zgrajeni objekti ne vklapljajo v nov zazidalni načrt. Vendar pa kljub navedenim nepravilnostim obstojajo možnosti za vskladitev zgrajenih objektov z objekti v zazidalnem načrtu, če bi bilo dovolj posluha s strani investitorjev. Obstoječe objekte bi bilo potrebno višinsko znižati, spremeniti smer slemen tfer ozeleniti, dopolniti z raznimi lesenimi ograjami, polkni itd. Občinski inšpektorat, urbanistična inšpekcija je vse investitorje opozorila na nepravilnosti in bo tudi ustrezno ukrepala, da se bodo objekti ustrezno vključili v pbjekte v zazidalnem načrtu. Občinski inšpektorat Šolska zgradba \ ' Ambrusu ima nad vhodom letnico 1883, torej leto, ko je bila sedanja zgradba dograjena. Pouk teče v Ambrusu že od leta 1874, kar ugotavljamo po ohranjenih katalogih iz tistega časa. Za potrebe šolske telesne vzgoje smo imeli pri šoli v Ambrusu blatnoprašno igrišče 13x20 m, ki smo si ga uredili na šolski njivi. Ne samo zaradi blata in prahu, tudi po razsežnostih igrišče ni več zadovoljevalo potreb Ambrusa in okoliških vasi. Od TKS Grosuplje smo že v letu 1980 dobili prvo spodbudo — 6 starih milijonov za športno igrišče. Ko pa smo pri Cestnem podjetju Ljubljana naročili projekt, je bilo z vzpodbudo konec: predračun je bil leta 1980 kar 74 starih milijonov. Od kod toliko denarja? Julija 1981 smo se kljub temu okorajžili. Kar bo, pa bo. Pri cestnem podjetju Novo mesto smo dobili 4(1—tonski buldožer, ki nam je za nekaj več kot 5 milijonov grobo zravnal zemljišče, ki smo ga pred tem dobili z zamenjavo: šola je zamenjala s sosedom del šolske njive in tako pridobila za igrišče dovolj širine. Sedaj pa so nastopile težave: kam z odrinjenim materialom? Začeli smo minirati in prestavljati kamenje v 60 m dolgo in 2 m visoko škarpo, ki so jo v 1.200 Kam in kako usmerjati gradnjo? V času priprave gradiva za Našo skupnost je javno razpravo o spremembah in dopolnitvah urbanističnega reda občine Grosuplje organizirala že polovica krajevnih skupnosti, ki so bile različno organizirane. Nekatera vodstva krajevnih skupnosti so sklicala seje skupščin (Šmarje), drugje so povabili predvsem »prizadete« občane (Ivančna gorica), pogostejši pa »o bili zbori občanov (Polica, Višnja gora, Sp. Slivnica) ali temeljitejše razprave po vaških odborih (Mlačevo, Žalna, Grosuplje, Dob). So bili pa tudi primeri, kot na primer v Šentvidu, da je javna razprava potekala kar brez občanov - na (ne)sklicani javni razpravi je bil poleg predsednika skupščine in sveta KS prisoten samo še predsednik vaškega odbora Šentpavel?! gora. V Zagradcu, kot tudi marsikje drugje se postavlja eno izmed temeljnih vprašanj, kako preprečiti iz več vidikov neracionalno razpršeno gradnjd kjerkoli in vendar omogočiti mladim, da ostanejo v teh krajih. Podobno je bilo tudi drugje. pa ustrezno kaznovati. Za bodoče pa so se razpravljalci zavzemali za. boljše preventivno delovanje družbene samozaščite v krajevni skupnosti tudi v takih primerih, kar pa seveda zahteva večje sodelovanje s pristojnim občinskim inšpektoratom. Kot je bilo pričakovati je bila tudi vsebina razprav različna. V Šmarju so vaščani Sel predlagali zmanjšanje cone zazidljivosti, da bi ohranili več rodovitne zemlje. Na Polici, ki se razvija zelo razpršeno imajo drugačne težave — legalizacija nedovoljenih gradenj, (pre)prodaja zemljišč za gradnjo počitniških hišic in polno vprašanj zakaj nekdo sme graditi, drugi pa ne. Višnjani so si naj->rej na razpravi postavili jasne :riterije in vprašanje ali ni vi-;endov v njihovi KS že kar do-/olj, če ne že preveč (sicer pa je :u že bolj pereče vprašanje razvoja samega naselja Vjšnja Gradnja v strnjenih naseljih. Ob iskanju rešitev priprave ustreznejšega urbanističnega reda v občini Grosuplje je jasno, da že tako razdrobljenih kmetijskih zemljišč nebi smeli še naprej deliti na manjše parcele in jih pozidavah. Podpreti bi veljalo predloge, da bi v krajevnih skupnostih ob večji solidarnostni zamenjavi zemljišč vaščanov dosegli, da bi zainteresirani gradili le v sklopu strnjenih naselij, oz. naseljih, ki imajo perspektivo nadaljnjega komunalnega in ostalega skupnega urejanja. Kmetijska zemljišča Pred javno razpravo je občinski izvršni svet