ISSN03S0-SS61 ZA iiofi^c t«dna Otilaailo se bo, meja sneženja se bo spustila do nižin. 00 > K 50 let Številka 13 četrtek, 3. aprifa 2003 280 SfT KAIHO VI^IJ^K.11; Veselimo torej se, mlada nam je duša Tako je odmevalo v velenjski Rdeči dvorani minuli petek in v soboto na že 27. maturantskem plesa šol Šolskega centra Vetenje. Pravijo, da je to enkraten in nepozaben dogodek za dijake in starše, hkrati pa uvod v zrelostni izpit oziroma na zaključek izobraževanja na srednji šoli. Kako je izpililo plesne korake 743 dijakov, kolikor jih zaključuje šolanje v programih Šolskega centra Velenje, so lahko preverili vsi, ki so jih maturanti povabili na to gala prireditev. Ali so dovolj dobro izpilili svoje znanje, pa jim bodo povedali člani izpitnih komisij. Do takrat pa bo najbrž vsaj za nekatere korak ^se prej kot lahek. ■ tp, foto: vos Naša pesem 2003 APZ zlat. Vivo la Mušica srebrn. Svoboda bronasta v soboto seje v marihorbki unionski dvorani od\i,jai<» 18. državno zb4>ro\'sko tekniovanjc »Na^ pesnem l^HK'^«. ]z l^aleSko -suvir\j!ïike{>a p4Kln»čja so se na tekmovanje letos uvrstili tri^je pevski zbori. to, Ua na ickmovanju s«>Uoluješ, jc lep aspeh.saj nanj povabijo res najbolj^^ slovenske pevske zhorc. Ce pa se Jomov vTDOs z visokim prí/nanjem, ki ga je tokrat pcvecm Jodeljeva- Gradite, obnavliate, urejate, preurejate? O o o o o ^ ©4 o o PPZ - MODRA IZBIRA ZA ZAVAROVALNICA UlilUdULilu MARIBOR Vee v prilogi mOSnVNitiVO VEUNJE - Stin tri 35,33213 Valeta. t«l.: 13/197 50 38 Cesto Arjo vos -Velenje coklo rozvojo o Staniča bo zamenjal Bobinoc o 60VÛ 2003. ob 18.00 uil HODRA BSVUA 8 SBBASTIAVOII a«tft6k. 10. april zm, od 15.00 do !?.( Otroikâ BTtvujilzu đelmiot ODEUVAmiEONOiSHIH BVTAB nPAFIBSIHROŽ Sodtl^J«: fivđi Stnačalk petek. IL april SD03, od 17.00 do 20.00 ure DBQtrSŤACUA vnjKOiočnoA norvA Dnitvo podeželskih žeu Vimki gora sobota, 12. april 2003, ob 17.00 uri LatkompndfUf a SOVICA OKA Mtísi^i Zfftkom fikvplu AS nadeUv 13. e^ril S009, ob 9.00 POStAVim VBLIKE BUlABl ^^ iinftk,17.aprU200a.ođ 17.00do 19.00ure Otooiksutfa^akadeUnloi . VILIKOH06nH POBOV HsdflbSInila sveza prUateyer Velaqje petels, 18. april 2003, od Id.OO do 16.00 ure BAIiOIWAnA • predstcvttev mojstra Uknm sobota, 19. april 2003. ob ll.oo uri Lotkovzía predstava KUÎIK19 80HÔIS Bodel^(a{ lutkovno (ladiUiěe Karibor I NTSRS RAR I® VELENJE "Zazrtí v príhodnosť. Tako so ćlani Šaleškega APZ-Ja poimenovali fotografijo, ki je nastala jeseni, med pripravami v Fiesi. Se preden so vedeli, da bodo prejeli visoko pevsko priznanje v Mariboru. la stroga petčlanska mednarodna i^irija pri/nanih ztx^nivodij, je aspch šc Icpsi. Vsi trije zl^^ri-Šale.ški APZzzbi>rovanktid.d. Kol jcptwcdala Anica Vfahič»vcxJja]lKS-aJc /družitev prinos-ki kitrprcoij sprememb. R* so uginlncj^' za .stranke, manj zaposlene. Siranke bodo namreC odslej dalje lu t)pravljale vse bančne posle, luJj devizne, menjabii^ke. na voljo jim řx^do kartice 7.a bančne avtomaie, î^iskwall bodo lalikosedajyv.semi obCanu kar prej nlî«>. Prav lako bodo lahko N^m kredilnospiviobnim pravnim in fiziCnim osebam dodelili kredite. Od di«Icj cxsmib zaposlenih je novalaslni« ca prev/x'ia sedem delavk. BiagajniŠkaenotavŠmarincmobPakibo za zdaj odprla le Sliri ure. Ce sirank ne bo dcwilj, jo bodo ukinili. Ali bosta ustanovitelja Hranilno • kreditne službe Št")štanj (velenjska Era in Kmetijska zadruga ŠaleSka dolina) (»tala komitenta Zadružne banke, pa ^e ni povsem jasno. ■ tp Pavličevo sedlo odprto NfOZlRJC, I. aprila-Od lorka je ponovno odprl meddržavni mejni prehod Pavličevo sedk>. Mejo je moinji teden jc v Velviiiu potekal vsakoletni ekološki projekt, ki ^a organizira MZPM Velenje, izdaja pa ERICO. Namenjen Je šestDŠokem osnovnih Šol i/ vse Šaleške doline. V letošnji pDjekt '^Odpadek naj ne Íh> samo odpadek" je vključenih nekaj već kot 600 učencev. Pri»^runi so lelos nad« gradili in prilagodili trenutnemu do^Janju v Dulini. Kako je izjd^^dal prvi del presjek-ta. smo preverili tudi mi, saj se bo, kol vedno, konial konec aprila, ko bodo pripravili javno predstaviiev plakauw in zbornika. MedŠestt^il» ce \z Šoštanja in Velenja smo se p^v meSali vceirlek dopoldne, počakali pa smo jih na mestnem odlagališču odpadkov, kjer se je projekt konCal, Za vse skupine fe.slo^>Icev sc je projeki začel v pn«iorih KS Stara vas, kjer jim je Mojca Ževarl iz ERICA pripravila uvodno predavanje. Mojca nam je o svojem le-losnjem delu s ^esti^Solci povedala: "Letossmo glavni poudarek pri predivanju namenili loCcnemu zbiranju odpadkov, saj je to aklualno. ker bťído lctc*>v naši dolini na novo pwlavili veliko zbiralnic. Potem bodo lahko ludi tisd. ki doslej te možnosli .^c niso tmeli, odpadke zbirali in odlagali ločeno " In kakc^ je izglediil endansSesiosolci? Prvo uro. v icoreiiCnem delu prt^jek-la. smo jim ob računalniški projekciji razložili problematiko odpadkov. Predslavimo jim vn^le odpadkov, načine ravnanja z njimi, po-.^ku-Šalismo jim ludi dali nasveie za okolju prijazno obnašanje In ravnanje. Ruem smo S i na leren. Najprej smo šli do podjetja Díik»s, kjer so na dvorišču lahko videli, kako pripravljajo odpadke na prevzem in nadaljnjo obdelavo. O^ede smo vsak daii zaključili na Komunalnem odlagališču. Projekt s tem Se ni k^>nčan, S temt» pravilnega mvnanja z odpadki se učenci ukvarjajo naprej v šoli, pa ludi doma. Vsako leto jim namreč zadamo se kakšnih nalogi), ki jo dobro opravijo. Ob koncu prt^jekia dodamo zgoščenko, v kateri pi^novimo in podrobneje predstavimo lemo. ki smo jo obravnavali." ■ bš ŠMARTNO OB PAKI, 31. marca - Svetniki ol>čine Smart-no ()l> Pnki sc» obravnavali predle^ lelošnfe^ proračuna kar trikrat, prevetrila sta tudi t>l>a odlHira Via ^ospcKiarske in ne-Uospodarske J»vne službe), tik pred zdajci pa so ^u le sprejeli. Prihodkov naj bi občina letos imela 31») milijomTv, odhodki pa naj bi presegli 353 milijontw tolarjev. Za razliko oziroma za 30 milijonov tolarjev naj bi sc občina zadolžila (predvsem zaradi načrtovanih naložb, kot sta izgradnja prizidka k osnovni šoli in čistilna naprava). Po mnenju ^panaAloj/a IVnl^or^ka je proračun vartVivalcn inje realen, .^^e pa dogovarjajo o moi'nasli pridobitve dodatnih virov. V raz- pravi seje svetnik Ih>ian Kladnik dotaknil .sredstev, namenjenih za delovanje Nogometnega kluba. »Podrobnejši pregled kaže, da občina nc sofinancira kluba, anipakzagtMavlja le sredstva, namenjena za v?drievanje objektov, ki pa SÛ občinski«. Svetnika Ivana Rakuna je molilo lo, da j C Iclainji proračun nižji od lanskega, kar .sc dtxslcj 5c ni zgodilo. Običajno jc bil 1 a višji vsaj za odstotek inflacije. Svetnik Frančišek Fiižir pa je opozoril, da je predsednikom vaških skupnosti Ireba povedali, kako maJo denarja iniajo te navoljoza uresničitev potreb inželja. Proračun so, kot smo že zapisali, po krajši razpravi sogjiisno sprejeli. Na seji so sc kar nekaj časa zadržali Se pri obravnavi poročila in programa izvajanja javne gt\spodarske služ)'>e ravnanje 7. odpadki v občini. Predsia-vil ga je Z4>ran Rodič, vodja poslovne enote Ravnanje z odpadki podjetja PUP Velenje. Svetniki so se v razpravi najpogosteje dotaknili neurejenih zbiralnic. Na kriliko, »da sc občina ob podpisu koncesijske pi^god-be ni diNii ukvarjala s koordinacijo le gospodarske javne službe«, so se odzvali z besedami, da so do sedaj predstavniki podjetja »sodelovali« z njimi le pri predlogih za vii^je cene. Pred sprejemom dnevnega reda četrle seje občinskega sveta je župan Alojz Podgoršek poja-.snil razloge, zakaj je mala dvo- rana šmarskega kulturnega doma, kjer so seje občinskega svela, se manjSa kol je bila. Po njegovih besedah so jo preuredih zaradi prostorske stiske občinske uprave. Poleg županove je lu sedaj §e ena pi&irna, »Takšen pt«egvpr^»lor ni pogodu pevcem domaČega mešanega zbora, .saj je sedaj za njihove vaje premajhen. Naj poudarim, daje re.šitev trenutna in je boljša koi razmišljanja o pre.^-litvi občinske uprave v prostore Ere Vino. Pevcem smo ponudili alterna-livne rešitve in upam, da bomo nastali kratek stik na pogovoru še ta leden uidi zgladili,« je Se pojasnil Alojz Podgoršek. ■ tp Vodovod Vinska Gora i • •• • • ••• i Zadnii do kakovostne pitne vode leta 2005 VliLENJE, 31. marca - Komunalno pixljetjť Velenje je lani objavilo ra/;pis najugodnejšega izvajalca del za izgradnjo v<»do« vihi i/brana Vc^rad Velenje (/a i/^radnjn črpališč in zlnralnikov) ter zadruga Veko Velenje i/^dn-jo ecvovoda). Vrednost naložbe jc bli/u 200 milgonov tolarjev, vodovodno omrežje pa naj bi ^t^radili v naslednjih dveh o/in»-nia treh letih. Kol je pcwedal ob ptfdpisu pogodbe z izbranima izvajalcema del direkior velenjske komunalnega podjelja Maryan Jedovnicki. gre 7D zelo zahicvcn in obsežen projekt, z njim pa bodo rešili oskrboskakovi-ftlnopit-no vodo v gospodinjstvih v KS Vinska (îora, ki so sedaj pniktično brezv(ide oziroma se napajajo iz. pogosto oporečnih lokalnih vodnih virov. Leios bodo zgradili okostje omrežja (zbiralnike in črpalL^a) ter primarni vod za go-^odinjsiva na Lopainilcu. Prihíxl-njc leto v zaselku Janákovo selo do Vinske Ciore, leta 200.