Posamezna Številka 1 K. Poštnina plačana v gotovini.
ŠIB V. 86.	V Ljubljani v nedeljo noe 17. aprila m	Leio XLIX.
»SLOVENEC« velja
po »oitl aa vs« strani Jugoslavije la v Ljubljani: ia oelo leto naprej. K HO'— ia pol leta „ ■• . 120-— sa četrt lata „ .. m »O-— ca en mesec m .. m 20'—
Za Inozemstvo oelolotao K *14r.
s Sobotna izdala: s *>u oe.o leto ..... K 40 — so Inoiamstvo ... „ 55 —
..j.i a tnserati: -■-■
Eaostolpni petttvrsta (59 mm široka ia 3 mm visoka ali nje
prostor) sa enkrat . . . po K Odposlana tld. . . pa K 9 —
Pri vodjem naročila popust
Najmanjši oglas i9/9 mm £ 16.
izhaja vsak dan Is^tomši ponedeljke in dneva »o prazniku ob 5, uri zjutraj.
jHW Uredništvo !• v Kopitarjevi ullol itev. 6/111. Ho opisi se ua vračajo; uetranhlrana pisma se a« sprejemajo. Dredn. teleL štv. 50, upravn. štv. 328.
Političen list za slovenski narod.
Oprava ja v Kopitarjevi al. S. — Račun poštne bran. ljubljanske št. 850 sa naročnino in št. 34S za oglase, avstr. tn češke 24.797, ogr. 23.611, bosn.-uero. 75153.
Hpel n zttdmvm ireiiifin.
Listi sedanje večine se ob priliki generalne debate o vladnem ustavnem načrtu v konstituanti zopet trudijo v potu svojega papirja dokazati, kako ta ustava za-jamčuje edinstvenost naše države in njeno konsolidacijo. V svojem velepomembnem govoru je načelnik Jugoslovanskega kluba, dT. Korošec, vladnim strankam odkrito povedal, da Hrvati in Slovenci tako dolgo ne bodo zadovoljni, dokler se jim ne da popolnr. pokrajinska avtonomija, O konsolidaciji naše države se bo moglo govoriti le tedaj, kadar bo ustava plod sporazuma med vsemi tremi plemeni. Govor dr. Korošca je bil predmet velike pozornosti in bo našel odmeva prej ali slej; saj tečejo dandanes dogodki jako hitro in slika naše države se menja kalejdoskopično. O čemer danes nihče ne sanja, je jutri res.
Spričo tega je zmagoslavni ples demokratskega tiska okoli ustave, tega skrpucala Pašičeve vlade, ki je bil zmašen skupaj v nekaj mesecih, čisto neumesten. Resni politiki iz radikalne in demokratske stranke se sami dobro zavedajo, da je njihov načrt izraz enostranske volje v tej državi in si rezultatov te ustave, če se uresniči, ne predstavljajo v tako rožnatih barvah kakor preprosta plebs democratica, Če kljub temu ne odnehajo, je temu kriva izključno strankarska zaslepljenost, ki človeka kljub boljšemu spoznanju tira dalje tja, kakor bi končno saitt ne hotel. Kamen se vali z gore in nihče ga ne ustavi. Države ne bo razbil, ker je močnejša od svojih voditeljev, pač pa bo pokopal pod seboj tiste, ki so ga sprožili in se valijo z njim vred navzdol.
Vendar te stranke državi prizadevajo veliko škodo, ki se bo dala v prihodnosti le z velikim trudom popraviti. Kar govorimo, govorimo napodlagiinfor-macij iz prvovrstnega vira. Notranjepolitični položaj v naši državi napravlja na inozemstvo tak vtis, da naša vlada ne dobi pri nobeni velesili nobenega posojila, dasi sezatona vso moč prizadeva. Velesile odgovarjajo našim pooblaščencem, da ne morejo zaupati položaju, ki se vsako četrtletje periodično menja. Našim zaveznikom je na podlagi informacij, ki jih dobivajo od svojih zastopnikov, čisto dobro znano, da je vzrok tem razmeram v glavnem ta, da se vladajoči element po krivdi izvestnih državnikov ne more vmisliti v zgodovin-skokujturne posebnosti novih krajev, ki jih hoče s pomočjo ustave enostavno izbrisati. Iz istega vzroka nimamo do danes stalnih in pravih trgovinskih pogodb z večjimi državami. Tako se izražajo v Franciji in v Angliji, kjer so opetovano izjavili, da se na Jugoslavijo ne morejo naslanjati, kakor bi hoteli, ker tam tudi sedanja vlada ne govori v imenu večine naroda.
Največjo napako t>a je storila Pašičc-va vlada, da se je na iniciativo kratkovidnih demokratskih politikov iz Slovenije dala zapeljati do tega, da je s členom 13. v ustavo snrejela proti katoličanom naperjene določbe persekutivnega značaja. T o je obrnilo nase zlasti pozornost Francije, predvsem med krogi zunanjega in vojnega ministrstva, pa tudi v Angliji, kakor znano, nimajo okusa za kulturni boj, zlasti ne, če gre za državo, ki bi imela misliti na veliko bolj važna vprašanja razvoja nego jc spor s cerkvijo. To je tembolj nespametno, ker se je s tem napravil vtis, kakor da hoče pravoslavje svoje šanse, ki obstoje v tem, da vladajoči krogi pripadajo pravoslavnemu veroizpovedanju, izrabiti proti katoličanstvu, prevladajočemu med Hrvati in Slovenci. Taka stvar pa ne more vzbuditi simpatičnega odmeva v Evropi, naj bo še tako versko indiferentna.
Načelnik našega kluba jc demokrat-sko-radikalno večino opozoril na brezgla-vost te njene politike, ki jo mora uvideti vsak jugoslovanski državljan. Brez resničnega, prijateljskega sporazuma glede ustave ne spravimo države iz, zagate, v, katero
je zašla, niti povzdignemo njenega ugleda v inozemstvu; nasprotno, poslabšali si bo-*no svoj položaj čedalje bolj. Tudi če se ustava forsira, tuji svet dobro ve, da je Hrvatska in Slovenija po svoji ogromni večini ne boste pripoznali in bi njena izvedba pomenila golo nasilje. Srbsko kmetsko ljudstvo s to ustavo iz drugih razlogov ni zadovoljno. Kar se tiče muslimanov, je njihovo trenutno sodelovanje pri ustavi vredno toliko, kolikor je vredna tista miliar-da, ki jim je za to obljubljena, in o kateri še nihče ne ve, kdo jo bo plačal in če jo bo sploh plačal. To ve ves svet in po tem presoja solidnost naših razmer.
Ustanovitelji naše države so ravno tako malo dvomili o tem, da se bo ustvarila
ustava potom sporazuma vseh sestavnih delov nove države, kakor ni o tem dvomilo celokupno srbsko, hrvatsko in slovensko ljudstvo. Po dveh letih je vsled prevladovanja »partijskih« interesov nad splošno koristjo, ki tako zelo označuje politično življenje med Jugoslovani, prišlo ravno narobe. Zdaj se hoče ustava, ki naj bi bila temelj edinstva, usiliti in z nasiljem brez sporazuma doseči edinstvo- Čc niso vladajoče stranke že čisto oslepele, bi jih mogel iztrezniti vsaj pogled na naš položaj v Evropi, na naloge, ki nas čakajo kot zaveznike izvestne skupine velesil, in na velike težave, ki jih imamo še premagati. Morebiti smemo upati, da vsaj v dvanajsti uri zmaga v Belgradu zdravi smisel.
o nezakonitostih pri odmeri dohodninskega davka.
Poslanec dr. Hohnjec jc na finančno ministrstvo vložil več interpolacij o nezakonitem postopanju davčnih oblasti pri odmerjenju osebnodohodninskega davka. Od finančnega ministra je dobil z dne 25, marca naslednji odgovor:
1. Tukaj ni znano, da davčne oblasti, v Sloveniji odmerjajo osebnodohodninski davek tako, da jemljejo kot davka prosto podlago neizpremenjen eksistenčni mini-, mum po starem avstrijskem zakonu s 1600 K.
. Tak postopek bi nasprotoval določbi člena 146, letošnjega finančnega zakona, po katerem je določen eksistenčni minimum s 4800 K.
Da se dožene pravilno postopanje davčnih oblasti v tem oziru, je dobil dele-
gat v Ljubljani naročilo, da o odmerjanju dohodnine predloži nujno poročilo in ako se konstatira katerakoli nepravilnost, bodo načelniki davčnih oblasti poklicani na
odgovor.
2. Eksistenčni minimum je po čl. 146. fin, zakona dejansko s 4800 K, a istotako je znižan na isto vsoto v Hrvatski in Vojvodini, kjer je znašal p.ej 10.000 K.
Nemogoče je danes za to leto omenjeni minimum izpremeniti. Ker uvidimo, da je dosti skromen z ozirom nadejanske razmere, se bo oziralo na njegovo zvišanje v načrtu finančnega zakona za budgetno leto 1921/22.
Finančni minister dr. K. Kumanudi s. r.
Jnaos anill?
London, 16. aprila. Dopisnik sTimesac poroča iz Helsingforsa: Nek ruski list javlja, da se ruske čete osredotočujejo na ru-munski meji. Rdeče čete baje štejejo 21
pehotnih in 8 konjeniških divizij. Sodi se, da so te čete namenjene za ofenzivo proti Rumuniji in Jugoslaviji.
iss © - Hartoussa pulMim
lan
Iz Rusije poročajo, da je ruski komisar za zunanje zadeve čičerin izjavil, da ima nekaj dokumentov, ki pojasnjujejo poizkus Karola habsburškega, da se vpostavi ogrskega kralja. Baje goje zelo vplivni francoski krogi misel restavracije podonavsko monarhije, ki naj bi v zvezi z Bavarsko stvorila alianso, naperjeno proti Rusiji, kar je bil nekoč že projekt Napoleona 111. čičerin dolži v prvi vrsti generala F o c h a
in F r a n c h e t a d* E s p e r a y, ki da je, ouKar je bil poveljnik zavezniških čet na Ogrskem, v stalnem stiku s člani habsburške rodovine in bivšimi avstrijskimi ter ogrskimi politiki, čičerin upa, da bi mogli francoski načrti povzročiti razdor med en-tento. Na vsak način se čičerinu zdi, da Karlova avantura kaže, da notranja na-sprotstva med zapadnimi velesilami čedalje bolj silijo na površje.