na predlog imenovanje komisije kmetijcev predlagal, da se iz območij zazidljivosti izzvame skupaj kar 80 ha primernih kmetijskih zemljišč, ki so bila dosedaj predvidena za pozidljivost. Tekom razprave so bile te pobude skoraj povsod podprte. Legalizacija nedovoljenih gradenj. Druga težava, ki je bila tako ali drugače izražena v vseh krajevnih skupnostih je legalizacija ali rušenje nedovoljenih gradenj in pa zahteva nekaterih občanov za spremembo namembnosti počitniške hišice v stanovanjski objekt. Predlagatelj spremembe urbanističnega reda bo imel težko nalogo pri uskladitvi teh zahtev, čeprav je splošno znano, da je potrebno obstoječe »grehe« čimprej rešiti, kršitelje Predlog sprememb na vpogled na Oddelku za urbanizem in gradbene zadeve. Verjetno si občani zaradi počitniškega avgustovskega časa javne razprave, niso vsi uspeli seznaniti s predlogom sprememb urbanističnega reda. Sam odlok in grafične priloge iz katerih je razvidno pod kakšnimi pogoji bo v bodoče mogoče graditi, so še vedno na vpogled na Oddelku za urbanizem in gradbene zadeve občine Grosuplje in pristojnih organih krajevnih skupnosti. Predlogi, kako nadalje urejati urbanizirani in ostali prostor v občini, so vedno dobrodošli in so lahko v veliko uporo delegatom skupščine za sprejem ustreznega odloka. Jože NOVAK urah zgradili vaščani s prostovoljnim delom. Sosedu smo napravili novo pot. V mejo smo zvrtali preko 500 vrtin. Svet se je nižal in ravnal. Sredstva za ta dela je dala krajevna skupnost (cement, pesek), 7.250 din je prispeval sindikat Rašice Ambrus, viti s prostovoljnim delom in brez strokovnjakov. Šola Ambrus je bila pobudnik, KS Ambrus pa nosilec samoupravnega sporazuma za zbiranje sredstev za dokončno ureditev igrišča. Za uresničitev sporazuma se je z vso vnemo in odgovornostjo zavzela * * .........’**'-**«vz in wvi£w vwi nc/aijci ^avz.cici Avtoprevoz Ivančna gorica je dal TKS Grosuplje. Do konca junija 25 starih gum za zaščito pri mini- letos so bili podpisani naslednji ranju, čeprav smo vseeno razbili preko 100 strešnikov (sosedovih). Počasi smo rinili naprej. Spomladi letos pa so se pokazala dela, ki jih nismo mogli več opra- sporazumi: KS" Ambrus za 100.000 din, Rašica TOZD Rezka Dragar Ambrus za 70.000 din, OŠ Stična za 30.000 din, TKS Grosuplje za 100.000 din, OIS Grosuplje za 150.000 din, Skupnost otroškega varstva Grosuplje za 80.000 din in SOb Grosuplje za 50.000 din. Na posebno | prošnjo je odobrila pomoč šoli tudi KZ Stična in prispevala znesek 20.000 din. Tako smo zbrali 700.000 din, kar je bilo dovolj, da je KS Ambrus podpisala s CP Ljubljana pogodbo "za izvršitev popravila in asfaltiranje igrišča. Delavci in stroji CP Ljubljana so m s krajšimi prekinitvami nadalje-; Spl0 vali in zaključili začeto delo i11 sedi 26. julija 1982 je na igrišču Ji ter Ambrusu zabrnel finišer. Težki j. tovornjaki so pod težo asfalta * J11 lomili dovoz na igrišče, še težji mre: valjar je sumljivo tresel 2 m vi- tv'di soko škarpo. Bo zdržala? Bo! Je! V Igrišče v Ambrusu je še neure- nje, jeno, še marsikaj manjka. S pre- Vsi cej korajže in malo pomoči bomo na s uredili tudi to. Ambrušani smo ponosni na to novo pridobitev in f^0 hvaležni smo ljudem, ki skrbijo p * za napredek, čeprav je ta maj- .. v hen. Hvala za pomoč. lm' Karel Puš ra’u Nelegalno opravljanje obrti — šušmarstvo montaža lesenih stropov in podov montaža lesenih stropov ih podov vodovodno instalaterstvo Oven Anton Jurkovič Ivica Menegalija Franc Žalna 3 Grosuplje, Kadunčeva 16 Grosuplje, Ljubljanska 16 Lavrič Silvo instalaterstvo za vodovod, centralno kurjavo, klimatske naprave in plinske napeljave Grosuplje, Brezje 1 Jagodic Alojz Hribar Anton Rozina Jože Biček Mirko, Viktor pečarstvo pečarstvo za postavljanje peči polaganje keramičnih plošč izolaterstvo Velika Loka 34 Dedni dol 24 Grosuplje, Jurčičeva III/14 Zupančič Ivan Jeraj Josip Zakrajšek Alojz izolaterstvo kleparstvo Grosuplje, Gatina 12 Stična 65 kleparstvo — montiranje stavbno klepar, izdelkov Veliko Mlačevo 37 Hočevar Franc Omahen Janez stavbno kleparstvo stavbno kleparstvo Kal 8 Grosuplje Ob Grosupeljščici Kadunc Vinko Žurman Jože Gale Ivan popravljanje tehtnic in težnih naprav vulkanizerstvo avtopralnica Cikava 18 Grosuplje, Obrtniška 7 Grosuplje, Adamičeva 45 Hojč Emil popravilo gospodinjske opreme Grosuplje, Ljubljanska 30 Jerovšek Ivica montaža in servis gost. opreme 1 Cikava 21 Sever Franc mizarstvo Vrhpolje 4 Perp.