^ pu Se v spodnjem delu naselja ťVnova in ostalo. »Pripravo projekta je pred dvema leloma narc»čiia Mestna občina Velenje, pridobitev gradbenega dela pa je bilo mukotrpno delo, saj praktičnem nismo bili deležni podpore. Prepričan sem, dasmo na javnem razpisu izbrali prava izvajalca, ki Ixwla opravila dela v skladu s pogodbo. Pričakujemo tvorno sodelovanje tudi s krajani.« Po zagotovilih direktorice Ve-grada Velenje HildeTovšaksosc s pogodbo obvezali, da bodo načrtovana dela opravili v 126 dneh. in da bodo izpolnili pričakovanja naročnika ^ede kakovostno opravljenega del indo-gwoijenega roka (.^0. september Iclos). Marjan IVpej. direktor zadruge Veko. pa je ob lej priložnosti naglasil. da imajo z izgradnjo cevovodov dolgt)letnc in bogate izkušnje. ki pa so jih zadnja leta ht>lj kt>l v domačem okolju potrjevali v ostalih občinah (MLsiinja. Slovenj Gradec. Mozirje, Laško), Posebnih lefciv ne pričakujejo ludi pri st>delovanju s krajani, ki jim boza nemoteno gradnjo vsaj na enem delu trase zelo potrebno. Zii blizu 200 milijonov tolarjev vredno naložbo {Vegrad naj hi po pogodbi dobil 103 milijone. Veko slabih milijonov SIT) bodo denar p rid tm bi U iz več virov: približno 70 milijonov tolarjev naj hi zanjo prispevali krajani, prav toliko naj bi pridobili iz naslova bodoče poselitve, prispevek za demogralsko ogroženo področje naj bi zna.^l IS milijonov lolarjev, ostalo pa iz razi^irjene reprodukcije vodovoda ter kredit ekološkega sklada. Kol jc šc povedal Marijan Je- dovnicki. je v Mestni ol>čini Velenje .slabt> urejena oskrba s kakovostno pilno vodo lam, kjer lokalni vodi niso povezani na centralni vodovodni sistem, v KS Cirkovce in na delu Trebeliške-ga. V naslednjih nekaj letih jih bodo povezali in lakrat bodo s kakovostno piino vodo oskrbeli vsa tukajšnja gospi'»dinjstva. Vodovodno omrežje lorej Sirijo, čeprav v zadnjih letih beležijo padec prodaje, sploh v tndusiriji. ■ tp S podpisom pogodbe Je dana zelena tuč za delo na terenu 36. področno tekmovanje iz matematike Kar 26 srebrnih učencev V prostorih osnovne šole Antona Aškerca Velenje s« jť minulo soboto /bralo na podn»čnťni tekniovanjii 1/. matematike 149 učencev. Med njimi je bilo 48 šesiošol-cev, 49 sedmoSoleev in .52 osmošolcev. Srebrno Vegovo priznanje je osvojilo 26 učencev šesiega razreda, l.^ sedmega in Najboljše caka sedaj se državno tekmovanje 19 ^«mega razreda. Najboljše sedaj čaka.Sc državno lekm^A'anje. Veseli smo bili, da smcî na niwi šoli gostili toliko mJadih matematikov, ki so dokazali, da pot do znanja ni lahka, a je vredna vsake vložene minule. Zavedamo se. daje pri vloženem delu zelo pomembna ludi vloga mentorjev, saj jih le - li lahko pravilno motivirtv-jo in usmerjajo. Želim si, da bi te kratke sobotne urice naše matematike spodbudile, da bi kol odrasli ljudje gradili ».svoje ladje«, kot pravi vsvo-jih mislih A. de Saini Exupery: »Će hočete, da vam bodo ljudje gradili ladje, ji morale navdušiti za piHovanjc.« ■ Milena Luknar Pozdrav pomladi 2003 Sedaj še otroški in mladinski zbori Po reviji odraslih pevskih zborov in skupin bodo danes (v čeirlek) zapeli pomladi v pozdrav še oiraški in mladinski zbori občin Velenje, Šc\?tanj in Šmartno ob Paki. Na odru Doma kuliure v Velenju bo nastopilo 12 sestavov. predstavili pa se bodo na dveh koncertih: prvi bo ob 17. uri, drugi pa ob 19 JO. Tudi tokrat revijo organizira Javni sklad Republike Slovenije za kulturne dejavnosti, Območna izpostava Velenje. ■ÉikíL^ diutba. d.o.o. Velenje ittaiz obćeiitklh. Cena pos^merne^a iTvoija 290 SfT, iT>eseim naročnina I.ICO SIT. trimeseina ratoCnina 3150 SIT. poletna naroen^ 6,100 $11. letna naročnina 11 SÍT UredníSTvG: SonsZakcâek (cl'reklorin glavni urednih), ^ns Vovk (odgovoml urednik), M lieras Xrs&C-Plai^nc (pcrno£nlca ursdnika). Janez Ple$fl(k, Tatjana Podgofâek, BoianaŠpeg^ (novinaql). Mir^Zakoi^ iuredntca radija). Janja KoSuia-âpegel {teiiniCna urednica), Tomaî 6«râak (oblikovalec}. Propaganda: Nina Jug {vodfa propagande), Saáo KoneCmk, Jiye BanfinlK (propagandista)' Sedet uredniltva in uprave: 3320 Velenje. Ktdriceva 2a. p. p. 202, telefon {03) 59817 50. telefax (03} 897 46 43. TRR - Nova LB. Vfifsnje- 02426-0D20133854 E*majl: press ®na»9S si Oblikovanje In graf. priprava: NaS Cas d.O.o. Ttsk Tisama SET d.d, Nahbda: 5.40C Izvodw NensroCenih fotografIj In rokopisov ne vraiamo! Po zakonu a DOV je 'Usi čas' uvr^n med proizvode Informativnega znaCaja za katere se pfaCu|e davek po znižam stopnji 3. api-íla 2003 GOSPODARSTVO Preiskava o vzrokih nesreče v Premogovniku sklenjena, proizvodnja že normaino poteka »Rudnik bi prej zaprli kot opustili varnostne ukrepe!« Namestnik g(:)vne republiške inšpektorice inšpťklonila za nkoljť in prostor in vodja rudarske inspekcije ma^. Anton Planine je sklenil preiskav» o vzrokih fel)ruan>ke nesreče v velenjskem premogovniku. Nesreča je terjale dve življe-r\il, več rudarjev je bilo po^ko« dovanih. nekaj se jih še vedno zdravi. Ce na kratko povzamem: vzrok nesreče Je bil nenaden, nepredvidljiv vdor jamskih plinov. Inšpektorje na i>snovi ugotovitev zahteval nekaj dodatnih varnaslnih ukrepov.. O njih in o tem. kako /daj poteka delo v velenjskem Premogovniku, je govorilo vodstvo na sredini novinarski konferenci. »PrcLskiiva je siccr zaključena, s leni pa ne pcimciii, da je /adc-vn /«;ehnem skladu, ki st» ga oblikovali na mnogili, ki feleli pomagati. Z novinarske konference (z feve proti desni): Janko Lukner, Zvone Es, dr. Dervariů in mag. Marjan Hotenc (čiani uprave) (foto: vos) datno usposobili s tako imenovanimi ircningi. 'Ibvrsino preventivno usp<.)sabljanje l>o postala njihova stalnica. V deU> vne ekipe pa so vkljuêili ludi usposobljene reácvalce, Na vsakem področju in v vsaki i/nie-ni imajo posebno reševalno ekipo. Namestili so ludi dodatne stacionarne in prenosne kon-slrolinirane indikatorje, ki spremljajo plinsko stanje v jami. Intenzivno pa sc ludi ukvarjajo z nadtmie.stitvijo sedanjih samo reševalcev zdrtJgimi tehničnimi rešitvami. Boj z naravo je trd in nenehen. V zemeljskem nedeiju ru- Savlnjsko'saleska območna gospodarska zbornica Velenje Cesta Aria vas - Velenie cokla gospodarskega razvoja PoroèHli smo o pri/iiduvanjih Sav i nj s ko* Am leske območne gd» spodarskc /hornice pri pripravi rv^ion^lnť z^isnovc prostorske» ga ra/vuja Savinjske statistične rv|!ije. ki pripravlja Reponnl-nn razvojna agenciji) Celje. Câs /a pripravo jc z^lo krutvk (dokumentacijo morajo odilati do 18. apriia), da pa z.aradi tega ne hi oh.šci interesov ^«»spodarstva lega okolja, so pred nedavnim sklicali okroglo mi^o, nalo pa pri-pr;4vili tudi konkretne dopolnitve lega dokumenla. Med drugim predstavljajo prednosti in priložnosti Premojjovni-ka Velenje na področju kt^munal-ne i nfrasi m kfurc. Predlagajo ureditev sorlirnega centra. Obstoječa infrastruktura omoggislične potenciale. Konkretno bi lahko preoblikovali obrat Klaslrnitw^dîimo recikla^l center Savinjsko-šaleskc regije. Ker pa načrii celjskega cenira Se v t\i-loti niso pripravljeni, strategija pa nc omejuje pobud lokalnih skupnosti, predlagajo glede na razpoložljive prostorske kapací-lele predelavo preostanka komu-nalnili odpadkov iz Šaleške in Savin j.ske doline do le mere. da se količina 5>novi, primernih za od- lagajije na deponijo, zmanjSa na minimum. Vobdeiavo bi lahko sprejeli let-nosto tistx* kubičnih melrov pre-i^tanka komunalnih odpadkov iz MO Velenje, pi'ttlopoma pa bi sc le količine lahko 5e povečevale, V omenjenem razve>jnem programuje treba vvečji moriupasle-vati ludi načrtovani razvoj največjega slovenskega izvazjiika Ckv renja.ki bo ludi v prihodnje sko-kcwiio povečevakí pn^izvc^dnjo, ki jo bo seveda od tu odvažajo v različne konce svetji (več koi 60 držav) in to i&kp preko železjiiike-ga tira Velenje - Celje kot pcj re-^onalni cesiiGl,ki je ?e zdaj prekomerno obremenjena. Tu pa je seveda Se oskrba, ki bo (^b pc>. večani proizvodnji prav lak(i na-ra.