Nad 2G0 občin padlo brez v roke S. L. S.
sa
Našim prijateljem okrog »Jutra« so postale številke, ki t.no jih priobčili v zadnjih številkah »Slovenca« o uspehih SLS v dosedanjem boju za občine zelo neprijetne. Dr. Žerjav je zvaril občinski vo-livni red, o katerem je mislil, da bode še rešil borne ostanke za poraženo stranko JDS.
Njegov cilj je šel za tem, da s tem vo livnim redom kar najbolj oslabi SLS. Pri zadnjih volitvah v ustavotvorno skupščino so pisali in govorili, da je SLS razbita in poražena. To je bil stalni refren, ki so ga trobili v širni svet. Občinski volivni red. pravo dete liberalnih očetov, naj bi še ispodrezal v občinah zadnje moči SLS.
Toda preobrat je prišel preje, kakor so si naši nasprotniki le mogli misliti. SLS vstaja čila in krepka in gre zmagovito v volivni boj za občine v Sloveniji.
Danes žc lahko rečemo, da ni nobenega dvoma več, v kateri smeri se bede ta boj odločil. V celi Sloveniji bo volilo za enkrat okrog 800 občin. V drugih občinah se delajo še-le predpriprave in bodo volile v poznejšem roku. V prvem naskoku si ie SLS priborila nad 200 občin, brez sovražnega odpora. V vseh teh občinah so nasprotniki bili raztepeni in razkropljeni tako, da niso mogli sestaviti niti kandidatnih list,.
Večjega zadoščenja SLS še ni doživela, kakor s to sijajno predzmago, ko je v prvem naskoku raztepla v četrtini občin sovražne čete.
Če je to dejstvo tako malenkostno, pokažite vi nam svoje uspehe! Pokažite vi le eno občino z 2000 prebivalci, kjer ste sc stavili sam; svojo listo, in vse nasprotne stranke niso mogle sestaviti svoje.
Med občinami, ki so sedaj last SLS, jc mnogo malih občin, pa tudi mnogo velikih. Ne bomo navajali posameznih občin imenoma, dejstvo zadostuje, da smo podrli vse nasprotnike na prvi mah v občinah, ki volijo 10 odbornikov, 16 odbornikov in tudi 24 odbornikov.
Poročila iz drugih občin so pa za nas tako ugodna, da gremo lahko z največjo samozavestjo v boj za druge občine. Naši pristaši vedo prav dobro, da so nasprotne stranke slovensko ljudstvo pri zadnji vo-litvi v ustavotvorno skupščino varale. Tega se zavedajo, zato bodo pri prihodnjih občinskih volitvah dokazali, cla slovensko ljudstvo obsoja centralistično politiko liberalcev <n samostojnežev. V občinah vidijo poroštvo samouprave slovenskega ljudstva in zato naših občin nc bodo izročili strankam, ki prodajajo centralizmu življenske interese slovenskega ljudstva. Nasprotniki čutijo to. Enkrat so ijudstvo prevarali z zvenečim imenom. Ker pa vedo, da jim ljudstvo v drugič na to ime ne bi več nasedlo, zalo so sc zatekli v v e -čini občin pod tujo firmo, da bi
na ta način rešili vsaj nekoliko glasov, Tudi to jih ne bo rešilo končnega poraza!
Prejšnja bojevitost se zopet vrača v vrste SLS. Ljudstvo spoznava, da edino SLS resnično zastopa politične in gospodarske interese slovenskega ljudstva. Zato obrača kapitalističnim in lažMcmetskim strankam hrbet in se trumoma vvsča v ta. bor SLS. Našim pristašem v drugih občinah naj bodo dosedanji uspehi plameneč poziv, da napno vse sile in izf.cno iz naših občin prodano stranko samostojnežev, na katero so naši liberalci stavili zadnji up.
Mi zaupamo svojim pristašem,"da bodo to veliko in koristno delo tudi dovršili.
M parlamenta.
Seja konstituante.
Belgrad, 16. aprila. (Izv.) Današnja seja konstituante se je pričela ob pol 10. dopoldne. Prvi je govoril zemljoradniški disident Milan M i 1 o r a d o v i e v imenu SKS. Polemiziral je s svojimi bivšimi tovariši. Za njim je govoril v imenu Narodnega kluba dr. Š u r m i n. Začetkom svojega govora protestiral proti nasilnim odredbam vladno večine, ki je s svojim poslovnikom onemogočila svobodno debato. Poudarjal je slabost vladnega ustavnega načrta. V ustavi bivše Srbije in v ustavi bivše Hrvatske je veliko več liberalnih določb, kakor v sedanjem vladnem načrtu. Trditev Ljube Davidoviča, da je ustava produkt sporazuma, nc drži. V ustavnem načrtu Narodnega kluba je jasno izraženo, da je država ustavna monarhija, zalo ni tu nobenega separatizma. Vladni načrt ustave ne bo zadovoljil nobenega plemena našega naroda. Če se ta ustava sprejme, se bo borba za ustavo nadaljevala; to pa nikakor no bo v korist države. Proti sedanji ustavi je 750.000 volivcev; to je dokaz, da bo sprejeta proti volji naroda. Nato je kritiziral posamezne člene ustave. Končno je izjavil, da so je Hrvatska smatrala doslej za okupirano ozemlje, kljub temu, da so se Hrvatje odlično borili za ujedinjenje našega naroda. Po govoru dr. Šurmina, ki je trajal nad 3 ure, je bila seja zaključena. Popoldne ni bilo seje.
Novi spopadi v muslimanskem klubu.
Belgrad, 18. aprila. (Izv.) Danes po-j poldne je imel muslimanski klub svojo se-| jo, na kateri je zopet prišlo do hudih spo-j padov med opozicionalnimi in vladnimi I člani kluba. Do končne razdvojitve v klubu bo prišlo že prihodnje dni.
m
m

(Iz govora nar, zastop. dr, Janka Šimraka v seji ustavnega odbora dne 4. aprila 1921.)
(Dalje.)
Clsn 13.
V seji ustavnega odbora dne 4. uprila je tajnik Milan Boškovič prečital besedilo 13. člena ustave, ki sc glasi:
»Zajamčuje sc svoboda vere in vesti. Sprejete v eroizpovedi so pred zakonom enakopravne in morejo svojo vero javno izpovedovati, v kolikor se s tem ne žali javna morala in ne vrše kaznjiva dejanja, Vživanje državljanskih in političnih pravic jc neodvisno od veroizpovedi. Nikdo sc nc more osvoboditi svojih državljanskih in vojaških dolžnosti in obvez sklicujoč se na predpise svoje vere.
Sprejemajo se tiste vere, ki so v katerem koli delu kraljevine že pridobile zakonito priznanje. Druge vere se morejo priznati samo z zakonom. Sprejete in priznane vere samostojno urejujejo svoje notranje verske posle in upravljajo svoje zaklade in fonde v mejah ustave in zakona.
Nikdo ni dolžan, da svoje versko prepričanje javno izpoveduje. Nikdo ni dolžan, da sodeluje pri verskih činih, slovesnostih, obredih in vajah, razen ob državnih praznikih in slovesnostih in v kolikor to določi zakon za osebe, ki so podrejene očetovski, varuški ali vojni oblasti.
Sprejete in priznane vere morejo gojiti zveze s svojimi vrhovnimi verskimi poglavarji ali tudi z drugimi verskimi prod-
stavitelji tudi izven državne meje, v kolikor to zahtevajo duhovni predpisi posameznih veroizpovedi. Način, kako se bodo te zveze gojile, se bo reguliral z zakonom,
V	kolikor so v državnem proračunu predvideni za verske svrhe izdatki, se uo-rajo razdeliti med posamezne sprejete in priznane veroizpovedi sorazmerno številu njihovih vernikov in po stvarno dokazani potrebi.
Verski pred s t a v i te 1 j i ne smejo uporabljati svoje duhovne oblasti potoni verskih m olilnic ali potom napisov verskega značaja ali drugače ob izvrševanju svoje službene dolžnosti v strankarske svrhe. Prestopki proti temu predpisu se kaznujejo samo na tožbo privatnih oseb. Tožbe se vlagajo neposredno na pristojno sodišče, ki samo vodi tudi preiskav o.«
Bismarckov kancelparagraf.
»Duhovnik ali drug verski služabnik, ki ob izvrševanju ali povodom izvrševanja svojega poklica javno pred množico ljudi, ali ki v cerkvi ali na mestu, ki je določeno za verske obrede, pred večjim številom ljudi obravnava državna v p r a -šanjananačin.kispravljavne-varnost javni mir, se kaznuje z ječo ali državnim zaporom do dveh let.«
V	razpravi k členu 13., čigar zadnji odstavek predstavlja takoimenovani »kan-celparagraf«, se je oglasil posl. dr. Janko Šimrak, ki je primerjal Bismarckov kan-celparagraf z onim naše vlade sledeče:
Balkanske metoda demokratskih jako-bincev.