-.r Janez mizarstvo Zaboršt 16 Trunkelj Albin mizarstvo Krška vas 3 Jakič Stane -v * mizarstvo Zdenska vas 23 Ceglar Milan mizarstvo Ivančna gorica 3 Kavšek Gregor mizarstvo Ivančna gorica 75 Skoda Stanislav mizarstvo Fužina n.h. Jernejčič Viktor mizarstvo Fužina 14 Tekavčič Anton mizarstvo Predstruge 8, V. Dobrepolje Šuštar Janez stavbno mizarstvo Podgorica 12, V. Dobrepolje Perovšek Jože stavbno mizarstvo Šmarje Sap 33 Štibernik Milan stavno mizarstvo Velika Loka 47 Gerdeh Bojan in Neda pohištveno in stavbno mizarstvo Ivančna gorica 92 Strgar Janislav splošno mizarstvo Mali Vrh 1 Kocjančič Feliks splošno mizarstvo Veliko Mlačevo 61 Zupančič Alojz in Marija splošno mizarstvo Ob Grosupeljščici 5 Lokar Boris splošno mizarstvo Stična 9 Vencelj Alojz splošno mizarstvo Ivančna gorica n.h. Zaletelj Anton modelno in splošno mizarstvo Grm 14 Upamo, da boste občani s pomočjo tega članka lažje in hitreje reševali probleme pri naročil in raznih popravilih v hišah in da se boste raje odločali za registriranega obrtnika in ne za »šušmarja S tem si boste sk rajšali delo pri reklamacijah, nam pa pomagali pri reševanju zelo perečega prohlen — šušmarstva. ^ ,, Svei Meč Od Slo\ Ekc Jan( Del JJčii Odj %>o Mu; Por iKnj Aki Sloi bra Por knj ten 1 ‘zp. Us na ■ C • iz naSih knjižnic 3 Knjiga — neizčrpni vir znanja SPLOŠNOIZOBRAŽEVALNA KNJIŽNICA GROSUPLJE Mnogim prebivalcem naše občine je dejavnost in organiziranost lili ^P*0^no*z°braževalne knjižnice Grosuplje zelo malo znana. Na žalost se dogaja, da nekateri sploh ne vedo, da ima Grosuplje knjižnico, ka- kj ,ere fond obsega 27.183 knjižnih enot ter dnevno časopisje in revije, [a k' lahko preberete v čistalnici. Poleg tega je razvita tudi knjižnična ji roreža, saj imamo krajevne knjižnice v Stični, Šentvidu pri Stični, Šen-l' tv'du pri Stični, Višnji gori, Dobrepolju ter na Krki. :! Vsakdo potrebuje kdaj knjigo, ki jo prebere za razvedrilo ali črpa iz !‘ odgovore na vprašanja, ki se mu zastavljajo na vsakem koraku. i vemo, da se moramo v hitrem napredku znanosti in tehnologije, 0 na svojem delovnem mestu in za širjenje lastnega obzorja, nenehno n Izobraževati pa naj bo to fizični delavec v tovarni ali vodilni organ. 0 Mogoče niste vedeli, da lahko dobite odgovore na mnoga vprašanja . Prav v naši knjižnici. Delavci Splošnoizobraževalne knjižnice se trudimo, da odgovorimo na vsako zahtevo bralca, saj imamo veliko lite-iš rature za vsa strokovna področja. Priporočamo naslednje knjige: ~~ s Področja gospodarstva: Svetovni izziv Jdednarodni gospodarski sistem (Janez Stanovnik) v)d kod Hitlerju denar |Movarček družbenoekonomskih izrazov (Truda Žoher—Durjava) ^konomski sistem in ekonomska politika Jugoslavije (Škerjanec dr. Janez) p *a vodilni kader: e'° poslovodnega delavca (Možina Stane) einkovita delovna organizacija (Jerovšek Janez) Odgovornost proizvajalca stvari z napako (Sekolec Jernej) 7~ ee imate svojega konjička, vam bodo dobrodošle naslednje knjige: Portna turistika (Kristan Silvo) Muharjenje Popravi sam !^nj'ga o avtu i^krobatsko smučanje (Kalčič Boris) Slovenski lovski priročnik j, Seveda je to le nekaj naslovov knjig, ki bi jih priporočali vsakemu Pralcu. Občinska matična knjižnica je odprta vsak dan od 7. do 14. ure v Ponedeljek, sredo in petek pa tudi popoldne do 19. ure. Krajevne 'Pjižnice so odprte enkrat tedensko po dve uri. Oo sedaj je vpisanih v našo knjižnico 3685 bralcev, katerih struk-'u,a je zelo razločna. Največ je dijakov, študentov in učencev, na ža- 1 Pa je veliko premalo nameščencev in delavcev, ki bi v tem hitrem C • KONJENIŠKI KLUB GROSUPLJE J konjeniški klub Grosuplje je lriČel delovati junija 1980. s,anovnih članov je bilo L7, do edaj pa se je čianstvo že več kot 'opeterilo — klub šteje namreč članov. Vsi ti so zagnani 'niaterski delavci, veliki Ijubitc- j konjeniškega športa, sadovi Jmovega dela pa so se kmalu ^ Kazali. Pričeli so osvajati prva osle j 7), druga in tretja mesta j3 dirkah v okviru republike, ^danosti za delo jim res ne anjka, imajo pa težave s hipo-|onvom, ki je poleg konj alfa in /ooga tega športa, brez njega , ' Uspehi niso tolikšni, kot bi P*« biij. Zemljišče, na katerem Zl hipodrom, ki bi bil primeren ETERINARtKI ZAVOD "KRIM" GROSUPLJE m ve fluoNK. oni: KUM* tNDTE UUlUANA Ve RUDNK. 