^'ala. Z ilustracijo nekaj konkretnih podatkov: v lanskem letu so dobili z^ oskrbo proizvodnje bele tehnike in hčerinskih podjelij v CK^renju 36.1X10pošiljk iz l«dr;^v in lo yd odslolkovpo cesli, odpeljali past> U.íKHí pošiljk v45 držav, od tega 535fi vagonskih. Povprečna razdalja do kupca je zjiao železnici prepeljali le 6453 vagonskih pošiljkvskladi^a v( clje. Koper in Marilx>r. V lanskem lelu je bilo na cesti do in iz Vijlenja poprečno 3.^4 (io-renjevih tovornih vozil dnevno, kar bi pomenilo vsaki 2 minuli eno. Kimec leta 2003 in v lelu 201M se bo poprečna vlnevna obremenjenost regionalne cesle po končanih investicijah v U>gisliČni ccnler povečala, zaradi lastne proizvodnje st i napora pa zmanjkala. S poprečno obremenilvijo 320 vozil dncvm> veni smert bi bila torej manjša za 34 tovornih vozil vseh velikosti dnc-vno. a Se vedno eno Itm^mo vozll(5 na vsake 2-1 minule. Tako bi bilo seveda, če bi bil promet idealno organiziran, dejansko stanje pa je povsem drugačno. saj je obre men iiev prometa v dnevnih konicah in obzačel-ku meseca, najmanj podvojena. / rastjo proizvodnje se seveda povečuje i^bremeujenosl prometa. Ko bodo v Gorenju proizvajali želenih 4 miliji^ne velikih gfwpo-dinjskih aparatov, bi se obremenitev cesie pijvečala na skc^raj 440 (oH^mih vozil dnevno, kar pc>me-ni na vsake U6 minute eno vozilo. Ob lem je že upoštevano, da naj bi 4i) odstotkov izdelkov prevažali po železnici. Obvezujoče naloge čakajo Gorenje ob načrtovanem vcbkem povečanju pri^izvodnje ludi na p<.i-dročju varslva okolja. V ciolgti-ročni strategiji so si sicer zapisali, da količina nastalih odpadkov na izdelani aparat ne sme presegati količin v lelu 2002. Celo več. Načrtujejo, da se bodo koDčine odpadkov, kijih odlagajo na komunalni deponiji v Velenju zmanjkale za polovico, povečale pa se bixk^ količine sekundarnih surovin. Te naj bi reciklirali, še posebej k>velja za nevarne «odpadke, i/ven Sale.^ke doline, kar p<>mcni dodatno obremeniiev prometa. Zaradi vsega lega» kol pravi po-mi^čnik Uprave Gorenja Marjan PenŠek. v lem kolektivu podpirajo prizadevanja Savinjsko-Šale.ike območne gospodarske zbornice za boljšo cestno povezavo z avtocesto (trenutno predlagana varianta (Slovenj Gradec - Velenje -Šentrupert). Vendar pa poudarjajo, da je ireba dc> njene izvedbe nujno ua'diti obstoječo ce-slo Velenje -Arja va:i, Ck)-spodarstvo lega okolja to vsekakor potrebuje. ■ Mira Zakošek datjem grozij(ï jamski požari, povečane koncentracijo škodljivih in nevarnih plinov, možni^ti vdora vode. ckplozi-jc plinw in premogovega prahu... 7a varnost je torej treba skrbeti na v.sakem koraku. »Te- Polovica poskodovonih se no bolniški četudi izvedensko mnenje Še ni znano.so vsem, ki so po tragični nesrečivlxMnl^kem staležu, na Pren'jogtivniku Velenje priznali .stoodstotne bolniške. Paslali so jih tudi na rekreativni preventivni eiK>ledenski oddili v hoiel Barbara v Fieso, kjer jih je vodstVi> premogovnika tudi obiskalo in se z njimi pogovarjab. Po liesedah direktorja dr. Evgena Dervaričíi.dobrt>okrevajo (dva pase še zdravita) in se tudi želijo vrnili na delo. Predsednik sindikata T^imo Upnik je zadovoljen, da s< w.se enakovredno obravnavali, lako liste, ki so bili v času nesreče izpc^ stavljeni visokim koncentracijam škoilljivilí plinov kol one, ki sc^delovali pri reševanju in bili zaradi lega v stresu. Kako bodo nadomesrili izpod proizvodnje? v času, ko na odkopu, kjer se je/godila nesreča, niso odkopavali premoga, so Iwležili kíir Bíl.DOO ion izpada, kar pomeni 500 milijimcw tolarjev. S iremi dodatnimi delovnimi 5<>bo-lami, so del izpada proizV{'>dnje že nadome-.stili (približno 5í).000 ion), dodatne delavnike pa načrtujejo tuili v lem mesecu. Koi se ie dogotolo no odkopu po nesreči? Po lem. ko se je fi. lebaiarjaz^Hlib tragična nesreča, je ki in^'ktor tKlredil poseben ivžim vodenja reševanja (na cnlkc^pu, ki stoji grtrzijo tkxlalne nevarnosti). Po 25. februarju pasti ziičcli na iKikopu norm alnt^ obratovati, dnevno proizvedej(^ pov^)rečno Ion premoga. BMW 318 in 320 dizel z brezplačnim paketom opreme Comfort in inovativnim financiranjem Cer^a* 318d: 6.201.716, SIT 320đ: 6.797.590,00 Srr 'CsnaleMfemuMKiraln oAflETta od 6pra>Tianvo Paket opreme Comfort Avtomatska klima Bektrični pomik zadnjih stekel Velurtepihi Naslon tě roke spredaj Luči za meglo Bortfcomputer- računalnik DSC Financiranje 50% kupnine ob nakupu in 50% čez eno leto brez obrestí. Možnost prilagajanje In podaljšanja pogodbe. Enostavni in hitri posti^ki. âUMinc Selmar, d.o.o. Mariborska 119 3000 Celje tel.: 03 424 40 11,424 40 17 UTRIP «•«Cas 3. aprila 2003 Občina Solčava Prednost že začetim naložbam NaJmluJ^a ohćina v Zgornji S.škem. Prav ilí osnovi teh dejstev so pred ve^ kot .štirimi leti menili, da so njihova prizadevanja po samostoj' ni občini upravičena. »Z dose* (kii\jimi pridol)irvamf .smo to |m>> trdili in prepričan sem, da ba temu tak4> tudi v pribmlnje.« Konkretno lelas bodo t)sred-njo pozornost namenili dokončanju žc pred leii začeiim naložbam. Med njimi jc izgradnja čisiilnc naprave o/iroma kanalizacijskega omrežja v osrednjem delu občine ter v zaselku Mcdlca. Pričakujejo, da bočisill-na naprava začela obralovali v dru^ polovici leta. Prav tako Ic-los naj hi konČgliisij. Med daigim glasje naravovarstvenikov. KIc-mcnSek posebnih težav pri tem ne pričakuje, sSaj dog<'JV<^ri kažejo na ugoden razplel.Takoj» ko boík) pridobili vso potrebno dokumentacijo, se bodo iz^iradnje klavnice tudi lotili. Virov finajiciranja naj bi bilo več: poleg proračuna naj hi denar za naložb prispevali še ptv tcnciaJni porabniki, za opremo pa bodo pi.wku^li pridobiti denar na razpisu mini.^tRlva za km^ílijstvtx »To so osrednje letošnje nak>ge. ki naj hi jiii uspešno pripeljali ii koncu, llkralis tcm.sepoča.si pripravljamo tudi na izgradnjo nove šole. Če nam bo v lem mandatnem ohtii>hju uspelo pridt')bili dokumentacijo, bomo tudi to lahko uvrstili med pomembne razvojne možnt>sli.« V letošnjem 213 milijonov težkem prt^raCunu so predvidjeli S4 milijimov SIT namenskih sredstev za i/gradnjo kotlovnice in ce-V(»voda, za ostale naložbe pa 35 milijonov tolarjev. Iz te vsote naj hi pokrili tudi stroške aslaitiranja 40t) do 50ť) metrov ceste v spodnjem dcluvasi.z ministrstvom za promet in zveze pa se dogovarjajo o možnosti prepla.stiive ceste skozi središče obči ne .«Občina meri 102,9 kvadratna kilometra, kar je zelo veliko. Je pa revna po Številu prebivak>:v/3cmu primerna jc viSina proračuna, v katerem pa ?alv nismo mogli predvideti tudi nekaj ^lenarja za ureditev središča vasi Solčava. Zato bomo poskušali lastnike objektov spt>d hud ili k temu. da hi jih urcdilivscm v ponos, na drugačen način,« je sklenil pogovor župan občine Solčava Voj-leh KlemenŠek. ■ Tp Društvo vinogradnikov Šmartno ob Paki utrdili mesto med najboljšimi vinarji N]ihova vina so vse bot j prepoznavna med slovenskimi vinarji. Na nedavnem občnem zboru so člani zelo prizadevnega drul^tva v cAkioï .Smartnoob Paki- Društva vino}:radnik(»vpre-Ul^ali opravljeno delo v prete* klem letu in sprejeli smelo začrtan Itftošnji ddovni prodnim. Predsednik draítva Fnmc Malus je ob icm na^asil. da so tudi la)ii namenili osrednje) pozornost strokovnemu izobraževa- nju. »Morda hi kdo rekel, da v društva z raznimi predavanji z.ganjamo preveč teorije, a temu ni lako. Razvijata sc tudi vinogradništvo in etnologija, novim spoznanjem pa moramo sledili, če hoCemo pridelati kakovostno žlahtno kapljico. To nam je sicer doslej aspelo, a je lanska nova bolezen pokazala, da smo Še kljub temu slabo pripravlje- ni na taka presenečenja.« Kot je šc poudaril, je i">cenjcvanje letnika 2001 pokazalo, da so v prizadevanjih za fcikovoslni pridelek na pravi poti. Povprečna ocena letnika 2íH)l (17.42) jim je utrdila mesto med kakovostnimi pridelovalci vin in ludi v re-jonizaciji sloveaskega vinogradništva. Na nalepkah steklenic šmarSkih pridelovalcev vin bodo namreč poslej pisalo: vinorodna dežela Podravje, Šmarško-viršlanjski vinorodni okoliš, ožji savinj:^ki okoliš - vinorodni kraj Šmartno ob Paki, Vinska Gora, La^ko. Malus se je dotaknil tudi vstopa Slovenije v Evropsko skupmwt, Dobro leto časa imajo vinogradniki, da se pripravijo nanj, čaka pa jih Še veliko dela. Osnova vsemu je izdelan zaključni vinogradniški kataster, ki ga pristojni .