Ako tia kancelparagraf primerjate s kancelparagrafom jugoslovanske vlade, kateri ne bi bilo treba izzivati kulturnega boja in katera bi morala po mojem prepričanju, preje nego se loti tega vprašanja, govoriti tudi z duhovnimi poglavarji — vidite, da nosi na sebi mnogo manj znakov kulturnobojnih nagonov. Bismarck pravi: »obravnava državna vprašanja« — in ne govori o stranki in strankarskih svrhah, Bismarck pravi: »kdor spravlja v nevarnost javni mir«, a tu se v duhovno službo enostavno uvajajo ostudne žandarske metode, da — tukaj smem svobodno reči — balkanske metode. Mi, gospoda, na take balkanske stvari nismo vajeni, (Silen hrup. Glasovi iz demokratskih klopi: Gospod predsednik, odvzemite mu besedo, ker žali.)
Predsednik dr. Momčilo N i n č i d : Gospod poslanec, opominjam vas na red. Tu ne smete nikogar žaliti. (Hrup. Dr. Ja-nič: To je laž, v srbski ustavi tega nikoli ni bilo, to ste prinesli vi prečani.)
Dr. Janko Šimrak: Drago mi je to vaše priznanje, gospod Janič, ker sem tudi sam hotel to naglasiti, da noče srbski narod, da bi se katoličani preganjali, marveč ga hočejo v to izmamiti demokratski jakobinci, takoimenovani prečani. To imenujem jaz »balkansko« in »žandarsko« metodo. Tudi batine so prvi delili prečanski demokrati.
Predsednik dr. Momčilo N i n č i č: Gospoda, opominjam vas na red. Prosim vas, da se pomirite. (K. Timotijevič: Ali govorite to zato, ker je Kari blizu?)
Dr. Janko Šimrak: Če to govorite, ste človek, s katerim bi se moralo na drug način obračunati. To govorite svojemu Tomljenoviču in Bošnjaku. (V. Wilder: Vi, g. šimrak, ste kukavica. Velik hrup, razni klici z vseh strani.) (Barič in Šimrak vsta-neta s svojih mest in najostrejše reagirata na izzivanja Timotijeviča in Wilderja Wilderju kličeta: Vi ste v »Hrvatski Njivi«
LISTEK.
F',in Radešček:
Preko
(Dalie.)
Reorganizacija vofske.
Med tem se je na hitro reorganizirala — morda edina kompaktna vojna enota —■ moravska divizija na Tarabošu. Okrog nje so se vedno bolj širila taborišča »beguncev«, katere so lovili po Skadru in vsakega, kdor ni imel »objave«, da se nahaja v mestu po službenem poslu, so patrulje vodile v ta taborišča.
Na ta način se je nabralo okrog 25 tisoč mož oborožene in organizirane vojske v neposredni skaderski okolici. Radi varnosti so pobrali vse uglednejše Arnavte kot talce in jih poslali v Črnogoro.
Ker so medtem že prihajale v Sv. Ivan Mecluvanski ladje z živežem, ki je bil namenjen v prvi vrsti za oborožene čete, se je tudi morala v teh taboriščih kmalu po-pozdignila. Vojaki so dobivali tamkaj redno in tečno hrano, sladkor, kavo in kruha dovolj ter še plačo v srebrnem denarju.
S tem je bila dana podlaga za prehod iz popolne anarhije ter za preprečitev morebitnega revolucionarnega paskusa, ki je pretil od »črne roke«.
slavili grofa Tiszo kot največjega državnika v času, ko je bil naš jugoslovanski narod razpet na križ. Vi ste vedno vodili oportunistično politiko. Romali ste na Dunaj in v Pešto. Wilder se izgovarja, da v »Njivi« ni tako pisal o Tiszi. Barič odide v klubove prostore, da bi prinesel dotično številko »Njive«. Ko Wilder to opazi, prizna, da je pisal. Hrup ie trajal nad pol ure.)
Predsednik dr. N i n č i č: Gospcda, prekinjam sejo!
Volilna gibanje.
Vedno več poročil prihaja z dežele o občinah, ki imajo samo našo listo. Tako je v veliki občini Trebeljevo, ki obsega tri župnije, samo lista SLS. Nadalje so samo liste SLS na Primskovem, v Dolah, v Črnem vrhu pri Polhovem gradcu, Lehovčah in Na-sovčah.
V Polšniku in Št. Lambertu sta po dve listi SLS. V več občinah na Štajerskem in Kranjskem so napravili naši nasprotniki kompromis za eno listo z našo večino. Le v enem kra;u, kjer imamo mi skoro dve-tretjinsko večino, so se dali naši radi ljubega miru premotiti in so koncedirali nasprotnikom polovico mandatov. To ni bilo umestno.
Volilne sleparije samostojnežev. — Samostojni kot ponarejevalci podpisov.
Iz bivših trdnjav samostojnežev nam poročajo, da so morali samostojneži že v zadnjem trenutku loviti podpise za svoje liste. Z največjo težavo so jih sestavljali. Kjer niso mogli postavnim potom dobiti podpisov, so sleparili. Sami so podpisali volilce na kandidatne liste, ne da bi jih vprašali, če so sploh voljni prevzeti kandidaturo. Njihove podpise so falsificirali.
Iz Horjula nam poročajo, da voditelji SKS niso mogli pri volivcih dobiti potrebnega števila podpisov za kandidatno listo, vsled česar so se poslužili nezakonitosti in so volivce na kandidatno listo brez privoljenja označili kot kandidate in ponaredili podpise. Okrajno glavarstvo je te dni prejelo neka' preklicev, iz katerih izhaja, da so se voditeli samostojnežev pri sestavi kandidatne liste poslužili kaznivih dejanj, vsled česar jih bo državno pravdništvo preganjalo in bo zadnjo besedo izreklo sodišče.
Tudi iz Šmarce nam poročajo o sličnih slučajih.
Poživljamo svoje pristaše po deželi, da natančno pregledajo kandidatne liste nasprotnikov in če zasledijo na listi slepa-# rijo, naj stopijo pošteno na prste. Koliko naših ljudi so pognali ti ljudje radi malenkosti pred sodišče, sedaj pa sleparijo pri občinskih volitvah na debelo. Pokažite jim, da veljajo tudi zarje postave!
Iz občine Ribno nam poročajo: V tej občini je bil vedno hud boj, v katerem koncu bo župan. V to občino spadata župniji Boh. Bela in Ribno. V eni kakor drugi so se že od nekdaj pulili za županstvo. Tako se tudi sedaj nista mogli zediniti za enotno listo, ampak je vsak konec postavil svojo kandidatno listo,
Nositelja obeh kandidatnih list sta zavedna pristaša SLS.
Ptuj. V občini Vurberk pri Ptuju je vložila edinole SLS kandidatno listo. Vseh 16 odbornikov je naših. Nasprotniki nimajo toliko volivcev, kolikor je treba | kandidatov,
Celje. Pri celjskem okrajnem glavarstvu, ki šteje 55 občin, so vložili naši lastno kandidatno listo v 42 občinah. V 6 občinah so napravili kompromis z nasprotnimi strankami. Iz 7 občin še nimamo natanč-ne:ših poročil. Samostojneži so vložili svoje kandidatne liste približno samo v 25 obči-
Kapitulacija Črne gore.
Medtem so se razvijali vojni dogodki v Črni gori.
Kralj Nikola je zahteval pomoč srbske vojske, ki pa v takih razmerah ni mogla niti misliti na uspešen odpor proti prodira-jočemu sovražniku. Sledilo je ono, kar se je moralo zgoditi. Črnagora je kapitulirala častno in junaško, ker nikdo ni mogel zaščititi umik njene vojske k Skadru,
V	koliko so bile opravičene pritožbe kralja Nikole napram generalu Petru Bojo-viču v Skadru s pomembnimi besedami: »Že drugič ste me izdali!« je težko ugotoviti. Gotovo pa je, da je politika tudi v tem slučaju igrala svojo žalostno vlogo. To se more sklepati tudi iz odgovora generala Petra Bojoviča: »Veličanstvo, vršil sem po višjem povelju!«
Toda pustimo to zgodovinarjem.
Potni »visnm« in — čevlje sem dobiL
V	Skadru sem najprej, odšel v italijanski konzulat. Potrdila so se ta dan izdajala že hitreje. Italijanski uslužbenec je namreč pobral vsem pred vrati čakajočim njihove potne liste ter jih nato v razmeroma kratkem času zopet razdelil napram plačilu šestih dinariev v srebru za konzularni potni »visum«.
Ko sem se tako srečno unebii tudi te
nah. Večinoma so se sramovali svojega pravega imena.
Na V r a n s k e m n. pr. so vložili listo pod imenom »Samostojna kmečka zveza«, na Frankolovem ;>Domača kmetska stranka«, v T e h a r j a h so se združili z narodnimi socialisti v »Združeno narodno stranko«. Kje pa je ostala »Samostojna kmetijska stranka«?
Pelltlšne norice.
-f Drugi kmetski tabor na Slinovicah
pri Kostanjevici 4. aprila je bil krasna manifestacija našega ljudstva v Krški dolini. Po 9. maši je poslanec Sušnik v nad poldrugo uro trajajočem govoru pred cerkvijo M. B. Dobrega sveta poročal o delovanju konstituante, o odločnem boju SLS za avtonomijo in za koristi slovenskega ljudstva, in o izdajalskem početju demokratov ter ž njimi zvezanih samostojnežev. — Več tisočglava množica je z zanimanjem spremljala govornika in vztrajala čez poldne. Le nasprotniki, ki jih je prišlo tudi precej, so se tekom zborovanja po večini molče izgubili, ko so videli, da se politika njihovih zastopnikov ne da nikakor več zagovarjati.'
—	Tabor je soglasno sprejel resolucije za avtonomijo, za enakopravnost jugoslovanskih plemen, za žensko volino pravico, pa zoper kulturni boj, zoper izmozgavan'« ljudstva in zapravljanje državnega denarja itd. Končno je tabor z velikim odobravanjem soglasno izrekel zaupanje poslancu Sušniku in tovarišem v Jugoslovanskem klubu.