0R08UPUI. CtflKNtC* VIMflUL MNB RAZPORED službe stalne pripravljenosti veterinarjev v avgustu in septembru 1982 »v1",l’,,e.V',erin*p‘ke *n,t'rvt mljc nu oh(THK'ju oMIne Crosuplj* je v stalni pri-ijega dnr 1 dipl. veterinar, z Ujemo iredelj in traja od 14. ure od sobote or. predprarnič- Pnu 0<* a o 7. ure naslednje|(a dne 1 dipl. veterinar, z Ujemo iredelj in "^Rad" pripravljenost traja od 14. ure od oj h 51** <*H 7. ure v ponedeljek oz. dne po prazniku: ‘K. <>H 14 a I i W 1 aau>aa v Al P..eazastri- o<| i i i.01* ure <*<> 7. ure vel. M. Punuerc, lel. 78J—111 2« u ^ 14* ure ** 20*8* do 7* ure vct’ z- VukeUi, tel. 771 — 188 it.— Od „ "d 14 ure do 17.9. do 7. ure vel. M. Pangerc, tel. 78.4—111 Od >4 ■ “d 14. ure do :4.<>. do 7. ure vet. Z. V ukelič, lel. 771—18» ttd i ’ "d >4. do 1.10 do 7. ure vel. !. Žitnik. ML 772—991 • od 14. ure do 8.10. do 7. lire vet. M. Pangerc, tel. 784—lil Spet je zaživelo zborovsko petje empu življenja še kako potrebovali dobro knjigo. . Gpamo, da vas bo ta prispevek napotil k razmišljanju, da bi si tudi vi : Posodili v knjižnici knjigo, ki je neizčrpni vir znanja. Prireditev in proslav v Grosupljem si v zadnjih dveh letih ni mogoče predstavljati brez mešanega pevskega zbora, ki deluje v okviru Kulturno umetniškega društva »Svoboda« in ga vodi zborovodja Viktor Žnidaršič. Pravzaprav je čudno, da je na tem področju v preteklih letih vladalo mrtvilo, saj ima KS Grosuplje približno 5.000 prebivalcev, kar pomeni široko osnovo, iz katere rastejo talenti, voljni žrtvovati dobršen del svojega prostega časa za delo, ki je v veselje tako njim kot njihovim poslušalcem. Kakor povsod, pa se je tudi tu pokazalo, da še tako veliko število petja željnih ljudi ni dovolj, če ni nekaj posameznikov, ki jim tudi organizacijsko delo, to tolikanj nehvaležno opravilo, ni tuje. Pobudo za ustanovitev zbora je dal veteran Partizanskega pevskega zbora Janez Lužar starejši. Skupaj z zborovodjem Viktorjem Žnidaršičem sta začela zbirati pevce, ki so že kdaj peli pa tudi take, ki bi radi šele začeli. Tako je moški pevski zbor prvič nastopil v Klubu upokojencev v Grosupljem 25. oktobra 1980, ženski pa nekaj kasneje, 24. aprila 1981. Do zdaj je moški zbor nastopil petnajstkrat, ženski pa trinajstkrat, samostojno ali pa skupaj v mešanem zboru. srajce enake barve, pevce pa bi seveda veselilo, če bi si za na- stope lahko kupili enake obleke. Za 5.0000 prebivalcev Krajevne skupnosti Grosuplje je zbor precej maloštevilen, vendar je po mnenju zborovodje Viktorja Žnidaršiča to šele začetek. Trenutno poje v moškem zboru osemnajst pevcev, vendar jih je od ustanovitve do zdaj pelo šestintrideset,\v ženskem zboru pa poje osemindvajset pevk, pelo pa jih je že dvainpetdeset. To predvsem pomeni, aa se pevci večkrat menjajo, kar pri vajah povzroča težave, zmanjšuje pa tudi kvaliteto nastopov. Oba pevska zbora sta že dvakrat nastopila na Taboru pevskih zborov v Šentvidu pri Stični. Tako zaledje bi lahko dalo zbor najmanj sto kvalitetnih pevcev in pevk. S takim številom ljudi, ki pa bi morali tudi redncPhoditi na vaje, bi zbor seveda povsem drugače zazvenel. Zato zborovodja in pevci vabijo vse krajane krajevne skupnosti Grosuplje, ki imajo veselje do zborovskega petja, naj se zboru priključijo in tako povečajo njegovo kvaliteto in moč. Zbor bo septembra spet začel redno vaditi, in sicer vsak ponedeljek in četrtek ob dvajseti uri v osnovni šoli »Louis Adamič« na Mrzlih njivah (nova šola). Denarno podpirajo zbor Zveza kulturnih organizacij občine Grosuplje, Krajevna skupnost Grosuplje, tovarna »Motvoz in platno« Grosuplje, »Mizarstvo« Grosuplje in Kiub upokojencev Grosuplje. Z njihovo pomočjo si je zbor kupil bluze in Zborovsko petje je tradicionalna kulturna dejavnost slovenskega ljudstva. Kako globoko je zakoreninjena v njem, kaže mogočni razmah