Še niso naredili, pa tudi vinogradniki z več kot 5 ari vinogradov še niso paslorili vsega, kar v zvezi s tem morajo. Podrobneje je delo v društvo predstavil tajnik Peter Krajne. Med drugim jc povedal, da so poleg strokovnih predavanj za člane pripravili Še ocenjevanje vin letnik 20131, strokovno ekskurzijo po »nenvški vinski ccsii« v dolini Rena. sodelovali so na oliCinskcm prazniku,... Skraika, da je bilo delo društva uspešno. Tudi v letošnjem delovnem programu so osrednjo mesto mi-menilisirokcvvnim predavanjem, d ruši ve no ocenjevanje letnika 2i)i)2 bodo opravili sredi prihodnjega meseca ter se poskušali seznanili z izkušnjami drugih vi-nogradnikw na stroktwní ekskurziji. ■ Tp Darilo nas Je spravilo v zadrego Sex'eda Mo prií^akuje, tla se horn v tem zapisu razfisol o vesti, ki se je konec tedna kf)i hfisk razširila po dezeii na juvii strani Mp: J oit Stanič je rekel hvala predlogu nadzornega sveta, da hi še na* prej vodi največjega slovenskejia izvozfiika (iorenje. Pa hodo o tem f^ovo več pis ali druf^i, fioÍ4)vo hodo oh uradnem poročilu o vzroku za tako iHÍloČiíťv navajali se ne.^eto drugih. Kar seje v zvezi Z njim doRojaUi zadnji čas. je pač doher razlofi za ugibanja in domneve. In .^t>ekulacij€. Te pa so, (o vemo, vdikokrat močnejše od resnice. O lem, kaj je resnica, smo zadnje dni veliko ugii'XiH tudi ob veli-kcmpr^ču dofnrje\', ki naj bi nan^ jih podarile Združene države. PnvsimnČilo, da bomo denar dobili zato, kerpndpinimo njiltor napad na Irak, je mnoge pH nas nuK'no rrJzjeziJ, tisie na vrlai pa posia\ il v težak položaj, saj se Je vendarle bilo ireba odločili, na hiksniin kateri sirani smo: smo v knaliiiji proti Inthi, kot si ga zamišlja največja svetovna velesila, ali smo v koaliciji za mir. Da nis' mo ne krop ne voda so nekateri razumeli že odločanje in od ločit e\' f?ayluncev f)arlamenla. kinafxrdana Imkni.'m^^upaH''odločno obsodili, ampak so je zadm oljdi z neko mehko varianio. No, ČeniC drugega, smo sc zaradi našega prestopanja iz ene strani na dntgo znašli na straneh uglednih ameriških časopisov. Čepravv tempri-rtieru menda ne velja tisto reklo: vseeno, če se o nas piše slabo, da se k piše. In tako zdaj še vedno ne vemo, za hi j naj bi dobili to darilo, tuiline, čega homo res dohilL Mnogi pri nas so odločnt Če In denarno durih res dobili ziuo. ker podpiramo ameriško-briianski napad na Irak, potem moramo dardo zavrniti. Pa čeprav nam ameriški zelenci še tako lepo dLsijo. ležave z darilom smo imeli ludi na našem statistično regijskem območju, y Rogaški Slatini se je Zdravilišče (kolikor ga je od ne- kdanjega ponosa Še sploh ostalo) odločilo, da hi občini fjodarilo veliko zemljišče - ves asrednji zdmviliški(xirk. Nekateri hi ob tem .skakali od vtL*!elja, slatinski svetniki niso bili takega mnenja. Park je res lepa stvar, je pa tudi draga. Treba ga je namreč urejati. In prav to, urejanje, je Zdnnilišče voddo k taki dobroti, da bi park podarili. In koenipíídarjajo, dnigi prr^dajajo in razprodajajo. Tako, razprodajo, nekateri imenujejo široko dvoletno akcijo prodaje premoženja celjske mestne občine. Ta sije zadali veliko naložb, ^najtežja*' je izgradnja nove športne dvorane, denarja pa nima. In bo zato prodajala svoja zemljišča in lokale In pričakuje kar dvemi-lijardni izkupiček. Saj ima za tako delo tudi vzgled v državi In, seveda, še v kaki drugi občini Po Celju pa Še vedno tudi »tvaiketa-jo^ podatki o težkdi kovinah, ki so vzeitdjiin v msdinah, kina njej zrastejo. St\'ar ježe prav grozlji\'a. saj nekateri ne vedo več, če Im-do mogli.^e kaj pridelovati Dnigim vse skupaj ni prišlo prewč do žh'ega. Se vedno bodo pridelovali pridelke na domači zemlji • kdo pa pnn% da tudi v pridelkih, ki jih dmgi vozijo v Celje, ni Če.sa »^ežkega*^ No, v Celju lx?do vseeno.se naredili now razvíkave in potem naj bina njihovi osnovi ljudje obvestili, kje lahko kaj pridelujejo. Poiskati pa hodo i>o.s'h{šali tudi krivca za tako onesnaženost zemlje. Nehttere to že zdaj spravlj njihovem scenariju naprej. Si predstavljate, da se nekega jutra Ihtsh jr. oaaAAAAAPl DOGAJAAfe POPOLNA PONUDBA, UGODNI KREDITI IN LEASING, DODATNA OPREMA Bojana Kontiča poslanca ZLSD v DZ RS gostje Danica Simšič, župania mestne občine L|ubliana Boris Sovič, župan mestne občine Maribor Srečko Meh, župan mestne občine Velenie v torek, 8. aprila 2003 ob 19. uri v veliki dvorani Mestne občine Velenje, i/ l • i Titov trg 1, v Velenju. YQDI|6ni ! Od a.aprila 2003 tudi v NAKUPOVALNEM CENTRU V VELENJU «ffl».».PBODfljflLnaEonr KJER IMAMO NAJBOUSO PONUDBO PO NAJNIŽJIH ŒNAF IZKORISTITE POSEBNE OTVORITVENE POPUSTE AKTUALNO "«te 3. aprila 2003 Državni program Zora - zgodnje odkrivanje rakavilt sprememb na materničnem vratu Na Celjskem bolj pogost kot je povprečje v Sloveniji v proslorih Zavoda za /drav-Jitvcno varstvo Celje sc je prejSnji leden zbralo na posvetu o uvajanju državnega programa /ora (zgodnje odkrivanje rakavih sprememb na maicr-njincm vratu) v vsakdanjo ginekološko prakso 22 ginekologov iz celjske zdravstvene regije. Kol je ob tej priloi^nosli naglasila mag. Irena Kirar Fa/aiinc, Jr. med. z InŠiiiuia za varovanje zdravja, želijo s tem celoviliin programom zmanjkali pogot^itKl raka na malemičncm vraiu, ki je vporasiu. Podatki za celjsko regijo kažejo» daje lu bolj razširjen kol je piwpreêje v dr/avi. Celovit program vodi Onkološki ini>liiui iz Ljubljane oziroma konkretno proi» dr. Maja Pri* mic Žakell. dr. med., denar zanj pa zagotavlja driava. V celjski zdravstveni regiji živi blizu 150 lisoc odraslih žen^^k, od tega jih vsaj 70 tisoč ni bilo na prevcniivnem ginekološkem pregledu najmanj Iri lela. kar Ireljina vseh ali približno 50 li-soč pa jih Se vedno nima izbranega ginekologa. Rak na matemiCnemvraiuje za rakcem na dojki drugo najpo-gosiejSc rakovo obolenje med prebivalkami Slovenije. Jc popolnoma ozdravljiv, ie je odkril dovolj zgiidaj. Ko ženska J^e nima nikakršnih težav, ga najde ginekolog ob rutinskem prcven-livnem pregledu ali cil.olog, ki ocenjuje bris Pap (lo so celice z maiernićnega vralu, kijih zbrisom (îd vzame gineki^logob f^rej omenjenem pregledu). Obolevnost za rakom materničnega vraluse jev Sloveniji zmanjšala do lela 1979, polem je bila nekaj let ustaljena, v letih 1995-1997 pa se je znova povećala. Leta 1997.«® regislrirali kiir 236, lela 200 še vedno 200 novih primerov. Največ bolnic je bilo v starosti od 35 do 49 let, V ccljski regiji jc ta bolezen pogostejša kol je povprečje v Sloveniji, kar ^e - po mnenju Sirarjeve, ki je ludi nacionalna koordinaU>rica za preventivno zdravstveno varstvo žensk pri ministrstvu za zdravje - pripisali vcčielnemu pomanjkanju nekologov v celjski regiji. Rííz-mere so se v /adnjem času pre-ccj izboljšalo. Ker se v Sloveniji udeležuje prcveniivnlh ginekoloških pregled^TV le pi^l odraslih prebivalk, jc med ncprcglc-danimi veliko .število žensk, ki uporabljajo nekatere, za raka maierničnegavraiu bolj tvegane oblike Vedenja, kot so: zgodnji začeiek spolnega življenja, po-giisla menjava spolnih partnerjev, ncupiîraba kondoma, pi^na-vljajočc okužbe rodil in drugo. Program /C(")rajc zalo usmerjen v iskanje žena, ki se do«Icj sploh niso udeleževale preventivnih ginekok'K^kih pregledov ali so bile pri tem neredne. Skwciiija namreč želi po vzoru držav Evropske skupnasti do lela 2005 doseči vsaj 80 odstotno pregledu-nosl Žcask na predrakave spremembe aa materničnem vratu ter z obsežnim državnim programom Zora zmanjšati njihovo smrtnost vsaj v rodnem obdobju, ■ tp V ich dneh izbrani ginekolog sceljskega območja že osebno in poimensko vabijo žeruske, ki niaî bile pri njih na pregledu žc vcč kol tri lela, na preventivni ginekološki pregled. Aen-skc, ki še nimajo izbranega iKebncga ginekologa, pa bodovskladuz u.smeriiva-mi državnega programa 7x)ta povabili na preventivni pregled z Onkološkega Ín.Šlhula v Ljubljani oziroma Registra raka. Kol nam je povedala mag. Damjiina Pod* knijšek, dr. niea človeštva. Tema letošnjega je >»varnf> okolje - zdravi otnici -lepa prihodnost.« »Ob letošnjem svctíwncm dnevu zdravja imamo priložnost opozoril javnost na neprecenljivo bogastvo, ki ga predstavljajo otnx;i. lema ni izbrana po naključju. Razmere v družbi niso najbolj naklonjene prizadevanjem po varovanju telesnega, duševnega in socialnega zdravja otrok po vsem svetu. Vemo pa, da so prav ta vlaganja zelo pomembna pri razvoju družbe, delovnih zmogljl-V(«iih in za boljšo kakovosti življenja.« pravi Tanja KonliČ z Referata za zdravstveno vzgojo Zdravstvenega doma Velenje. Kol je naglasila Konliêeva se skrb za otrokovo zdravje začne že, ko se mamica oziroma starša odločala za otroka. Ta skrb se nadaljuje z ustreznim varstvom med noseOnœtjo. prodom in med različnimi starostnimi (ííídobji otroka. V zgodnji otro.