-f- Priprefra policajdemokratske stranke. Kolci, na <aterih je zgrajena policaj-demokratska stranka, so silno trhli in jih je treba podpreti. To nalogo je prevzel g. dvorni svetnik dr. Skaberne, ki namerava s pomočjo »prosvetnega programa« upreci učiteljstvo, da potegne liberalni voz iz blata. G. dvorni svetnik hodi na zborovanja učiteljskih društev in tam utrjuje v uči-teljstvu »domovinsko ljubezen« ter naznanja učiteljstvu s strogostjo avstrijskega hofrata, da se bo odslej pri kvalifikaciji uciteljstva najbolj upoštevalo — izven-šolsko delovanje. Gospod dvorni svetnik govori sicer zelo patriotično, pa učiteljstvo že razume, kje leži poudarek njegovega neizraženega hotenja. Kvalilikacija — iz-venšolsko delovanje pod policajdemokrat-skim režimom! Saj se razumemo, kaj ne da? Vse za domovino! To je bilo že od nekdaj geslo g. dvornega svetnika. Saj. je že na Dunaju iskal argumente proti cirilici in kot hura-patrijot brez vsakega naročila spisal knjigo »Cesar Karel I.<, danes pa hura — za cirilico. Kdo mu more torej očitati, da ni bil vedno in povsod patrijot? Za svojo himno si je pa — tako trdijo sicer samo zlobni jeziki — zbral prelepo pesem: »Danes tukaj, jutri tam.«
-f- Čemu plačujemo davke? »Demo-kratija« poroča, da je bil na zadnji seji finančnega ministrstva pregledan proračun ministra prosvete. Po točnih informacijah, ki jih je dobila »Demokratija«, proračun tega ministrstva ne bo reduciran z ozirom na izredno važnost tega ministrstva, ki podvzema intenzivno prosvetno akcijo.« — Drug belgrajski list, seveda demokratski, pa poroča k temu: Minister prosvete, gosp. Pribičevič je nakazal večjo državno pomoč m o s t a r -ski sokolski župi za sokolski izlet, ki se bo v kratkem vršil.
—	Poverjenik za uk in bogočastje, g. Skaberne, pa je izjavil, da bo moral potrebe za narodno gledališče v Ljubljani znatno zmanjšati.
-(- Maxa češki poslanik v Varšavi. Praga, 16. aprila. (Izv.) Zunanji minister dr. Beneš je poveril izrednega poslanika
Prokopa Maxo z vodstvom poslaništva ▼ Varšavi, Maxa se bo podal v Varšavo koncem aprila,
-j- Novi nemški pogojL Berlin, 16.
»Dena« javlja: Danes dopoldne se je državni kabinet ponovno bavil z vprašanjem novega predloga glede reparacij. Pri tem se je pokazalo popolno soglasje ministrstva glede tega, da mora državna vlada brezpogojno staviti zaveznikom nove pred. loge. Novi nemški reparacijski načrt bo predvse vseboval obnovo Francije in se oziral na dejstvo, da morajo glavni oško-dovalci, zlasti Francija, kakor hitro mogoče dobiti denarna sredstva. Načrt obnove se mora določiti sporazumno s strokovnimi organizacijami. Zaradi tega se je po seji kabineta vršilo daljše posvetovanje vlade z voditelji strokovnih organizacij, pri katerem so razpravljali tehnične podrobnosti načrta obnove.
Zz naredbo gledališče.
Najlepši znak naše duševne osvoboditve je bila vsem izobraženim Slovencem skrb, ki jo je pokazala naša mlada Jugoslavija za dva najvišja kulturna zavoda: za vseučilišče in za narodno gledališče. V tem, da ;e država enega teh zavodov ustanovila, drugega pa vzela v svojo zaščito, smo vsi videli krepko poroštvo za najuspešnejši nadaljnji razvit kulturnega življenja med Slovenci. Zato so vesti o bistveni preuredbi narodnega gledališča mučno zadele vse slovensko razumništvo. Po izkušnjah predvojne dobe je upravičen dvom, da bi brez izdatne državne moralne in materielne podpore mogla stremiti za visokimi cilji institucija, vredna imena narodnega gledališča. Zategadelj predlagamo podpisane kulturne korporacije in kulturni delavci, naj se čim prej zagotovi nadaljnji obstoj narodnega gledališča pod državno upravo.
Posebno naj se sedanji upravni sistem, ki izključuje eksploatiran:e gledališča po konsorciju ali po čisto trgovskih načelih, obdrži. Po našem globokem prepričanju zagotavlja le tak režim, da se bo narodno gledališče v Ljubljani vodilo po umetnostnih načelih in da se bo pospeševala gledališka umetnost z vsemi razpoložnimi sredstvi. Kar najodločneje pa odklanjamo vsak poizkus, da bi se narodno gledališče, ta najvernejši izraz narodne kulture, izročilo zopet v zasebno upravo na katerikoli način sestavljenega konsorcija.
V	globoki zavesti, da je v moralnem interesu države, tudi vkljub precejšnjemu primanjkljaj vzdrževati narodna gledališča, zahtevamo, naj se vprašanje narodnega gledališča ljubljanskega reši v gorenjem zmislu, in sicer pravočasno, da se ne bi zavrlo pripravljanje za prihodnjo sezono.
V	Ljubljani, dne 11. aprila 1921.
Društvo slovenskih leposlovcev. — Delavsko izobraževalno društvo »Svoboda«. -— Društvo slovenskih upodabljajočih umetnikov. — Klub umetnikov »Sava«. — Ljubljanska podružnica udruženja jugosl. glasbenikov. — Ljudski oder v Ljubljani. Pevska zveza. — Pevsko društvo »Slavec«. — Slovenska krščanska socialna zveza. — Slovenska Matica. — Slovensko glasbeno društvo »Ljubljana«. — Socialna Matica. — Udruženje slovenskih igralcev. — Zveza dramatičnih odsekov SKSZ. — Zveza kulturnih društev.
Nove odredbe proti
Nemčiji.
Berlin, 16. aprila. Kakor poroča »East Europe«, je Briand v zborničnem odseku za zunanje posle govoril o nameri, pričeti posvetovanja z zavezniki, da se stori sklep
skrbi, sem se napotil po mestu, da najdem tam kake znance.
No, kmalu sem našel več Slovencev. Tudi prenočišče so mi preskrbeli v r.ekem praznem stanovanju. G. Tavčar je bil celo tako ljubezniv, da mi je podaril par še popolnoma dobrih čevljev, za kar sem mu še danes hvaležen. Le žal, da ti čevlji niso bili delani za turistiko po Albaniji.
Dogovorili smo se, da bomo skupno potovali za Lješ in sicer drugi dan dopoldne.
Kar nas je biilo takih, ki smo opravili vse potrebne formalnosti, smo se razkropili po mestu ter se pred nočjo zopet sešli na prenočišču.
Prenočišče.
Moj znanec Ljubljančan Breskvar, ki je bil nekak famulus naše skupine, nam je najprej preskrbel svoboden vhod na dvorišče. Arnavti so namreč zelo oprezni in nezaupni. Vrata imajo po cel dan zaprta in težko jih je poklicati, da jih odpro. Nato pa je potrebna vsa diplomatična zgovornost, da spuste tujca noter. No, črnogorske oblasti so razna stanovanja rekvi-rirale in tudi v našem slučaiu je bilo prenočišče oblastno zaseženo. Zato je Arnavt od vsakega zahteval izkaznico, izdano od mestnega poveljstva in potrjeno od črnogorske mestne uprave za dotično prenoči-
šče. Po nastopu g. Vukasoviča seveda nisem imel niti najmanj volje hoditi na mestno poveljstvo. Dopustnica mojega »koman-dira« je bila Arnavtu dovoljna izkaznica.
V	mraku smo se po gugajočih lesenih stopnjicah spravili v nekako prvo nadstropje. Po temnem hodniku smo vstopili v dve precej veliki prazni sobi, V obeh je že bilo nekaj civilnih oseb obeh spolov, ki so sedele po kotih na svoiih svežnjih. Iz nekega kota se je oglasil globok glas, ho-teč vedeti, kdo je prišel. Seveda mu nismo mogli naštevati imena vseh nas šestih nesrečnikov, ampak smo. mu na kratko odgovorili, da smo — domači.
V	drugi sobi je bil »naš kot«. Kmalu sta se sobi začeli polniti. Nekdo je prižgal svečo in nekaj iskal. Kje jo je neki dobil? Sveča je bila pač redkost med nami Kaditi je bilo prepovedano, ravno tako tudi govorjenje. Toda, kadarkoli sem se pjebuail po noči, vedno sem slišal iz raznih kotov pritajeno sčebetanje in hojo. V moji bližini so se razgovarjali, kako je treba priprivlti to in ono jed, da bo tečna in dobra. O ti moj Bog, to so baš razgovori za prazne želodce v — Albaniji!
Drugo jutro, ko smo crpravili svoio toaleto, smo odšli v mesto, da se z ostalimi znanci sestanemo in dogovorimo glede odhoda. Mnogi še niso izvršili vsa pota in radi njih se je odlomil odhod na drugi dan.
(Dalje).
glede novih odredb, potrebnih proti Nemčiji. Te odredbe so bile tudi predmet dopoldanske konference v Elyseeju. Nove odredbe se bodo nanašale ne le na zasedbo novih delov nemškega ozemlja, marveč tudi na gospodarske stvari. Razmotrivalo se bo tudi gorenje-šlezijsko vprašanje, katerega nameravajo rešiti v zmislu mirov-ne pogodbe.
Dnevne m mit®.
—	Umrl je 13. t. m. g. Heber Franc, župnik na Sp. Polskavi. Pogreb je bil v soboto 16. aprila 1921 cb 10. uri predpoldn*.
r. i. p.