Tabora pevskih zborov v Šentvidu. Razumljivo je, da Grosuplje, sedež občine, v kateri je ta vsakoletna veličastna prireditev, pri tem ne more stati ob strani. Vinko Petrič SVETEL PRAH IZPOD ^KONJSKIH KOPIT za tekmovalne prireditve, je namreč last Ljubljanskih mlekarn — TOZD Posestva Grosuplje. Le—ti so jim do sedaj že dvakrat gostoljubno odstopili hipodrom; tako da so lahko priredili tekmovanje. Vendar je to le kratkotrajna rešitev, ki zadovolji trenutne potrebe; velika želja članov kluba—lastni hipodrom, pa še naprej ostaja neuresničena. Ob tem se končajo tudi velike ideje o organiziranju jahalne šole za mladino, ki bi pripomogla k popularizaciji tega športa med mladimi. Interesa očitno ne manjka, kako naj si drugače razlagamo velik obisk na konjeniških prireditvah (Radohova vas Grosuplje — konjeniška prireditev (Foto: Bojan Ambrož) 80—7000 ljudi, Grosuplje 81 in 82 — 4000 oziroma 2500 ljudi). Hipodrom bi kot funkcionalni objekt služil tudi kot kolesarska steza, v sredini pa bi se uredilo nogometno igrišče. Vse to so zaenkrat le načrti konjeniških delavcev, uresničitev le-teh pa ni odvisna samo od njih. Tudi letošnja prireditev, 4. julija na hipodromu pri Prapročah, je lepo uspela. Gledalci, bilo jih je okoli 2500, so prišli na svoj račun, saj so imeli kaj videti: razburljive boje kasačev, galoper-jev in konjskih vpreg. Tu gre poleg borbe za prestiž tudi za denarne nagrade. Nagradni sklad je znašal tokrat 11.000 din, posamezne nagrade pa so se podeljevale po veljavnem pravilniku Konjeniške zveze Slovenije. Nagradni fond so si zagotovili preko Telesno—kulturne skupnosti občine Grosuplje, ki je prispevala 6.000 din, ostala sredstva pa se stekajo v blagajno preko pogodb za reklamiranje z združenim delom in zasebnimi obrtniki. To pa še ni vse. Konjeniški delavci bi radi letos pripravili še eno tekmovanje v Radohovi vasi, zopet pa je problem zemljišče, na katerem naj bi dirke izvedli. Vsi člani društva in ljubitelji konjeniškega športa pričakujejo, da bodo dobili potrebno soglasje od 11 solastnikov zemljišča in upajmo, da bodo še enkrat vse-družbeni interesi prevladali nad ozkimi interesi posameznikov. Tekst in foto Bojan Ambrož OBVESTILO Delavska univerza »Boris Kidrič« Grosuplje vpisuje od 23. avgusta do 30. septembra 1982 v najrazličnejše oblike izobraževanja ob delu: — 2-letnik Ekonomske srednje šole — strojepisni tečaj (začetni in nadaljevalni) — šiviljski tečaj (začetni in nadaljevalni) — kuharski tečaj — tečaj skladiščnega poslovanja — tečaj tujih jezikov za odrasle in otroke itd. Vsa pojasnila o izobraževanju in samoizobraževanju dobite lahko osebno ali po telefonu 772 -309 na Delavski univerzi »Boris Kidrič« Grosuplje, Kolodvorska c. 2. OBVESTILO Družbeni pravobranilec samoupravljanja Ljubljana bo še. nadalje uradoval v prostorih občinskega sveta Zveze sindikatov Grosuplje vsako drugo sredo od 14. do 16. ure. Do konca decembra 1982 bo pravobranilec uradoval v omenjenih prostorih v naslednjih dnevih: 1. septembra, 15. septembra, 29. septembra, 13. oktobra, 27. oktobra, 10. novembra, 24. novembra, 8. ddcembra in 22. decembra. Vabimo vse zainteresirane delovne ljudi in predstavnike organov in organizacij, da se v omenjenih dneh poslužujejo nasvetov in pomoči, ki jo lahko nudi družbeni pravobranilec samoupravljanja. PROGRAM KINEMATOGRAFOV ZA MESEC SEPTEMBER 1982 Datum Kinematograf Naslov in vsebina filma Č. 2. Grosuplje P. 3. Ivančna gorica Angleška barvna kriminalka S. 4. Grosuplje ' Podtabor SKRIVNOSTNO NASLEDSTVO N. 5. Dobrepolje P. 3. Dobrepolje Francoski barvni erotski film N. 5. Grosuplje SENCE NEKEGA LETA Ivančna gorica C. 9. Grosuplje P. 10 Ivančna gorica Ameriški barvni vojni film S. 11. Grosuplje PLAMEN NA PACIFIKU Podtabor N. 12. Dobrepolje P. 10. D brepolje N. 12. Grosuplje Ivančna gorica Ameriška barvna sodobna drama AMERIŠKI GRAFFITI C. 16. Grosuplje Ameriški barvni pustolovski film P. 17. Ivančna gorica S. 18. Grosuplje KASKADER Podtabor N. 19. Dobrepolje P. 17. N. 19. Dobrepolje Grosuplje Ivančna gorica Ameriški barvni erotski film v Čast zrelih žensk Č. 23. Grosuplje P. 24. Ivančna gorica Ameriška barvna politična drama S. 25. . Grosuplje Podtabor