ški dobi jih morajo starši zavarovali pred Številnimi nalezljivimi boleznimi z učinkovitim cepljenjem, nato pa ga njegovi starosti primerno pijskušati vzgajali ter pripravili na zahtevno samoslojno življenje. ^Skupine v vrtcih so loccne glede na starost in lemuse prilagamo tudi starši. Olroka žc pred v.^to- pom v Šolo pripravimo na določene zahteve, da sam skrbi zase, ga navajamo na zdravo prehrano, umivanje, na skrb za zdravo okolje, cisloćo oblačil, ... Skratka, ga seznanimo, kaj zdravju koristi in kaj škoduje. Tudi v Šolskem obdobju ga Tanja Kontič z Referata za zćravit/eno vzgojo Zdravstvenega doma Vetenje: »Tu-di za zdravstveno vzgojo vetja: kar se Janezek nauči, to Janez zna!« spodbujamo in mu z lastnim zgledom kažemo, kako je potrebno ravnali, skrbeli za svoje zdravje. Še bolj kol prej ga poskušamo pripraviti na to, da je on sam listi, ki mora skrbeti zanj. Zaposlene na naSem referatu se zelo trudimo, da bi vsako .Šolsko leto vsaj po dve šolski uri namenili v razredih različnim zdravstvenim temam. Prav v obdobju osnovne in srednje šole so naši otroci najbolj izpostavljeni Številnim nevarnostim, ki prežijo nanje: od cigaret, alkohola, do drog in podobna Če rešimo pred temi nevarnostmi vsaj enega, je lo že lep uspeh.« V skrb za zdravje se mtvo, po mnenju Koniičcve, vključili tudi lokálnost skupnost, in .sicer predvsem pri organiziranju varnega, brezplačnega In dejavnega prei^ivljanja prostega časa otrok in mladostnikov. »Radi bi opozorila še na eno dejstvo. Vedno več otrok slarši bolj zgodaj in za dalj časa zaupano v varstvo in vzgojo ustanovam. Starši v teh procesih moramo sodelovali in ne tako hitro prenašati svoje odgovornosti na sirokovne delavce, za katercvvečinl primerov mis-Umo, da vedo bolje kol ml, kaj jc za naše otroke najboljše. Povezati sc jc potrebno z vzgojitelji, učitelji, da vzgoja v vrtcu, v.Šoli 1er doma usklajena.« Poleg omenjenih neposrednih telesnih potreb za popoln olrokov razvoj pa so neobhodno potrebni ljubezen in razumevanje, varnosl, hrabrenjc, spodbujanje, da si otrok v zdravem okolju nabira izkušnje, na osnovi katerih bo lahko žc zgodaj kos odgovornostim. 7. april je torej priložnost. da slarši skupaj z oiro-ki razmišljamo o temi lelašnje-ga svetwnega dneva zdravja in se po svojih zmotnostih vključimo pri zagotavljanju pogojev njegovega kratkega sporočila. ■ Tp Zavod Republike Slovenije za zaposlovanje Območna služba Velenje predstavlja Napoved zaposlovania v letu 2003 v Območni službi Velenje Zavod Republike Slovenije za zaposlovanje, ()bmt>ćna služba Velenje vsako leto izvede anketo, v kateri podjetja, organizacije in samostojne podjetnike posameznike povpraša o gibanju zaptttlenosli v preteklem le-lu in o načrtih za zaposlovanje v prihodnjem letu. Napovedi podjetij, organizacij in samostojnih podjetnikov posameznikov vsebujejo gibanja zaposlenosti, potrebe po delavcih in pripravnikih, načrtovane pre.sežke dclavcev in načine njihovega razreševanja, Z anketo pa vsako leto pridobimo tudi podatke o opravljenem pogťkdbencm in nadurnem delu 1er podatke o zaposlenih invalidih. Tako smo v novembru 20IJ2 poslali anketo vsem podjetjem, organizacijam in samosiojnmi podjetnikom posameznikom z K) in več zaposlenimi na območju velenjske regije, ki so bili zajeli v vzorec. Uradni rok '/Ji vrnitev izpolnjenih anket jc 15. januar (po Zakonu o zaposlovanju m zavarovanju za primer brezposelnosti). Predstavljamo Vam rezultate anket, ki smo jih prejeli do sredine mcseca marca 2Û03. Na anketo so v velenjski regiji odgovorite 502 oziroma 53,9% pori'ičevalski enoti, v katerih je zaposlenih 84,6% vseh zaposlenih v anketiranih podjetjih. V podjetjih in or{>ani/^cijah 1er pri sanHJstojnib podjetnikih, ki sood^o\'oríli naankeio,je bilo konec leta 2002 zaposlenih 38.412 delavcev ter povprečno mesečno 39.131 zaposlenih, (rle-de na rezultate ankete naj bi se e-ne ravni zaposlenih. Po ocenah naj hi se števihi zaposlenih bre/ izobra^ v letii 2003 zmar\jšale. Porast zaposlenih načrtujejo v kmetijski dejavnosti, kar m 4,7 Znotraj nekmetijskih dejavnosti po podn»Čjih bo največji upad zapi^sleiiih v rudarstvu za 4,3%, v okviru predelovalnih de- javnosti za 0,2%, oskr1>a zelek-triko, plin<»m in vodo /a 0,8%. V ^nidbeništvu pa občuten porast zaposlenih za 4,7%. V okviru storitvenih dejavnosti je pričak(»vati večjo zaposlenost v dejavnosti druuih javnih,skupnih in f»sebnih storitev za 3,4%. 'n4»sti zdravstva in social* nega varstva /a 4.8% in na po« droCju nepremičnin in p<»slov-nih storitev za 4,2%. Enako stanje zaposlenosti kot v letu 2002 načrtujejo v dejavnosti fi-nančnej^a posredništvu in v dejavni »s ti izobru/.evanju. Zmanjšanje zaposlenosti pa v dejavnosti prometa, skladiščenja, v dejavnosti fruovlne in v gostinstvu. V letu 2003 se bo v enotah, ki so odgovorile na anketo, upokojilo 4yi delavcev. 50,9% predvidenih up4»kojen-cev je trenutno zaposlenih v ne-kmetyskcm sektorju (največ v predeh)valnih dejavnostih in rudarstvu) in 49,1% bodočih up<»-kojencev v storitvenem sektorju (največ v zdravstvu in socialnem varstvu Ter izobraJ^evanju). Poleg napovedi o šlevilu zaposlenih podjetja, organizjici-je in samostojni podjetniki posamezniki v anketi napovejo tudi predvidene zapcîslitve novih delavcev in pripravnikov. Vletu 2003 so delodajalci na-|>ovedali 1.530 novih zaposlitev, kar je 13^8% več kot v lanski (K'eiii. Po dosedanjih izku.^njah lahko pričakujemo šliri do petkrat več zaposlitev koi je navedenih v anketi Saj smo lani iz evidence brezpasclnih oseb odjavili 3.975 tweb, ki so se zaposlile, po podatkih Zavoda za zdravstveno zavarovanje pa se jc zaposlilo v letu 2002 7.44r. oseb. (îlede na podroqe dejavnosti je predvidenih samo 20,5% za-poslLlcv v predelovalnih dejav-nosilh in 17,6% zaposlitev na področju gradbeništva. Predvidene napovedane zapc">slilve se selijovsloritvencdejavnosti, kar 23% v dejavnost trgovine in 15,9% na področje zdravstva b s(x:lalncga varstva. Pi)djetja in on^anizacije ter samostojni |khI-jetniki posamezniki so napovedali zaposlitev 1.279 delavcev in 251 pripravnikov. Glede na lansko napoved bodo zaposlovali manj v predelovalnih dejavnostih, več pa v trgovini, gradbeništvu in zdrav.^lvu 1er socialnem varstvu. Za določen čas naj bi bilo samo 65,3% ziiposliicv. Izobrazbena struklura predvidenih zaposlitev jc podobna strukturi potreb po dclavcih in pripravnikih, ki so jih delodajalci prijavili Območni službi Velenje v letu 20U2. Največ, 39,2% predvidenih zapaslitevbo za delavce s III. ah IV. stopnjo sirokovne izobrazbe, 2i'\7% za delavce s I. ali ri. stopnjo sirokov- ne izobrazbe, 11,1% za dehivce s V. stopnjo sirokovne izobrazbe, 4^% za delavcc s VI. .stopnjo strokovne Izobrazbe in znatno višji delež, kar 18,2%, za delavce s VIJ. slopnjo sirokovne izobrazbe. Visok delež zaposlitev visoko usposobljenih slro-kiwnih kadrov kaže na nadaljevanje proccsa prclickda v informacijsko družbo, ko postajav.se bolj pomembno znanje in s tem povezano višanje izi^brazbene strukture zaposlenih. Največ zaposlitev bo v okviru naslednjih poklicnih skupin: elekinkarji (največ s I, ti. in VII. stopnjo strokovne izobrazbe), gradbeniki ( največ s IV. slopnjo strokovne izobrazbe), obdelovalci kovin (največ s IV. slopnjo strokovne izobrazbe), in mehaniki in strojniki (največ s IV, V in VIÍ, slopnjo strokcw-nc izobrazbe) ter ekononiisii in sorodni (največ s V In VTI. stopnjo strokovne izobrazbe). Podjetja, t>rgani£acije in samostojni podjetniki posamezniki so /a leto 2003 napovedali 426 prese/.k<)v. Kol glavni razlog za nastanek presežka delavcev so navajali zmanjšanje proizvodnje. Podjelja naj bi presežne delavcev letu 2U03 razrefevala na naslednje načine: 39,8% preuspasabljanje, prezaposlitev; 38,7% prehodv odkrito brez- poselnost; 10,3%' čakanje na delo do odpusta; 8,9% dokup zavarovalne dobe in; 2,3% zaradi uvedbe stečaja podjelja. Pričakujemo lahko, da bo v tHlkritobre/4H>selnosi predlo več kot je napovedanih presežnih delavcev. Ocene o presežkih so pimavadi podcenjene, saj tista podjetja, ki so v težavah ne p4»šyej4» ankete nazaj ali ne zdijo objaviti pi»datkov. Z anketo pridobimo tudi podatke o opravljenih urah pogixí-benega in nadurnega dela ter o številu invalidov. Zaposleni v anketiranih podjetjih so opravili v letu 2002 82J .992 pogodbenih ur dela 1er 1.632.428 ur nadurnega dela. Pri anketiranih delodajalcih je bilo v letu 2002 zaposlenih 3.654 invalidov, od lega 3.077 delovnih invalidiiv. Na osnovi rezultatov ankete prld<^)imo sphK^ne smernice in ocene o do^ajan,iu na trgu delovne sile, ki jih uporabljamo za načrtovanje dela in so pomembni tudi za ostale subjekte na trir sebi najviSje m(^žnt) priznanje» pa je dodala: »Tekmo v« I i mi domaćem terenujevedm» najteže, Še posem na tekmi»vanju Na^ pesem« ki im^i visoke evropske kriterije. Slovenski zbori, ki n^ Eem t€kmov;mJu dosežejo zlato odliCJe, p(>ivO^Jo po vl.sokih o mesta Maribor. Po temeljitih pripravah in korek-ino odpetem programu so pevci pričakovali nekoliko viijo oceno (za srebro jim je kol pred dvema letoma zmanjkala le točka), posebno Se zato, ker so zbor Se pred razglasitvijo rezultatov med srebrne zbore uvrádali tudi Številni ^ashcni sirc^kovnjaki, ki sc^ spremljali koncert v unionski dvorani. Kakt^rkoH žc, ?jrija ima pać švelja merila, vendar pa (o pevcev ne bo ustavilo pri nadaljnjem delu. Najprej želijo posneli tekmoval-ni program, nato pa že razmišljajo o novih projektih, s katerimi bodo razveiieljevali .w>jo zve.sto publiko.