—	♦ Bogoslovec Stanko Repnik. Včeraj zjutraj od pol osmih je umrl na svoiem domu č. g. Stanko Repnik, bogoslovec III. letnika. Najiskrenejša žeha njegovega življenja, postati svečenik Gospoaov, se mu ni uresničila. Tik
fred posvečenjem je podlegel zavratni jetiki. e v vojni, kamor je bil odpoklican 1915. leta, si je nakopal kal smrtne bolezni. Nad tri leta se je mučil po raznih bojiščih, bil dvakrat ranjen in ob razsulu prestopil kot poročnik v iu-
Čoslovansko armado. Hotel pa je postati du-ovnik, zato se je z vso vnemo posvetil, kakor hitro je bilo mogoče, bogoslovnim študijam, hoteč s pridnostjo nadomestiti izgubljena vojna leta. S posebno ljubeznijo je gojil študij litur-gije in obrednih funkcij sploh — Po svojem značaju tih in skromen je razvil v zatišju semenišča čudovito lepo, duhovno življenje. Značilna poteza v značaju pokojnika je bila visoka zavest dolžnosti in čudovita vztrajnost. Parkrat so mu bila poverjena važna mesta v odboru Slov. dijaške zveze, oziroma Cirilskega društva, ki jih je opravljal z vestno natančnostjo. — Vso veličino notranje sile je pokazal v poslednjih tednih bolezni, ko kljub temu, da je silno trpel, ni bilo nikoli čuti tožbe iz njegovih ust. Tolikega junaštva so pač zmožne le auše, ki so same v sebi harmonično urejene in v Bogu ustaljene, ki tudi v trpljenju zrejo božjo ljubezen. — Dragi Stanko, ni se Ti izpolnilo hrepenenje, klicati v daritvi sv. maše Gospoda na zemljo, toda On ti je, kakor upamo, dodelil še večje veselje s tem, da te je k Sebi pozval v večno plačilo. Requiescat in pace, anima pia! — Težko prizadeti družini iskreno 6ožaljel
—	Samovoljnosti stanovanjske komisije v
Mariboru. Poverjenik za socialno skrbstvo g. Adolf Ribnikar je imenoval za predsednika stanovanjske komisije v Mariboru svojega osebnega prijatelja g. podpolkovnika Vidmarja, ,'ia-teri postopa zdaj ne meneč se za postavna določila tako samovoljno, kakor da bi bil še vedno vsemogočni črnorumeni oficir na soški Iroti. Izpraznjuje skladišča in lokale, kateri se po določilih stanovanjske naredbe ne smejo zaseči, dasi so lastniki hišni posestniki, kar povzroča v Mariboru veliko ogorčenje. Stanovanje je odpovedal celo znanemu učenjaku, docentu g. dr. Matku, kateri se je upravičeno ogorčen pripeljal v Ljubljano, kjer se ie proti samovoljnosti g. podpolkovnika Vidmarja osebno pritožil pri g. poverjeniku za socialno skrbstvo Adolfu Ribnikarju. Odločno zahtevamo, naj se drži proteze g. Ribnikaria v Mariboru postavnih določil.
—	Sneg na Štajerskem. Maribor, 16. aprila. Po krepkem dežju včerajšnjega dne se je tekom noči vreme tako ohladilo, da je bilo davi mesto kakor tudi vsa okolica pobeljena po no-vozapadlem snegu. Snežilo je tudi danes vse dopoldne. Vreme je sicer južno, vendar pa se je bati ogromne škode na polju in na drevju.
—	Laško. Polit, oblast je zaprla dne 13. t. m. radi koz župnijsko cerkev in šolo v Laškem. Čudno je, da smejo biti odprte gostilne in trgovine, kjer se tudi ljudje v obilnem številu shajajo. V precejšnjem številu se shajajo ljudje tudi v davkariji, kjer plačujejo svoje davke in pri sodniji, kjer se pravda ja. In vendar tudi tukaj ni nevarnosti radi koz.
—	Jugoslovansko novinarsko udruženje, sekcija Ljubljana, je proglasilo delno zaporo, obvezno za vse člane Jugoslovanskega novinarskega udruženja, nad ljubljanskim dnevnikom »Jugoslavijo« radi zadeve, ki je za stanovsko organizacijo principijelnega značaja.
—	Rok za vlaganje napovedi za odmero pristojbinskega nadomestka ie z ozirom na okolnost, da so se potrebni obrazci mogli dobiti šele po 20. marcu, odločno prekratek. Prizadeti prosijo finančno delegacijo, naj ta rok podaljša najmanj do 31. maja.
—	Smrtna nesreča pri oranju. Pri oranju na polju se je Josipu Trčku iz žažarja splašil konj. Pod plug je padla njegova 14 letna hči Marjanca in se tako zelo poškodovala, da je podlegla ranam.
—	Gozdni požari v moravški okolici. Dne 11. t m. je v Hribih pri Moravčah pričel goreti gozd Terezije Kunaver iz Tustanja. Domačini so požar hitro zadušili. Lesnemu trgovcu Antonu Cerarju iz Studenčič je povzročil požar 1000 kron škode. — V gozdu Štancelaze pri Drtiji je izbruhnil gozdni požar 10. t m. ob pol 11. Gorelo je še tudi drugi dan. Razširil se je na 10 johov široko. Požar je oškodoval posestnike Janeza Smrkola, Apolonijo Rotar in Tomaža Ustnica iz Ušenišča.
—	Zadeti dobitki. Pri zadnjem žrebanju IV. razreda 1. kola srečk razredne loterije sta zadeli pri Ljubljanski kreditni banki kupljeni srečki štev. 58.402 K 200.000 in štev. 8383 K 100.000.
—	Popravek. V Razpisu mestnega županstva v Kranju glede prodaje smrekovega lesa se ima pravilno glasiti 820 ni3 in ne kakor je bilo objavljeno v sobotni štev. z dne 16. t. m.
—	Zaprtje. Medical Mirror, najbolj sloveči amerikanski strokovni časopis, javlja, da »Franz-Josef-grenčica« vedno dobro učinkuje._(4356)
Demonstracije v opernem
giedaOišcu.
Snoči med predstavo »T o s c e« je po prvem aktu dobil pevec Kovač venec ob žvižganju ljudi, ki so za kulturo v ledališču in v kritiki, in ob ploskanju Iju-i, ki so doživeli vstajenje Krpanove kobile in že slave v njegovem predstavniku, ovenčanem tenorju g. Kovača. — Tik pred predstavo se je izvedelo, da je bila množica nekritičnih ljudi angažirana, da z ozirom na diskvalifikacijo Kovača v slovenskem časopisju istega z aplavzom rehabilitira in obenem priredi ovacije nesposobni upravi. Dejstvo, da se tem »kritikom« niso izdajale navadne vstopnice, temveč listki, na katerih jo bilo enostavno
napisano: Za štiri osebe, in pa, da so bili ■ portirji od merodajne strani o teh »vstopnicah« informirani, da precej točno in jasno sliko, kdo je stvar aranžiral. Vsled teh mahinacij je nastalo med občinstvom ogorčenje. Ko so ti najeti ljudje po prvem dejanju pričeli aplavdirati g. Kovaču in upravi (z klici), je ostalo občinstvo pričelo žvižgati. Ko so se začuli prvi žvižgi, pa je udrla nenavadno močno zastopana uniformirana in neuniformirana policija med gledalce in dala čutiti svojo krepko pest vsem, ki so jih najeti aplavderji denunci-rali. Policijski organi so nastopili brutalno, kar je med občinstvom povzročilo splošno obsodbo. V tem razpoloženju je pričelo drugo dejanje. Ko se prikaže g. Kovač na odru, je skoraj celokupno občinstvo pričelo žvižgati in tolči z nogami. Pevci so morali prenehati s petjem, orkester z igranjem, Rukavina pa z dirigiranjem. Čuli so se ogorčeni vzkliki: »Dol z upravo in Kovačem!« G. Levar je vzkliknil: »To je škandal, ne pojem več« in je odšel. Med tem je policija, ki je dobila ojačenje, hitela z aretacijami. Končno se je mogla predstava pred na pol praznim gledališčem nadaljevati. — Aretiranih je bilo 26 oseb. Med aretiranci se nahajajo: pisatelji Cerkvenik Angelo, Fabjančič Milan, Kocjančič Karel, pesnika Podbevšek Anton in Vodnik Anton, slikar Zupan Franc, violinist Logar Miroslav, Medved Ivan, brat pevke Cirile Medvedove, in drugi, ki so po največ akademiki.
Pripomnili bi k temu dogodku, da zahtevamo pojasnila: Kdo je dovolil osebam vstop na omenjene listke in kdo je dal policiji nalog za vmešavanje? Pravica gledalcev in poslušalcev je, da dajo svojemu zadovoljstvu ali pa tudi nezadovoljstvu duška. Izžvižganje pri nas ni običajno, če se. pa kljub temu dogodi, mora imeti prav izredne vzroke. Tedaj je dolžnost merodajnih faktorjev, da napake in nedostatke odpravijo, nikakor pa ne, da angažirajo policijo, da s svojo avtoriteto sili ljudi na to, da morajo odobravati in hvaliti, pa bilo na mestu ali ne. S policijskim režimom ne bomo dvignili ugleda našega gledališča, pač pa ravno nasprotno. Odpravite gnile razmere in postavite upravo, ki bo odgovarjala zahtevam.
Uubllansl*® nonfc®.
Volivno gibanje. Šentjakobski volivni odbor SLS vabi vse naše somišljenike in somišljenice k važnemu sestanku v ponedeljek 18. t. m. ob pol 8. uri zvečer v »Prosveti«, Govoril bo urednik g. Franc Kremžar. Udeležite se polnoštevilno!