N. 26. Dobrepolje MOČNI TODA ZLOClNCI P. 24. N. 26. Dobrepolje Grosuplje Ivančna gorica Ameriška barvna komedija NEDELJSKI ZAPELJIVCI C. 30. Grosuplje P. 1.10. Ivančna gorica Ameriška barvna drama S. 2.10. Grosuplje • BRUBAKER Podtabor N. 3.10. Dobrepolje Otrokom ne dovolimo ogleda filmov »Sence nekega leta« in »V čast zrelih žensk«. K1NOPREDSTAVE: Grosuplje Dobrepolje Ivančna gorica o četrtek ob 20.: uri sobota ob 20. ^ujri ijj § nedelja ob 16 tiri petek ob 19;3 Hn b ;-nedelja ob 15 in l§-3& petek ob 19,3 J m h h nedelja ob 18‘30 61 * t '3 MI) ASalia icrajina 1982 Letos je že pelfe potekala v ppletrnji' ■ zvezna MDA Stihra krajina. Do leta 1981, ko je bilo zgrajeno novo naselje v Žužemberku, so brigadirji živeli v dveh naseljih jn sicer v Prevolah in Dobrniču. Brigadirji delajo na področju cele Suhe krajine, na teritoriju štirih občin: Grosuplje, Novo mesto, Kočevje in Trebnje. Da je mladinsko prostovoljno delo v teh občinah dobrodošlo in cenjeno, kaže novo naselje v Žužemberku, ki so ga sofinancirale. Je eno najbolj urejenih naselij MDA v Sloveniji in V svojih štirih montažnih objektih daje možnost prebivanja 300 brigadirjem. Naselje seveda še ni dokončno urejeno in ga vsako leto dograjujejo. Letos skrbi za ure-,anje naselja diplomirani inženir arhitekture Franci Erjavec iz Kranja, ki je povedal: »Moje delo traja dobre tri mesece. Sem vojak, na služenju vojnega roka / vojašnici v Novem mestu. JLA in ZSMS sodelujeta tudi pri . organizaciji akcije, tako da so me »posodili« kot vodjo urejanja naselja.« Brigadirji imajo na razpolago Zužem- grišča in prostore OŠ v berku in kulturni dom. Sodelo--anje s krajani Žužemberka še ni okviru vseh možnosti. Letošnje • eto skrbi za uspešno delo na deloviščih, dobro organizacijo življenja in dela v naselju, prijetno počutje brigadirjev in njihovo zabavo štab MDA, ki ga sestavljajo: komandant: Marjan Balant (iz Grosuplja) in njegovi namestnici: za delovišča: Karel Povše, za naselje: Jože Derganc in za družbene dejavnosti: Zdenka Jeničar (vsi iz Novega mesta). Na zvezni MDA Suha krajina 82 je sodelovalo 640 brigadirjev 't lS brigadah iz vse Jugoslavije. Jelo je potekalo v treh izmenah. Na področju občine je bilo letos delo organizirano v treh KS: Muljava, Zagradec in Ambrus. V KS Muljava je ves hresec delala brigada iz Sarajeva (40 brigadirk in brigadirjev) in sicer najprej na dograditvi 4 km ceste Muljava—Mevce—Vrhe ter popravila 5 km ceste do Polževega. Poleg tega so mladi izkopali jame za elektro drogove v dolžini 4,5 km (Muljava—Vrhe). Opravili so tudi vzdrževalna dela na 7 km ceste Muljava—Kompolje. V kS Zagradec je brigada 37 brigadirjev iz Izole razširila cesto Gabrovka—Kitni vrh v dolžini 2,5 km. V KS Ambrus pa je brigada mladih iz Izole uredila 1,5 km bankin na cesti v Korinj, brigadirji iz občine Leskovac pa so ves mesec opravljali v vasi Kal agromelioracijska dela. Po miniranju skal, so očistili vso površino, tako da bo usposobljena ne amo za pašnike, temveč tudi za i.jive. To delo je letos prvič organizirano v naši občini in sicer za privatni sektor v obsegu 30 ha. Karel Povše je povedal: »Delo v občini Grosuplje je bilo do roka in v redu organizirano. DO Univerzal in KS so se dogovorile o programih del, vendar bi v bodoče želeli, da bi z mladinskim prostovoljnim delom opravljali kaka večja dela. Zavedamo se, da v tem trenutku ni sredstev za večje investicije po KS, vendar smisel dela brigadirjev ne more biti samo v vzdrževalnih delih. Načrtovano delo v občini bo opravljeno, poleg tega pa tudi dodatno dogovorjena dela.