« Tako je po sobotnem ickmwanju zapisal Ivan Sevšek iz MP/ Svoboda Šoštanj. ■ bš Smarčani v Šoštanju SO?rANJ- VsoU)U).5. aprila, ob 18. uri, sc bodo SoStanjćanom v kulturnem domu predstavili k'ultumiki iz Šmartncga ob Paki. mladinski pevski zbor i«novne Sole pod taktirko Anke Jazbec in igralci Cílcdališéa pi»d kozolccm. Mladi pevci bodo v jjrvem delu prireditve v pesmi in besedi predstavili zgoščenko Na mavrici prijateljstva, v drugem delu pa šmar^ko gledališče zaigralo najnovej^> prcdsiavi> Bolna pravljica. Vrtvi Šaleške doline ŠOS TANJ - Knjižnica Šoštanj tn Univerza za tretje življenjsko obdobje pa bcï>ia v sredo, aprila, v tanikajsnji knjižnici predstavila Parke in vrtove Šaleške doline. Prireditev b<.>do zaCeli ob 18J0- ■ mhp Uspešen Bolero 2003 VELENJE - Prej.šnji lorek zveůer, na materinski dan. se jc v velenjskem domu kulture zgodil žo 14. humanitarni koncert ob materinskem dnevu BOLERO 2t)tJ3. liidi tokrai so ga pripravili v Kulturnem centru Ivana Napotnika Velenje, izkupiček pa so namenili Vami hiši iz Celja, ki ima svoje podružnice ludi v Velenju in Skrvenj Gradcu. E>vorana velenjskega doma kutiurc je bila do z;3dnjega količka polna, saj vanjo dali 5e nekaj dtxlatnih sedežev. V lett>Snji akciji so v KC IN s pomočjo donatorjev in izkupička od prodanih kan zbrati lo^no I milijon 301 tisi^CSrilToje tudi znesek, ki so sredi glasbene prireditve podarili predstavnici Varne lii.Še iz Celja, ki tudi na velenjskem ptxJroCju skrbi za mame in otroke, ki zaradi nasiljav družini potrebujejo n(w, varen dom. Ćck jc iz rok organizatorjev prejela Suzi Kvas. Sicer pa so obiskiA'alke, ki so dobile tudi Jope k spt)m la danskega cvetja. uživale v dobre dve ure diUgem glasbenem programu. _■ hš Vpis v srednje sole 2003/2004 na SCV po prenašanju prijav Omejitev le za turističnega teiinika? gramu elektrotehnik energetik. Po pisanju vlog in opravljenih prc-cejšnjili aktivncwtih za pridobitev ck>datnib kandidatov,na centru program uspeli obdržati. Siecr pa so 2 ministrstva zu Šolstvo, znanost in Sport sporočili, da je hito največ prenosov prijav med Siîlami. ki izvajajo pr<>)grame gimnazij, manj pa med vr.stami programov. Već bodočih dijakov se je v tem Času odloČilo za programe srednjega poklicnega izobraževanja. nekaj manj prijavljenih kol jih je bilo po oddaji prve prijave 4. marca pa je v prcv gramih srednjega strokovnega izobraževanja in v gimnazijiih. Dijake in Ši^ie bc^do o omejitvah ali o morebitnili spremembah obsega vpisa obvestili najkasneje do 16. aprila. Prvi rc^k za skupinsko preverjanje znanja osmosolccv, ki bo-dij potrebovali poirdilo o uspehu za vpis nu Šolah z omejitvami, bo 20. maja iz slovenščine in iz matematike 21. maja. Pisoo zaključno preverjanje znanja za de-vetašolce pa se bo začek> s slovenščino 7, maja. ■ tp Od prejšnjega pelka je znano, koliko osmosolcev in dcvetosol-cev je prijavljenih na posamezni!) srednjih šoUh po prenosu prvav na drujjo iolo oziroma v dru^i pn^nim. Na ^hih .Solt»kc-ga centra Velenje do Instvenih sprememb nI prišlo: ohranili so proigram elektrotehnik energetik, zaradi već prijav od nizpisanega števila prostih mest bodo najhr/ zaprositi omejitev vpisa zii tu« rističnejia tehnika, sicer pa imajo .še povsod prosta mesta, razen v umetniški gimnaziji. /a šolsko leto 2003/2^04 so na So tab velenjskega .^>Ukcga cen ira razpisali za novince blizu WK) prtv slih mest. zanje pa so prejeli nekaj več kot 55lJ prijav (lani 624). /aradi preskromnega zanimanja je bilo že po oddaji prve prijave 4. marca znano, da v prihodnjem šolskem letu ne bodo izobraževali v tehniški gimnaziji ler v novosti letošnjega razpisa - v programu tehnik telekomunikacij. Ministrstvo za šolstvo, znanost in šport pa je takrat (prav tako» zaradi premalo prijavljenih kandidatov) sporočilo, da ne ho dak) soglasja za izobraževanje v pro- Filmski féstivâl Kar deset novih lastnih filmov VTLENJE. Kino kJuh (^oníiye -Paka tîln) iz Velenja ho tudi lelc»s pripravil m ruski lesdvjil, na katerem btido dani khilm prestavili kar de^et novih avtorskih filmov. Festival bo v petek. 4. aprila, v mah dvorani Hotela P^ika. filmski spi>-red pa se h*i z^êvl ob 17. uri. VeČino precKlavljenfh filnic^vbo dokumentarne zvrsti, nekaj pa bo tudi drugega žanra. Največ bo filmov. Ici so nasitili kot skupinsko delo avtorjev Ibmn Conka^n. Milana Mariča in Bori&a Salobirja. v glavnem na lemo rudarjenja. Poleg njih ^H>mo sptîznali bedela Bojane Planina. Ijojzeta 0heržj)na. Marjana Beiietka in ŽiveČunkas. Spoznali bomo nekaj Icpol zmorja. la'^e gosiilne. taborjenje, sanjsko mesto in svet divicga pelclina. m HJ Letni koncert Mladinskega pihalnega orkestra "Program bo raznovrsten in zanimiv" Nu (»last)«nj ^oli Pmna Koruna Koželjske^a so z novim šolskim letom uvedli novost. Ustanovili so otro.ški pihalni orke-slen ki fta. prav tako kot pre-pozn^tven in vsako leto holjsi Mladinski pihalni orkester vo* d i profe.sur glasbe Matjaž CineráiČ. Svoj kr.stni nastop bo Otroški pihalni orkester dožhel na vsakoletnem celovečernem koncertu Mladinskega pihal-negaorkestra,vso* boto^ 12. aprila. i»b 19.30 uri. v veliki dvorani velenjske glasbene Šole. In prav o lem dojáku smo se p(»govarjali z vodjem orke* sirov. Maijaž Emeršicjc doslej dokiizal. da z zanimivo izbranim glasbenim progra-mt>m, ki je v,šeč tako mladim glasbenikom kot poslu Alcorn, z lahkoto navduši. Zato so njihovi nastopi vedno dobro ot>iskani ter odlične sprejeti. In kakšen program pripravljajo za letošnji cckwcčcrni koncxrt? Matjaž Emcri^iČ pravi: "Tudi letos upam. da bo program zanimiv iii raziiovisieii. Najpicj l'>omo predstavili klasična dela, sledila bo filmska glasba. Letaš imamo kar nekaj gostov. Na odru sc nam bo pridružil Mladinski pevski zbor plasl)ene šole, ki ga vodi Matjaž Vehovec. pa sopra-nlstko Gordano Hleb iz Velenja, ki -študira v Gradcu. Kot solisti se bodo predstavili tudi člani Mladinskega pihalnega orkestra; na saksofonu Janez Uršej in na trc^henti Marko Novak Na večeru pa bo prvič nastopil ludi otroški pihalni orkester, zaigral bo dve skladbi- In kako to, da so ga lani jeseni sploh asta- mwiti? Dirigent pravi d» zato, da lahko prihajajo mladi glasbeniki iz olroškcga v mladiaski in od lu v starejši pihalni orke- za njih velikega dogodka ni več veliko. Sicer pa se na skupnih vajah dobivajte le enkrat tedensko. In kaj po dirigentovem mnenju najraje igrajo? ^Upam, da jc ta spekter dovolj širok. V.^j trudim se, da bi bilo tako. Radi igrajo filmsko glasbo, vendar pa ludi klasično, obarvano z novejšimi segmenti." Karle za koncert že lahko kupite v velenjski glasbeni šoli, Mtadinski pihatnt orkester vodi Matjaž Emeriič, ki se trud/, da izbira za' nimiv in glasbeno pester repertoar. ster Premogovnika Velenje. "S tem Je izobraževalni krog zaključen." Otroški pihalni orkester šlcje 35 glasbenikov, mladinski pa 65. "Iniamo srečo, ker so v mladinskem pihalnem orkestru zastopane vse skupine instrumentov, ki so tudi Številčno popolne/' k temu doda Emcr.šič. V teh dneh .seveda mladi glas-lieniki pridno vadijo, saj časa do obenem pa bi vas radi opozorili še na cn zanimiv glasbeni dogodek. V mesecu maju bodo na Cankarjevi ulici v Velenju pripravili festival mladinskih pihalnih orkestrov. Pričakujejo, da se bodo vabilu odzvali Pihalni orkestri iz Kamnika. Celja, Kranja, Mozirja in .