Somišleniki-somišljenice SIS! V ponedeljek, dne 18. aprila ob pol 8. uri zvečer bo v šentpeterski prosveti shod naših somišljenikov in somišljenic. Pridite vsi! Pripeljite s seboj še druge! Pri občinskih volitvah pometimo temeljito s sedanjo nazadnjaško občinsko unravo! — Krajevni
volivni odbor za šentpeterski okraj, * * *
lj Razstava v Rokodelskem domu. Danes, dne 17. t m., ob pol 12. uri bo v Rokodelskem domu, Komenskega ulica št. 12. zaključek strokovnega čevljarskega tečaja in razstava risb in čevljarskih izdelkov. izvršenih na tečaju. R zaključku tečaja in k poučni razstavi vabimo vse člane rokodelskega društva in občinstvo sploh, ki se zanima za napredek domače obrti. Razstava bo v dvorani Rokodelskega doma. 1. nadstr.
lj P. Z. Ljubljana. V ponedeljek ob 7. uri zvečer pevska vaja za ženski zbor. Vaja za moški zbor bo vsled koncerta »Ljubljanskega Zvona« šele v torek ob 8. uri zvečer.
lj Okulist prof. dr. Albert Botteri se je preselil v Zagreb, Zriniski trg 14, kjer bo ordiniral od 1, maja naprej od 3. do 4. ure rroocldne.	1244
lj Zveza trgoskih in privatnih nastavlten-cev. Glavna odhorova seja Zveze trgovskih in privatnih nastavljencev se vrši v ponedeljek, dne 18. t. m. ob r>ol osmi uri zvečer v društvenih prostorih. Stari trg štev. 2. — Prosimo obilne »'deležbel
lj Redna javna <ie>5a ljubljanskega občinskega sveta bo v ponedeljek 18. t. m. ob 5. uri popoldne. Med drugim se bodo izvolili predsedniki in člani volivnih odborov za bodočo volitev novega občinskega sveta ljubljanskega.
li K nnši notici o ooncverfeni zastav"enx verižici javljamo na prošnjo lastnice gostilne , »Pri Sokolu« Pred škofijo ge. Zadnikar, da se to ni dogodilo v njeni f»ostiIni, ker ona takih barentnni v svniem lokalu ne trpi.	j
lj Premo«. Strank^, ki imajo izkaznice B bivše ubožne akcije, dobo premor* na nakaznico mestnega magistrata, in sicer 150 kg z« 16 K v naslednjem redu: v torek dno 19. črke L. M, N, v sredo dne 20. črko O, P, R. v četrtek dne 21. črko ! S, iS, T. in v torek dno ?6. t. m. črke IT, V, Z. Ž.
lj Snriininiena sovražnika. Lojze T ... se je j spri v Šiški s svojim znancem Poldetom L. Udaril I ga je po nosu in se je moral zato pred g. okr. j sodnikom dr. PremeT-^teinom zagovarjati. >Ali ste i ga res udariti.« — jRes: piv sem enninl, kar ne smem; s pestio sem Poldeta udaril, ker sva se nekaj sporekla! Sicer sva se pa že poravnala.« — Polde ko? priča zaslišan je povedal: -.Prosim, naj se mu spreerleda. Jaz sem mu vse odpustit.« — Sodba: 30 kron globo. Lojze: >Ali lahko precej plačom'?«: — >Boste že dobili poštno nakaznico.« _ lj Žeparii se zopet pojavljajo v Ljuhljani. Na glavnem kolodvoru ie bila ukradena denarnica 161etni učenki Boženi Jelene, na Vodnikovem trgu ie pa bila ukradena denarni ra za-sebnici Adoltini Bisciiof.
lj Pnzar na Bariu, ki je uničil svinjski hlev posestniku Jožefu Ponikvaritt na Danski cesti št. 50, je povzročil lastniku 25 000 kron škode, zavarovan ie pa bil samo za 600 kron.
DlJaSki vestnik.
d Danita. Pogreba tov. stud. teol. Stankota R e p n i k a se udeleži Danica korporativno, in sicer s 11 a k o v i. Zbirališče ob tričetrt na dve na Hrvatskem trgu.
d Disknsijski rečer Danice se vrši v torek dne 19. t. m. ob 8. uri v Akad. domu, Miklošičeva testa. Dnevni red: 1. Citanje zapisnika zadnjega disk. večera. 2. Univ. prof. dr. F. S. Lukman: Katoliško pojmovanje dogme. &. Slučajnosti. — Vsi tovariši in tovarišice se poživljajo, da se disk. večera, ki je za člane in društvene novince obvezen, sigurno udeleže. Gg. starešine in tov. Zarjani vljudno vabljeni.
d V torek ob 2, uri popoldne se vrši v dvorani Akad. doma skupščina vsega katoliškega akademskega dijaštva. Daničarjil Udeležite se .sestanka vsi! — Papež SI., predsednik.
©rSovsšti vestnik.
Šentpeterski Orel ▼ Ljubljani. Brat Stanko Repnik, bogoslovec, se je po daljšem bole-hanju preselil v nebeške višave. Pogreb bo ponedeljek ob 2. uri popoldne iz hiše žalosti, Hrvatski trg št. 4. Odsek spremi svojega brata k zadnjemu počitku. Zbirališče ob pol 2. uri v Šentpeterskem prosvetnem društvu. Potrti rodbini naše iskreno sožalje. — Predsednik.
Nafisooeiia p&ro£Ka*
NOVI MUSLIMANSKI KLUB.
LDU Zagreb, 16. aprila. Kakor poroča »Jutarnji list«, so imeli poslanci iz južne Srbije in Macedonije včeraj poslednji sestanek z zastopniki vlade radi ureditve agrarnega vprašanja v južnih krajih. Zastopniki vlade so jih skušali pridržati na strani vlade ter so jih nagovarjali, naj ne izstopijo iz radikalnega in demokratskega kluba, vendar pa niso imeli uspeha. Snoči so ti poslanci posetili predsednika dr. Ri-barja in ga obvestili o svojem izstopu in osnovanju posebnega muslimanskega kluba. Dr. Ribar je odkazal novemu klubu prostore poleg prostorov Narodnega kluba. Novi muslimanski klub šteje 14 poslancev.
RADIKALNI KLUB IN STOJAN PROTIč.
LDU Belgrad, 16. aprila. Klub radikalnih poslancev še ni zavzel nobenega stališča glede slučaja Stojana Protiča, ki je v svoji izjavi v »Obznani« odkrito izjavil, da ni več član radikalne stranke, ako se izreči vladi zaupnica. Radikalci sodiio, da ta izjava še ne pomenja definitivnega izstopa Stojana Protiča iz stranke ter pričakujejo od njega direktnega pisma.
IZPOPOLNILA ZAGREBŠKE VLADE.
LDU Zagreb, 16. apr. »Riječ« poroča, da je zagrebška pokrajinska vlada izpopolnjena na naslednji način: Poverjenik za prosveto je bivši minister Tugomir Alau-povič, poverjenik za pravosodje pa Jovan Jovanovič.
RUSIJA RATIFICIRA MIROVNE POGODBE.
Varšava, 16. ^prila. (Izv.) Iz Moskve poročajo, da je vseruski izvrševalni odbor ratificiral mirovni pogodbi s Poljsko in republiko Daljnega Vzhoda.
ODPOR UKRAJINCEV PROTI BOLJŠE-VIKOM.
Varšava, 16. aprila. Ukrajinski tiskovni urad poroča, da je nasprotstvo med sovjetskimi oblastmi in prebivalstvom Ukrajine doseglo svoj višek. Zadnja dva meseca je bilo v Podoliji ustreljenih 10.000 oseb. Povsod vlada strašna beda.
KRVAV SPOPAD MED FAŠISTI IN KOMUNISTI.
Livorno, 16. aprila. (Izv.) Včeraj se je vršilo zborovanje, na katerem bi se moral skleniti konec splošne stavke. Prišlo pa ie do spopada med fašisti in komunisti. Komunisti so pobegnili v poslopje, kjer ima republikanska stranka svoj sedež. Fašisti so pričeli streljati, komunisti so odgovarjali. Fašisti so nato zažgali poslopje. Dve osebi sta mrtvi, 10 pa ranjenih. 15 oseb ,c aretiranih.
SPORAZUM MED AVSTRIJSKO VLADO IN TELEGRAFISTI,
Dunaj, 16. aprila. (Izv.) Glavni odbor je ugodil zahtevam brzojavnih uslužbencev. Obenem je zvišal tudi prometnim delavcem njihove prejemke za 50 odstotkov temeljne plače.
NOVI ŠKOF V MAINZU.
Mainz, 16. aprila. (Izv.) Škof dr. Jurij Kirstein je v 63. letu starosti umri. Novi škof dr, Hugo je dospel v Mainz.
»NACIONALNE« MANIFESTACIJE V BERLINU.
Berlin, 16. aprila. (Izv.) Po žalnih svečanostih za pokojno cesarico Avgusto ie prišlo do velikih nacionalnih manifestacij, katerih se je udeležilo na tisoče ljudi.
RUDARSKA STAVKA NA ANGLEŠKEM.
LDU London, 16. aprila. (Reuter) Vsled sklepa železničarjev in transportnih delavcev, da ne vstopijo v stavko, sklicuje izvrševalni odsek rudarjev za jutri sejo rudarjev, da prouči postopanje, ki naj ga zavzame.
SPREMEMBA TURŠKE VLADE.
LDU Atene, 16. aprila. (Atenec d'Atc-nc.) Kakor sc poroča listom iz Carigrada, je bil po demisiji Tevlik paše imenovan za velikega vezirja Bekir Sami bej. S Tevfik pašo je bil sklenjen dogovor glede preložitve glavnega mesta Turčije v Angoro.
Prosveta.
pr Zbornik za umetnostno zgodovino. Po
občnem zboru Umetnostno - zgodovinskega društva se je odbor konštituiral tako-le: predsednik prof. Komatar, podpredsednik msgr. Steska, tajnik in urednik glasila dr. Cankar, blagajnik dr. Štele odborniki: poverjenik dr. Skaberne, prof. Kobal, dr. Mole. Društveno glasilo z naslovom »Zbornik za umetnostno zgodovino« bo izhajal štirikrat na leto in izide prvi zvezek v kratkem. Naročnina z društveno članarino vred 100 K. Vse prijatelje vabimo, da se priglašajo kot člani na naslov: Umet-nostno-zgodovinsko društvo, Ljubljana, Res-ljeva cesta 10, I.
pr Jutri zvečer ob osmih v Unfonn koncert »Ljubljanskega Zvona«. Pridite poslušat opernega pevca Križaia iz Zagreba in nove skladbe Emila Adamiča!	(K)
Gospodarstvo.