« Tako komandant akcije kot njegov namestnik za delovišče pa sta z navdušenjem pripovedovala o sprejemu brigadirjev pri krajanih v paši občini. Ni bilo dneva, da se krajani ne bi pridružili mladim pri delu. Številni mladi ljudje iz Izole, Sarajeva in Leskovca so tako odnesli v svoje sredine prijetne vtise iz naše občine. Skovala so se nova znanstva, ki so pripomogla, da besede »bratstvo in enotnost« za te ljudi ne bodo več oddaljena parola. Krajani so brigadirjem nosili na traso številne priboljške; ne iz obveze temveč zato, ker so bili zadovoljni z mladostjo, kateri ni odveč preživeti mesec dni na prostovoljnem delu za nov, boljši jutrišnji dan. Življenje brigadirjev v naselju je bilo popestreno s številnimi športnimi in kulturno—zabavnimi aktivnostmi. Nastopili sO: KUD Tine Rožanc, pantomimik Andres Valdes ter zabavni ansambli. Tudi sami brigadirji so si organizirali veliko aktivnosti. Lahko rečemo, da je tudi življenje v naselju pestro in seveda veliko odvisno od inciativ samih brigadirjev. Prazna vreča: pa ne stoji pokonci, kot pravi izrek, zato smo povprašali kuharja Jožeta Gundeja, kako jr s prehrano. Jože je kuhar v h telu Kan-dija v Novem mest :, sicer pa doma iz Šentjerneja Povedal je: »Za prehrano skrbim vse tri mesece z eno pomočnico in vojaki. Ker so brigadirji iz vse Jugoslavije, se pred vsako izmeno'dogovo-rimo o jedilniku, ki se ga poskušam držati. Preskrba je v redu, kuhinja sicer malo majhna, a z dobro voljo se da tudi to premostiti. Brigadirji so s hrano v glavnem zadovoljni. , Konec avgusta je naselje v Žužemberku zopet onemelo. Brigadirji so se vrnili na svoja delovna mesta, v šole, na fakultete. A drugo leto se bodo vrnili novi brigadirji, da bodo opravili dela, ki so načrtovana, saj je mladinsko prostovoljno delo v mladi generaciji naše domovine globoko vkoreninjeno. Pripravila Ivana Robida Grosuplje — prvo občinsko tekmovanje ekip prve medicinske pomoči (kronika) (Foto: Bojan Ambrož) Zbor čebelarjev Zdenka Seničar je strjeno povedala: »imamo veliko tečajev od aero tečaja (ki vključuje zanimiv izlet z letalom nad Doh sko pokrajino) do radioamaterskega, foto, jamarskega tečaja in tečajev prve pomoči ter cestnoprometnih _ predpisov. Imamo plavalno šolo in tedensko kopanje v Dolenjskih Toplicah za vse brigadirje. Bili smo na izletih v Taborski jami, Bazi 20, Kostanjevici, Pleterjih in Kumrovcu. Organizirana je bila mladinska politična šola. Imamp dnevne informativne oddaje po razglasni postaji v naselju, kijih pripravljajo sami brigadirji.« mo ISKRA-Induatijjabaterij ZMAJ,n.sol.o. Ljabljaiu, Stegne 23 TOZD Spedahe baterije, n***. Šentvid pri Stični Komisija za delovna ražmerja objavlja prosta dela oziroma naloge za / TRANSPORTNEGA DELAVCA V SEKTORJU PROIZVODNJE Za opravljanja objavljenih del in nalog mora kandidat poleg splošnih izpolnjevati še naslednje pogojei — končana osnovna šola in — 6 mesecev delovnih izkušenj. Poskusno delo je 1 mesec. -Z izbranim kandidatom bomo sklenili delovno razmerje za nedoločen čas z osemurnim delovnikom. Prijave pošljite na naš naslov ali se osebno zglasite v tajništvu TOZD. Ponudbe spfejemamo 10 dni po objavi. Kandidate bomo o izbiri obvestili v 30 dneh po zaključenem roku za sprejem objav. / V. X JAUKE 82 5 J Letošnji tabor»J AUHE« je že tretji po vrsti in je bil za naš odred zelo pomemben, ker smo prvič po 4 letih od ustanovitve sprejeli bodoče tabornike iz pobratene KS Kostanjevica na Krki. Našemu taboru pa so kot gostje, že kar tradicionalno prisostvovali taborniki odreda »ROŽNIK« iz Ljubljane. Ob programu, ki smo ga izvajali na taboru, moramo poudariti, da so taborniki TT-ji najbolj z veseljem sprejeli prav veščine, ki so bile navezane na gozd, življenje v njem, orentacijo v njem in praktični del, ki pa je zavzemal tudi pravo gozdarsko delo. Vsefvečji poudarek je bil na praktičnih delih, ko so taborniki pokazali svoje sposobnosti v izdelavi taborniški objektov, ki so jih izdelali izključno iz materialov, ki se nahajajo v gozdu in le z tremi najosnovnejšimi orodji: sekira, žaga in nož. Seveda pa ni primanjkovalo naših najmlajših v gozdu okoli tabora kjer so hoteli postati vsi sami robinzoni. Prvič po več taborih smo letos v program vključili tudi arheološko delo, pri čemer šo taborniki za en dan obiskali STARI KORINJSKI GRAD (pri KRKI) in se tam seznanili z najdbami, ki so jih v juliju odkrili ljubljanski arheologi. Ob koncu tabora smo našim gostom predstavili tudi zgodov ino naše doline in jih popeljali k spomeniku narodnega heroja JOŽETA KADUNCA — IBRA, po katerem se imenuje tudi naš odred. V še večje veselje pa nam je bilo, ko smo zvedeli, da naši kolegi iz Kostanjevice vodijo priprave za ustanovitev taborniškega odreda in jim je naš tabor na nazoren način prikazal, kakšno življenje živi tabornik. Hkrati