Šoštanja, ■ Bojana Špeget, foto: vos maia v \ "V Anketa med zlatimi mladimi glasbeniki Prizadevno delo je rodilo sadove z« v prejšnji številki na.segu tednika ^mo poročali o izvrstnih rezultatih učencev in dijakov glasbene Šole Frana Komna Koželjskega Velenje na 32. tekmovan,ju mladih glasbenikov Slovenije. Od 23 so kar Štirje osvojili zlato plaketo. Slednju Je osvojil ludi orglavec Jernej Mazej, prav tako bivši učenec omenjene šole. Bero zavidanja vrednih nagrad pa sta dopolnila Še dva veleryska glasbenika, in sicerje Si« monu Čoparju stroga komisija dodelila posebno nagrado za najbolj obetavnega mladega orglavca v svoji kategt>nji, liar« listka Marinu Ružič pa je dobila poselmo nagrado/.a najbt>lje izvajano skladtx) slovenskega skladatelja. Najboljši med oaj-[>oIjširni so (Mjvedali: Ka^a Skrinar: «O.svojila sem vse možne U^ke, kar pomeni. da sem zaigrala skladbe brezhibno. Glede na vložen trudu aspeh ni zgolj slučajen. Sicer pa 10 ni moje edino zlaio priznanje z n ajzah te v-ncjšega tekmovanja mladih harfistov. Instrument igram osem oziroma devet let, za harfe pa sem se navdušila ob ogledu enega koncerta. Tako meje prevzeta, da sem se odloČila za nadaljnji Študij glas}>e na akademiji. I lar-faje torej mvann. Da sť /adosli lenia dvema /^htevanm, je potřel)* nc) storiti marsikaj. V Velei\)II jť javno slti/lK> l)dlH^a^ja k<>-mtinalniii odpadkov prevzelo Kcjniunalno p4»djelje Velenje, ki seveda tudi ureja in uprav-Ija velenjsko odlagališče. Na odlagališče, kije namenjeno odlaganju nenevarnih in inertnih odpadkov, se pravi laWnih, ki ne vsebujejo i5kod-Ijivilî snovi, se fizikalno, bio-lo§k(^ in kemično ne spremi-njajoin liidi na druge snovi ne vplivajo na način, ki bi povečal ol'iremenileN' okolja, leino odložijo približno 76 l.ist'vč kubičnih metrov oziroma 3Mi-soC ion odpadkov. Odlagajo prvdpadkov ix gospodinjstev, 50 lisoč kubičnih melrtw odpadkov Í7 mdasirije in 5 lisoč kubičnih raeirov inerlne-ga in prckrivnega materiala. Na odlagališče vsak dan pripelje več kol 6Í) lovomih in M) osebnih vozil. V Velenju namreč odlagamo odpadke, ki naslajajo na območju irch občin - Velenja. So^ianja in Smartne^i ob Paki. V teh treh oličinalipče. Prevoznike stehtanih polnih vozil, ki imajo dovoljenje za vstop, uslužbenec odlagališča napoti na določeno mesto, kjer lahko odpadke stresejo. Izt rešene odpadke delavci na odlagališču ponovno pregledajo, dii ugotovijo, če sc ujemajo z opisom na evidenčnem listu. V primeru, da je vse v redu, strojnik odlagališča dobi dovoljenje zavnc'îs odpadkov v telo odlagališča. Voznik, kije odpadke odložil, mora vozilo ponovno zapeljali na tchlnko. Ko stehtajo Že pralno vozilo, do konca i/polnijo evidenčni ILst in ga podpi^jo. V primeru, da se odložitev odpadk^w prevozniku zavrne mu sicer omogočijo začasno skladiščenje odpadkov na območju odlagališča, vendar največ za mc.seee. Začasno skladi^enje zapišejo v obra- telo lídlagřilL^ča, pred bančnim odlaganjem kompaktirajo. S lem sku.^ajo kar najbolj /miuijSati njihovo prtwlornino. Uspešnost kompuktir.inja }Hi]jšujejo tako, da pred (KÍIíi-ganjem oh de I am o//meljemo 1er lako /manj^anici proMo* mino iHipadka. Na odlagališču opravljajo obratovalni monitoring in občasne kontrolne kemične analize, s čimer nad/i rajo vplive odlagališča na okolje. Zaradi požarne in eksplozijske varnost i jc zelo pomembno, da lovalni dnevnik odlagališča. O vseh pripeljanih odpadkih, ki niso primerni za odlaganje na odlagali.šču, je upravljalec dolžan obvestiti ini^pektorat, ki je pristojen za varstvo okolja, in mu posredovati poda-ike o imetniku i>dpadkov ter o osebi, ki je izdelala oceno i>dpadkov. Preyed odpadkov je pomemben predvsem zato. da se resnično prepreči odla^je nevarnih odpadk(3v, pa tudi z^to, da iz odpadkov, ki jih vgrajujejo v telo odlagali^ izločijo tisie, ki se jih lahko predela, torej koristne sekundarne sur^wine. Ker pri nas zaenkrat še nimamo sortimice odpadk^w, tudi predobdelavo odpadkov opravljajo na odlagališču. To delo opravljajo trije delavci, ki so zaposleni preko programa javnih del. iz pripeljanih odpadkov izli'JČajo kosovne odpadke in les. belo tehniko, papir, akumulatorje, barvne kovine, odpadna motorna olja, z nevarnimi snovmi onesnaženo embalažo, računalniško opremo in Uîlevizorje 1er avti^mo bilske gume. Kosdpadke zbirajo ali predelujejo. Odpadke, ki jih vgrajujejo v jc na odktgališču urejeno od-plinjevanje, kar močno zmanjšuje tudi smrad z odla-gali.'Sča. Za preprečevanje smradu skrbijo tudi tako, da zapolnjene predele zasujejo z zemljo. Odpliujevanje omogoča po celotnem odlagalSču razvejana plinska mreža, s katero dnevno načrpajo okoli 200IJ kubičnili metrov deponij-skega plina. Deponijskiplinje plinska zmes, sestavljena pretežno iz metana in ogljikovega dioksida, ki nastajata pri razgrajevanju odloženih odpadkov, I>:ponijski plin sežigajo na bakli, saj je plin, ki nastane pri sežigu, kar dvajsetkrat manj škodljiv za okolje kot de-ponijski plin. V Komunalnem podjetju precej razmišljajo o tem, kako bi ta plin koristno uporabili kdovrslili. ko nas ne bo krilaTaljana Ridgt'^rŠck-Ta se jc žiívovala, da lokrai ostane doma. ker je lopli« -i/, zdravstvenih ra/iogcw-sp(i-znavala v januarju. Pravi, da so seji obrestovale. ■ mkp V torek je bil pra>!nik i^aljiv. eev. Nekateri so zaradi njih hodih naokoli/dolgim nosom. 'Ajdi v programu Riulia Velenje, v ínrormHtivnih oddajah torkovega j u Ira, sije radyska ekipu prívoi^čila nekaj prvo-aprilskih novic. Bíle so tako zelo verjetne« da so jim mnogi nasedli. Da bi Era s skrivnostnim partnerjem kupilaNamov Velenju? Zakaj pa ne? Da se v Ck>renje vraća Borut Melj? Zakaj pa ne? Da bi Šoštanj dtihil profesionalnega p<^džupana Marjana Vriaenika? Zakaj pa ne? Daso v teku resni pogovori o lem. da bo na čelu združenih nogometnih prvoligaSev velenjskega Rudarja in ^marškc Ere Bojan Praánikar? Da bock) v Velenju, ker jo v Mariboru nočejo, ;^grHdjli sei^igalnico \>dpadkov za eekï se-verovzliodno re^jo? Zakaj pa ne? Vse bi bilo možno. Oe ne bi bil 1. april. Enkraiv letu si za- Tatjana ostane »doma«. (Mo: vos) NAHMATHO MAKE UP2 V novem spotu sKupíne Make Up 2, v katerem se bo prvič predstavila nova članica skupine Nataša Regovec, t)D svojo epi2odflo vlogo odigral tudi nas znani veslač Luka Špik. SCAFFOLD Slovenska težkometalna skupina v teh dneh predstavlja svojo novo ploščo. Naslov no-ve g a izdellia je primeren času v katerem žrvitno in ustreza trenutnim svetovnim dogodkom: Evil Empire - Morbid World. KONCERTI Pojutrišnjem, v soboto, 5. Aprila, bodo v Rdeči dvorani v Velenju v okviru 3. Moj radio žura nastopili Vlado Kreslin in Mali bogovi, Kingston, Game over, 6 Pa&k Čukur z gosti. Yogurt in Select. SREČNA MLADINA Srečna mladina, Id letos praznuje deseto oUeinico delovanja in je vtem ćasu izdala tri abu-me. pripravlja nov videospot za skladbo Roler Roler. Z 20 statičnimi kamerami so ga posneli kar v prostoru, kjer vadijo. PRIDIGARJI Njihov aibjm »Vse ali več«^ je naletel na zelo dober odziv tudi v Nemčiji, kjer so Pridigarji nastopili v okviru turneje Tour De Jour Distribucijo albuma je v Nemčiji prevzela dislribu-cijska tiiša Plastic Bomb iz Duisburga. POLONA KASAL & GUSTI »Vedno zame« je naslov že dru' ge skladbe, kije nastala kot ptod sodelovanja mlade pevke Polone Kasal z Miho Guštinom - Gušlijem (Bog Foot Mama). Plod enakega sodelovanja je bila tudi uspelflioa »Mine leto». Robert Jukic kvartet v Mlodinskem centru Jutri, v petek. 