TEDENSKI PREGLED DEVIZ.
Ljubljana. 17. aprila.
Medtem, ko je bilo stanje deviz tekom preteklega tedna precej stabilno, z izjemo Pariza, nam je pretekla sobota prinesla preobrat. Vsled pre-poveda našega izvoza je naša krona na curiški borzi padla na približno 3.80, toda se je tekom tedna kmalu zopet opomogla in dosegla prejšnjo žalostno stanje Sv. fr. 4. 0. Curiška borza pa vpliva na naš trg le indirektno, za nas je žalibog še vedno merodajen Dunaj, ki so smatra radi svojih prejšnjih uredb glede finance kakor tudi tozadevnih zve z še za križišče vsem na novo nastalim državam. Z momentom prepovedi našega izvoza se je dvignilo povpraševanje po Dunaju in s tem tudi tečaj istega. Ta deviza je dosegla v početku tedna višek svojega kurza v 25 K, kar se je vsekako smatralo v trgovskih in borznih krogih za čin dunajske špekulacije. Na omenjeno hausse je močno vplival tudi preobrat na dunajski borzi, na kateri se je opažal močan padec vseh ententnih deviz, ne glede n« padec naše krone. Tekom tedna je prenehalo povpraševanje po devizi Dunaj, s čemer jo bil povzročen tudi padec nem. avstr. krone. Svoj minimum je dosegla v tekočem tednu deviza Dunaj v prostem prometu včeraj, ko se je nudila po 22.60 K v velikih množinah. Pričakovati je torej v bodočem tednu nndaljne baisse. Veliko napredovanje v tečaju se je zapa/ilo v lirah, ki so se iskale v obliki deviz in efektive. Lira je bila že v. prošlem tednu dokaj čvrsta, vendar nihče ni pričakoval, da doseže v tekočem tednu višine 735 K. Vzrok temu so sigurno trgovska pogajanja, katera namerava dokončati Italija z našo državo. Pri tej hausse je imela špekulacija dokaj besede, kar se je opažalo pri velikem povpraševanju blaga. Povpraševanje po lirah je prenehalo biti čvrsto v petek, a v soboto je žo dosegla lira v privatnem prometu svoj padec ne le pri nas, pač pa tudi na Dunaju, kateri je nudil devizo Milan po 680 K naše vrednosti. V Zagrebu je bila ponudba v soboto za lire direktno ogromna, vendar se je tečaj vzdrževal na 7 K, radi česar ni došlo do velikih sklepov. Berlin je bil preko celega tedna slab ter se je ojačil šele po petkovi borzi. Praga se je ojačila v "sredo in je dosegla svoj višek v četrtek, ko se je plačevalo blago z 202 K. Povpraševanje po njej je še zelo jako, včeraj se je kupovala po 198 K. Budimpešta je po kratki baisse trajno čvrsta, tako v Zagrebu, kakor na Dunaju. Pariz in London sta v splošnem stabilna, dočim opažamo pri Newyorku in dolarjih padanje.
Glavna krivda slabega kurza našega denarja na zunanjem in notranjem trgu je popolnoma ponesrečena finančna in trgovska politika. Iz Belgrada prihajajo vsak dan vesti, da naše finance in uašo zunanjo trgovino revidirajo in revidirajo ter zboljšujejo, kurz pa trajno pada, cene blagu pa rastejo, kar brezdvomno vpliva na razvoj deviz.
g Zadružna gospodarska banka d. d. v LJubljani je stopila v interesno skupnost z Vseopčo znnatljiško banko d. d. v Zagrebu, in sicer na ta način, da se je delniška glavnica Vseopce zanatlji-ske bankp povišala od 5 na 12 milijonov kron in jo Zadružna gospodarska banka prevzela polovico, to je 6 milijonov kron. Vseopča zanatljiska banka ima centralo v Zagrebu in podružnico v Karlovcu. S tem korakom je dobila Zadružna gospodarska banka odločilen vpliv na to banlto in ima vsled tega razen svojih lastnih podružnic v Splitu in Somboru svoje lastne zveze v Zagrebu in Karlovcu. Maja meseca bosta začele poslovati novi podružnici Zadružne gospodarske banke Maribor in Djakovo ter ekspozitura na Bledu. Iz tega jo razvidno, da se banka našega zadružništva zelo ugodno razvija
g Tržne cene v Ljubljani in Somboru. En gros ceno na ljubljanskem in somborskem trgu so bile v soboto, rine IG. aprila sledeče: pšenica Ljubljana 11.20, Sombor 0.S0, koruza Lj. 5.20, S. 3.80, oves Lj. 4.60, S. 3, fižol Lj. 6. S. 5, krompir Lj. 2, S. 2, ječmen Lj. 6.50, S. 5, defektna koruza 4.50, S. —, moka št 0 Lj. 16.30, S. 15.10, moka za kuho Lj. 15.50, S. 14.10. moka za kruh 13.50. S. 12, goveje meso Lj. 38-40, S. 36, jajca Lj. 150—180, S. 160, čebula Lj. 5—7, Sombor 3.40, mast Lj. 44—45, S. 42, slanina Ljubljana 46—48 K, Sombor —. Splošno vlada povsod stagnacija. Pšenica se le malo kupuje. Vsled prepovedi izvoza je povpraševanje po koruzi izostalo. V ceni se vendar ne opaža sprememb. Posebno vpliva na žitni trg veliko pomanjkanje vagonov.
g Trgovinska pogajanja z Italijo. Belgrad, 15. aprila. Danes so se v prostorih Narodne banke sestali italijanski in naši delegati k trgovinski pogajanjem. Italija je bila zastopana po gg. Lucioliju, Bartelliju, Carpieriju in Sil-veriniiu, našo dr?avo pa so zastopali dr. Trum-bič, dr. Žerjav, Vazo Kukič, dr. Ninčiča pa ni bilo k seji. Ministrstvo za trgovino in zunanje ministrstvo šc nista dali instrukcij našim delegatom, zato bo vlada najbrže sama vodila pogajanja. Na prvem sestanku je govoril Lucioli, ki je naglasa! potrebe čim ožjih trgovinskih odnoš<v>v med Jugoslavijo in Italijo.
g Tvornica kuvert — nnpredek v industriji. Svoj čas jo bila huda stiska za nekatere predmete, katerih nismo pridelovali sami domn in v tem času so je rodila marsikatera dobra in koristna misel. Takrat se je ustanovila tudi prva jugoslovanska tvornica kuvert pod tvrdko Fran Mulec & drug v Ljubljani in kakor smo zvedeli, ie tvrdka sedaj pričeta razpošiljati ofevle iu vzorce. To pristno domače podjetje je zelo potrebno in se jo nadejati, da bo dobilo obilo odjemalcev med domačimi kon-suinenti. Nabavljeni so najmodernejši stroji. 1346
Pojasnilo. Po časopisih so širijo zaradi potovanja v Ameriko neresničnosti, s katerim se zani-majoče ljudstvo po nepotrebnem samo bega. Uso-jam si torej vsem, kateri mislijo in želijo v Ameriko potovati, vljudno naznaniti, da parniki iz Trata v Newyork redno, kakor vedno, plovejo in da ne vozni listki vseh razredov za Slo.-cnce dobe vedno pri meni kot glavnem zastopniku paroplovno jasnila brezplačno. — Simon Kmeter, Ljubljana, družbe Casulich - Line, prej Austro-Americann. Po-Kolodvorska ulica 26.	1371
Knnjjn on instrumenti za tamburaSkt nllSlIjU Ju zbor. Ponudbo imi se po£-ljejo na upravo lista pod Šifro 61. — 1377.	_
MilfiVioo mesisie ssHo
s hrano ali bre>: tirane išče vsaj za par mesecev soliden gospod. — Ponudbe na JugosIovausLo tiskarno v Ljubljani.
ČMai^il s® sPreJn)e v trgovino z lluuuj'Jinu meSanim blagom; reflek-tira se na starejšo m zaoesljivo moč z dobrimi referencami. F.ventuelne po-pouudbe z navedbo plače je poslati na tvrdKo Anton NagSič, trgovec, Ktore pri Celja.	1279
bolj male vrste, ako molji! JI/ flUiU pote ie z dobrimi zračnimi ccvmi. Ponudbe na upravo lista pod St. 157'», do 1. maja 1.1.
od 35 -40 leta veSCa se	uiiifuu vsega gospodinjstva
katera ima i udi veselje do otrok; otroci r starosti oa H,—15. leta. Ponudbe pod Oskrbnica 1309 na upravo Slovenca.
S8
Sprser oMici
fHšJ nnnnt^h^ Vdovec, '15 let star, ftUmllU PlailSSUU. državni urednik s 60 000 K letnimi dohodki, z lastno vilo in vrtom v Ljubljani in dvema že preskrbljenima otrokoma, želi v svrho Cenitve znanja z gosporlično ali vdovo brez otrok v starosti od 28 do 40 let. 2e!i se nekaj premoženja ah obrt. — Le resne ponudbe pod »Lepa bodočnost 401« na upravo Slovenca.	1365
^Pflrtriifi^R dobra moč se sprejme pri i lUltujUlnU manufsk. in. galantr. tvrdki Vinko Savnik, .Sadovljica-Gorenisko Prednost imajo iz dežele, plača po uo-govora,	1365
&7!fT0l1 I/?lhaP posten in mofian delavec, l&ULCIl RUllUl bi šel najraje h kakem velikem delavskem podjetju. Naslovi naj se pošljejo pod ,Kuhar' na upravništvo tega lista.