moramo poudariti, da je letošnji tabor pokazal, kako je prišlo taborništvo iz anonimnosti v naši dolini, kar dokazuje 60 udeležencev tabora in številno zanimanje staršev, ki so obiskali naš tabor. STAREŠINA ODREDA JOŽE KADUNC—IBAR Smrke Bogdan Tekmovanje ekip PP Občinski odbor Rdečega križa in oddelek za ljudsko obrambo Skupščine občine Grosuplje, sta 19.6.1982 v Gasilskem centru GrO' suplje organizirala 1. občinsko tekmovanje ekip prve medicinske po moči. Tekmovanja, ki je potekalo po veljavnih pravilih za tekmovanje ekip prve pomoči Rdečega križa in civilne zaščite, ki sta jih izdala RK Slovenije in Republiški sekretariat za ljudsko obrambo leta 1982, se je udeležilo 11 ekip,iz vse občine. Tekmovanje so izvedli kot del ak I tivnosti v akciji NNNP v letu 1982 in je bilo sestavljeno iz triaže in ^ praktičnega dela. Ekipe so pokazale dobro pripravljenost, prvo mesto pa je osvojila ekipa KS Grosuplje s 100,5 točkami, sledile pa so ji f—-ekipe KS Muljava— 100 točk in KŠ Račna s 95 točkami. (Foto: Boian i Ambrož) 4. julija je bilapn čebelarskem domu v vasi Blato slovesnost, ob razvitju praporov Čebelarskega društva Grosuplje in Zveze čebelarskih društev Grosuplje, ki vključuje štiri društva in sicer — Grosuplje, Dobrepolje, Stična in Krka. Začetki čebelarstva v naši občini segajo že v leto 1909, ko je bila ustanovljena Čebelarska družina Predole pri Račni. Po II. svetovni vojni je bil sedež društva prenesen v Grosuplje. Leta 1970 so čebelarji pričeli graditi svoj dom in so ga ob prostovoljnem delu in prispevkih ter samoposojilu odprli 1979. leta. 31,3.1981. je ob podpori Čebelarskega društva Grosuplje na osnovni šoli »Louis Adamič« pričel delovati tudi čebelarski krožek, uredili so si čebeljnjak in šest naseljenih panjev, dobili pa so tudi orodje in opremo. Osnovnošolci se do sedaj lahko pohvalijo tudi že z uspehi, saj so nam na republiškem tekmovanju v znanju čebelarstva dosegli 2., 5. in 6. mesto med posamezniki. Tekst in foto: Bojan Ambrož Vse občane, ki jih zanima ta borilna veščina — ne glede na spol ali leta starosti obveščamo, da organiziramo začetniški tečaj KARATE-ja. Vpis je od 2.9. — 27.9.1982 v telovadnici šolskega centra Ivančna gorica — Stična vsak ponedeljek in četrtek od 17. do 18. ure. Treninge vodi KASTELIC Jože 2. DAN PRIDITE, NE BO VAM ŽAL! Člani karate sekcije Ivančna gorica Brigadirski vrtec ZMD A Suha krajina 82 brigadirski vrtec ob zaključku izmene prik*' zuje, kaj so se v^e Mmftili, (za kroniko ob Ivaninem članku) (F«t°: Bojan Ambrož) vse M&ftHi ( \ 7 Ob zaključku vzgojnovarstvenega dela z otroki iz Zagradca, Veti' kega in Malega Globokega, Gabrovčeca, Kitnega Vrha, Fužine ^ Češnjic so 30.7. malčki pripravili staršem prikupen program pesmic J11 recitacij. Od 5. do 30.7. so štirje mladi ljudje — brigadirji MDB »<"' Pavel Lunaček«, ki jo organizira Rdeči križ Slovenije, Ljubica Laz^J Milojka Stamimirovič, Tončka Dular in Boris Praznik delali s 2 otroki v skupini najmlajših in 18 otroki do 6 let. Naučili so jih san*^ stojnosti discipline in veliko novih pesmic in recitacij. Seveda p* ", otroci tudi risali in barvali, ter svoje izdelke predstavili na priložnost’* razstavi ob zaključku vrtca. Vrtec je tudi letos sodeloval v P" družnični šoli v Zagradcu, kjer so otrokom pripravljali tudi matic*' Mladi vzgojitelji — brigadirji so bili z napredkom otrok zadovolji prav tako pa vetjetno tudi starši, saj je otrokom iz Zagradca in okolij brigadirski vrtec pomenil prvi stik z organiziranim delom v skupi’’’ Želimo si, da bi brigada RKS tudi v prihodnjem letu sodelovala MDA Suha krajina, tako da bodo otroci s tega področja naše obči lahko obiskovali brigadirski vrtec. (zriapi: obči (telet en. is k a k 14)88) nferenca SZDL Grosuplje, Kolodvorska 2, telefon: 771-088. Ureja uredniški odbor Glavni urec odgovorm urednik: Ivo Brečič (telefon: 323-841). Priprava za tisk: Dnevnik IBM. tisk: Tiskar 1-98" Ljubljana. Redakcija zaključena: 3 lektoriramo. Naklada: 5,000 izvodov. Po mnenju republiškega komiteja za informiranje SRS št davek* od prometa proizvodo v . zhaja enkrat mesečno. Rokopisov in fotografij ne vračamo šteje glasilo med proizvod« c/?: iter« se ne