LincilnS Cffnj 1 PIuS. Železen, 1 stroj za rujiiu! vlSltlJ grabl eiije se takoj proda — Pismene ponudbe na upravništvo pod ..Kosilni stroj 1380"
Solidna stranka
obstoječa iz dveh oseb išče proti dobri nagradi sobo iu kuhinjo (rdi uporabo kuhinje) v Ljubljani ali periferiji. Ponudbe pod „Sreča" na upravo Slovenca.
zaloga DOVill UVOROleS S!£S
otročje vozičke, Šivalni stroji in vsakovrstni deli po ceni pri Batjel-n, LJubljana, Stari trg 28. Sprejemajo se dvo-kolesa, otročji vozički, šivalni stroji i. t. d. v popravo. Mehanična delavnica Kar-Jovska cesta št. 4.
atelje za slikanje in gradlio gledaliških odrov. Žalna, p.Višnja-gora, Dol. Prospekti na zahtevo.
Franjo Hmelak
Tonca Hmelak vd. Žagar roj. Kobi
poročena.
Lokavec	Markovec
16. aprila 1921.
sladno kavo, bavine konser-ve s sladkorjem kavine konser-JJ »}	ve brez slad-
korja in marmelado nudi po najnižji ceni in v vsaki množini
mmz MM „TRI6LMM
fovemn Hrami v Sniarci pri KsniniKiL
Kupuje tudi tozadevne surovine.
Oraoaii Vuckovio
psebla^čoni boi^znl aiojelaf, ZAGREB, Sir. M10.
Posreduje pri nakupu in prodaji državnih in vrednostnih papirjev izplačilih in čekih na i-uuatije trge in tujem denarju.
Telefon: 6—69. Brzojavni naslov: Vučkov Zagreb.

J
Išče se v dobro meSčansko hišo
za vsa hišna dela. Znanje nekoliko kuhanja se želi. Pametne in čedne imajo prednost. Nastop 15. maja ali pozneje. Plača dobra. Ponudbe pod A A. 2113 13 na upr. Slov.
Babilonska uganka.
Išče sc družabnik s primernim kapitalom, ki bi založil novo sestavljeno knjigo pod gorajSnjim naslovom. Knjiga bi sc v/.fcok svoje vsebine dala prevesti v več tujih jezikov in je vsled tega pri podjetju pričakovati lepega uspeha. Naslov v upravi lista pod 1388.
Gostilničarji pozor!
Vsled ugodnega nakupa ponudimo iz naše kleti v Brežicah pristna dobra
svih vrsti < CIRIt SITAR LJUBLJANA
ces^j
m\ n m
Seme je dobiti pri nas zastonj, pridelek pa kupimo v jeseni po dnevni ceni. — Trgovina s semeni SEVER &KOMP., Ljubljana.
vrna
Tovarna ametoa Izdelanih
usnfenSfc izdelkov
Wlen VII., Neustiligase j preje družabnik in tehn. vodja tvrdkc JellinekS Kunst, Wlen. daraske ročne torbice ln podobni izdelki v najflnej- I dih luksus lcvrfiltvah.
Jšenično moko
najfinejšo banatsko vseh vrst, koruzni zdrob in pSenične otrobe ima vedno na zalooi Fran Pogačnik, Dunajska cesta številka 36.
iz tukajšnjih goric Eizfljsko, Sromlje,
PJSece itd. rudeče po 15 K do 16 K in belo po 16 K do 18 K franko Brežice V slučaju potrebe posodimo tudi sode proti kavciji.
»Globus", 1 rg. !?r„ z o. z. Brežice. Odlikovane
InžGiier 3r. Miroslav Rasal
oblastveno poverjeni stavbni inženev
Ljufetjana,
Hilicrjera ulica it 7.
Sptcljelao stavben® pod)H)« i« betonske, železobetonsk. ln vodne igradbe.
na debelo in drobno. Glavna razpečevalnica
FRANC MOTSCHILNIG
WHHENHftNDLUNG GRAZ, Fellingergasse Nr. 12.
i
Zaupajoč vdano v božjo Previdnost naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je naš nadvse ljubljeni sin, oziroma brat, gospod
F rane Repnih
bogoslovee III. letnika, kr. poruenik v rez.
včeraj po kratki, mučni bolezni, mirno v Gospodu zaspal.
Pogreb nepozabnega nam rajnkega se bo vršil v ponedeljek ob 2. uri popoldne iz hiše žalosti, Hrvatski trg 4, na pokopališče k Sv. Križu.
Priporočamo ga v molitev in blag spomin. Počivaj v miru, Stanko! V Ljubljani, dne 17. aprila 1921.
>"ranc in Neža Rcpnik, starši. — Minka, sestra. — Lojzek, brat.
Naznanjamo, da je Vsemogočnemu dopadlo odpoklieati včeraj zjutraj, dne IG. aprila, k Sebi na večno plačilo našega večletnega, marljivega in nadvse vestnega člana in odbornika, tovariša
lepi
bog. III. let., kr. poručnika v rez. ild.
Pogreb se vrši v ponedeljek popoldne ob 2. uri izpred hiše žalosti, Hrvatski trg 4, na pokopališče k Sv. Križu. Vzornega tovariša priporočamo v blag spomin.
AVE, PIA ANLMA1
%
Mar. kongregacija duh. in bog. ljub. škofije. — Cirilsko društvo ljub. bogoslovcev. — Slovenska Dijaška Zveza.
Fmčnih
manufakturne stroke se takoj sprejme pri tvrdki Franc Matheisovl nasledniki v Brežicah ob Savi. — Ponudbe z navedbo plače.
Zahtevajte proračun za objavo oglasov.
m
10.000 kron
nagrade onemu, ki pri meni v noči od sobote na nedeljo ukradene različne svilene robce in svilnato blago popolnoma izsledi Pred nakupom teh predmetov se svaril Event. obvestila sprejme anončni zavod „Veiež" Maribor.



iarocalfe m širite »Sliuen&a*!
'jO >.i "i" i j*' n.'	« "i W' 'i"1« ^ ''» *

kompl. moderno urejena, bila 3 mesece v obratu
14 komadov Pfaff št. 34 šivalnih strojev na električni pogon se ceno proda. — Dopise pod: „Gelegenheitskauf" na anončno ekspedicijo „Ilra" Wien IV., GroOe NeugaOe 15.
r
up & Miiiiic
Uubiiana, Prešernova ulica
Največja zaloga Izgotovljjeniti obžek za gospode, detke in otroke. Bžago za obleke Sn plažče. Obieke po meri se zgotovSJo točno po naročilu.
9.
ia za dame.
Tovarna
Barva vsakovrstno blago. Kemično cisti obleke. Svetlohka ovratnike, za-
Liiibliaiia, Poliansiii nasip 4. Podružnica: SelenUardova iL 4. pesmice in srajce.
PODRUŽNICE: maribor	novo mesto	kočevje
Gosposka ul. 38.	Glavni trg.
Stev. 39.
Hofherr-Sclirantz	8-12 I1P
R. Wolf	20 24 „
Badenia	24-32 „
Ročk	20-30 „
II. Lanz	. 2'J-42 „
Marscball	30-45 „
R. Wolf	38-44 „
R. Wolf	40-52 „
Unpr. Staatsbalincn	40-55 „
li. Wolf	50-65 „
R. Wolf	C2-72 „
Badenia	75-85 ,
R. Wolf	80-G0 „
Carret-Smith	100-120,,
Lnnz	100-115,,
R. Wolf	110-140,,
Badenia	210-2i0.
Mar.-chnll	8-12 ,
Ruston-Proktor	6 10 „
mM m tetf^siofellB
101 qm, 12 Atm. prevozen in iztegljiv ;50qm, 10 Atm. „ „ „ 16 qm, 8 Atrn. „ „ „
Pmm SisiseBfiss
1435, 1000. 900, 760 in CC0 mm tirne
iOSSSIBSSStellE SIS Ssgsisiffl
8—1.0 HP Hotherr-Schrantz nove.
m^SFP n?! ssasaSii? pHfS
70 PS Raupnch, Gorlitz 80 „ Augsburg 100 „ Krupp
____..isofrorU
(jO PS VVaffenfabrik 80 „ Garell-Frerop, Gent 120 „ Sulzor, Wiuterthur 400 ., Daimler-WerUo
SESMI ml\S eis p^r-a
zn H in 13 ton.
LisBicž gsaima
2 k o? a Hopf. 6.
m presas
50—10C0 1, aurovi inpocinjeni. Dobavljivo takoj z jamstvom porabnost v obratu.
Maschinenfabrik J- Gosztnnvi.
\S'len IV., Šclilcifin(ihlgasse*3.
Bencina ne primanjkuje več!
Preustrojitev vseh motorjev na bencin od 4HP višje na
obrat s knrjavo z ogljem.
Novi motorji na bencin, snrovo olje, sesalni plin od i do 100 HP. — Nove lokomobile za mlačvo.
Motoren- imd Iotorpflng-Fabriks-A -G. 0SERS & BAUER
Wien XX, Bezirk, Dresdner3tralle 81-85 s.

krema za obutev
PROIZVRJR:
lika in
konservira usnje.
3 m.i'% m i«
Telefon St. 5-'<6.
tvornica kemičnih -	izdelkov d, d.
ILICtt 213.
Brzojavi: „Cemia".
re ¥ Ameriko samo 6 dni.
Edina najkrajša črta preko Havre, Cherbourg in Ant-
\verpcn v KcwuOi k. Vozne listke in zadevna pojasnila izdaja edina
koncesijonirana potovalna pisarna
Ivan Mer v LjuDljani
Gosposvetska (Marije Terezije)
cesta Stev. 15 (Kollzej.

Jzdaia Konzorcij »Slovenca«.
Odgovorni urednik Mihael Moškerc v Ljubljani.
Jugoslovanska tiskarna v Ljubljani.