4. aprila, bo v Mlacfnskem centnj nastopila mednarodna jazzovska iasedba Robert JukiČ kvartet. Skupino glasbenikov ie okrog sebe zbral velenjski glasbenik Robert Jukic. basist, ki js v lanskem letu izdal svc^ prvi jazzovsk' album "How /^ut Thai«. V zasedbi so poleg nieQâ H Luboš Sramek (kisvlr). bobnar Dušan Novakov in velenjski saksofonist Jure Pukl. Pred dobrima (}vema rresece-ma se je Robert Jukič v Mladir^m centru le predâavil, a z doigačno zased-bo. Svqo glasbeno pot je sicer začel kot basist v rockerski zasedbi, danes pa je študent na graški Univerzi za glasbo in upodabliajočo umetnost na jazzovskem oddelku pri prof. Waynu Darlingu. V svoji kanen je sodeloval s Slevilnimr ^ast»* niki in sfujpinami, kot so âank Rock, Nude, Tabu, Funk You. Anja flupai. Peler E^îdtîlgoni číbu. pt^liicin pcwku-sov, 2elja. obljub in silnega trudniiiOi tcžkomciaJni irg ven-Jiirltí bogatejši šc za en alhum. Velenjska skupina KAOZje nií-nueč dcsctictnico svi'^cg;« JcUv vanjň končno kroníila z izdajo swjcga prvega »pravegu- ccdc« ja. Nekaj p^iskusov pte«j ncdfv re6;nil; in îicdodclanilî demo izdaj je v desciih Iclilí síwrbilo.a prví praví album jc lii sele zciaj. Zato ne prcsencCa dolg seznam vseli list Dl, kijini skripúia muwii-ku novo pIo5Cc namenja casino mcslo in s« jim zahvaljuje /.a kakrinc^olí pomoč pri realizaciji Wgíi njihovega projekta, kije dolgo časa i'^ledal kot težak po-tod pce težkega cHroka. Tik pred l/idom je bil album neSleiokrat, avediioje zmanjkal tÍKlí zadnji »pu5h«, ki bi ploščo vendarle potisnil v roke domačih (pa UJdi tujilî) Ijubiieljcv lefloulrii«. vmes pa smo priča dva-najstkrat po nekaj minul pravega inctalske-ga i^.aganja in, milo rečeno, zelo odločne in-tcfpreiacije sedila. Četverica je I'lccnila. da misli lažje izraža v angleščini. zato je na albumu do-iriovin.sko pravico v materinem jeziku na^la le ena skladba. Verjetno pa je tudi želja po skoku onstran meja velika. Besedila so ^iccr prav tako kol glasba zeL^ odločna in takoj dajejo vedeli, da imairii'i opravka s čvrstimi nladci (Can't Break Me Down). O ljubezni, razen na zelo meiaforičen način, skoraj ne gcworío, zato pa se dotikaji) boij načelnih vprašanj, razmerij med posameznikom in družbo in pri tem/uidejo ctílo v ITlcv/oljikosfc-ro. Siccr pa za lažje razumevanje l>c>edil pripi>ročam branje le teh (nJlisnjenasonaov(iku).saj ij(weči vokal Dejana Djordjeviea za razdKvanje besedlia zahteva ze)o po7A'>mo poslušanje vei^čega poslušalca. CX! Ala'ïhoUice do dafiašnje zasedbe bkupine Kaozje minilo dc- sci Icl in prav ra/:vc>eljrvo je, dd so to obdot>je končno zaokrožili z albumom. /Zaslužili so si ga že prej in iskreno upam, da jim do naslednjega ne ho ireba čakati novih desel let. ■ MiČ Lovšin. RaU(o Oi^ak in drupi. Koncert, ki ga organizira Šaleški študentski Idub, se bo pričel ob 21.30. Odpoved koncertov Roliing Stones Zaradi nevarnega širjenia skrivnostnega síntíroma akulnega oteženega dlhan|a (SARS) so v Hongkongu odpovedali dva koncerta slavnih Roiling Slorresov. ki so Irenutno na svetovni lumeji. Legende svetovnega ročka bi morale dvakrat nastopiti v Oonveničn and E}^fcition Cenim v Hong-k)r^u. vendar pa so zaradi SARS. ki |e za-liteval v svetu že več kot SO vrtnih žrtev, oba koncerta odpovedali, 'število obolelih za atipično pljučnico je vsa večje, velika množíčre zbtrania pe $o idealna mesta za širjenje okužbe. Zato smo koncerte odpovedali.' so sporocUi (^anizator|i.(sta) Študent naj bo Akademski ples v soboto, 12. aprila, bo pripravil SaleSki Studentski klub AKADEMSKJ PLES. Vse akademike vabimo v hold Paka ob 19.30, kj^r bo-sic n&jprcj postrcřcni /.aperitivom. sledila bo gala večerja. 'Ib leto zopet pri-pravljam«.! bruccavanjc na originalen, star način, pc^tegovali se boste lahko za zanimive predmete na licitaciji in pihali pt^mo v noč s skupino Slovenski express. Širok izbor uspeSnic, svojstven humor in pozitivna energija so glavni aduti omenjene skupine in garancija za noro zabavo na njihovih živih na-siopiii. Tudi drugače fantje iz skupine nc polivajo, saj so lik pred izdajo samostojne zgoščenke, na kateri boste lahko naâli ^e znane skladbe, kol so žorion-.ski Ljubezni vlak. Vrai^e usnje,kijih boste med drugimi našli tudi na Nogometni bi-tomaniji, Izi, h d. Vsak cas pa bomo na malih zaslonih videli tudi videospot mesečne zmagovalke Oriona. Da bodo udeleženci plesa videU kje deluje naS Studentski kJub, smo se odU^ili. da jih na bograč povabimo kar v naše pa'siorc in sicer ob 5.00 uri tju-uaj, Prijavein vse dixJainj informacije d4)bite na telefonski ^Tcvilki: Vsjc^pnici^ z? mike aiaJa 45(«l StL za študente pa 35^) SH". (Vprejšnji i^tevilki Našega Ća.sa je prišlo do napake glede cene vstopnic za itudcntc. Za morebitne nevSeCnasti .se iskrenoopravičujemol) .lutři, v pele k, 4. aprila, pa vas vabimo na koncert .lUKJČ KVARTCT-a v prostore ŠŠK-MC ob 21.00 uri. ■ Mateja R. PESEM nDNA NA RADIU VELENJE izbor poteka vsako soboto ob 9.35 uri, Zmagovalno sfdadtio pa lahko slišite v programj Fadia Velenje dvakrat dnevno: po poročilih ob 9.30 In po poročilih ob 13.30. 1. LIONEL RICHIE & ENRIQUE IGLESIAS • To Love A Womafl 2. SUGABABES • SHape 3. PHIL COLLINS-Corne With Me Izkušnje in mèdost • to je bila zmzgo-sdnd formula tokratnega izbora pesmi tedna , v k^rem sta največ glasov po-sJuâabev pobrsb kia) pDp sôila osenv desetih. Uonel Richie, in mladi ^Libije- nec ženslcepa pop občinska Enrique Iglesias. SIdddtè '»To Love A Won^« je sicer izââ nazM n^vočph uspešnice Lionel Hichieja z na^vom »Lionel Richie - T>t€ DefiníTve Colectfon<<. il F ■ ~ ■ LESTVICA Vsako nedeljo ob 17,30 na Radiu Velenje In vsak četrtek v tedniku Naš čas. Takole ste glasovati v nedeljo, 29.03.2003: 1ČRNA MAČKA: Naša kelnarca 2.R0GLA: imam kon'ča bistrega 3.R0K0VNJAČI: Po kaje darilo 4.SL0V MUZIKANTJR: Moja mačkica 5.GALIČ: Na Golavi smo ta pravi Predlogi za nedeljo.06.04.2003: 1 .BOHORČ: M^ini spomini 2.K0ČEVAR: Glasba ogreje srce 3.MLADI DOLENJCI: Polka mora bir okrogla 4RUPAR: Naj živi vesela družba S.šALEJ: Pogled na Velenje L . ■ Vlit Grabner m m ^^m m ^m Splošna in strokovna gimnazija ŠC Velenje I**»«»**»« •« Srečanje v projektu »Open Your Eyes Minuli petek SCI bili dijaki tretjega letnika Splošne in strokovne gimnazije Šolskega centra Velenje gostiielji 15 vrstnikov iz /vezne trgovske akademije Í2 Deulschiands-borga (avstrijska Štajerska), Delovno srečanje je .v^dik) med aktivno- iti projekta »Opc>n Your Eyes«, ki ga projektno vodi Evropska skoip-nost. nosilcc prcigrama pa jc Štajerska drui^ba za narodro gospodarstvo. Oti tuj priložnosti so gosiilejj j gostom predstavili regijo, jiii popeljali na ogled znamenitosti mosta Velenje, na osrednjem delu srečanja pa so dijaki predstavili eno slovensko in eno avstrijsko podjetje ter v skupinah razpravljali o projektih v celoti. [X>moči mentoijev pri tem, si izmenjali izkušnje o pogovorih v pod}eljili. ocenili sodelovanje med šolama iii se dogtwo-rilio nadaljnjem delu. Zvečer pa s^^ se gostje iz avstrijske âajereke udeležili ie maturantskega plesa v velenjski Rdeči dvorani. Kot nam je ob tej priložnosti po- « vedal ravnatelj Splošne in strokiw-ne gimnazije Šoli^ega centra Velenje Andrej Kuzman. je cilj pro-jekta. ki leČe leto dni. Širiievxnanj dijak(w srednjih šol. vezanih na dogajanja ob pristopu v Evropsko sklonost. Iako dijaki samostojno ^idelujBjos|x>djelMÍki in naiakišcir način spoznavajo gospodarstvo svoje regije, raziskujejo vpliv Ev-n^pske skupnt^sii na regijo, gt^po-darstvo. na trg dela ter si ustvaija-jo svojo projekcijo o pogojih, ko sc bodi^ v tokove aktivno vključili sami. Na osnovi pridobljenih podatkov h(5do izdelali virtualno karto. ki 1x1 predstavljala gospodarstvo regij, vključenili v projekt. V njem sodelujejo po iil srednje iwle iz Štajerske (slovenske in avstrijske). Velenjsko gimna7Íjo zastopajo dijaki 3. letnika tehniške gimnazije. Plenarno srečanje vseh udeleženk bo ob zaključku prt^jekla prihodnji mesec v Cîrazu, ■ tp Z delovnega srečanja 10 NASI KRAJI IN UUDJE IM^JIK 3. aprila 2003 Osnovna šola Salek, podružnica Paka pri Velenju O prihodnjem šolskem letu s starši Lvlo dni Jc od l;ikrHt, ko jv podružnična ()sno>'nsi Sola v hiki pri Velenju ustalil pr^/na. Zurudi vdor» stropi) v kuliinji so n^mre<^ solo Aiprlû uCcncc pa »prusviili« na matično šolo Îialek Velenje. »Dol^i .smo poskrl>ctt /ii v^niost uoenccv in učiteljic, /ato IhkIo tu tak ljiiUi.«Je takrat podcrtala ravnateljica matične šole Sďlek Irena Poljan^ek Si>ka. Z:i takojšnjo odpravo u^otoNljc-nlh pnmanjkljivoMi ni hilo monia-sli, saj ustanoviteljic«] - Mestna ol)ćjna Velenje - v proračunu /n taksne »inter>encye« ni imela denarja. Kaj pa danes? ^(»lo ohna-vljaji». kol s(» lakrat napovedali, ali so se odločili, da podru/nicna šola v l^iki ne l>o veO drLl^i dom šoloobveznih otrok tej^a vodakt Poijanško-va in nadaljevala: «Sircha jo že obnovljena, v icli dneh naj bi /ačeli obnovo ckktriCne napeljave, kar jc bila lakrai ena od za-lucv inSpeklorja za delo. Prířaku-jemo, da bomo ilo ictašnjega maja tnlpravili p(>manjkljivoj>ii» kijih jc ugotovil Inspektor.« Kol jcj>e naglasila, je 21 uCcncev v dveh ko n'i bin Irani h txldelkili iz KS Paka /ačelo in bo tiuli končalo iioLsk(j leu>21102/2003 na matieni šol) v Velenju» saj ne vidijo pametnega razloga, da bi mcsec In pol prod koncem šolskega Icla otroke selili nazaj na podružnico. »iz organizacijskega, še bolj pa strokovnega Zi^rnega kola jc lako bolje. Sploh pa ob dcjkolju dobro pcx^uiijo. ude-ležujejci se vseh aklivni^sti. inter- esnih dejavnosti. Zadovoljni tudi njihovi slaršl.» Kaj pa prihodnje šolski» leto? Odgcwora na zastavljen«^ vprašanje na soli Salek v lem trenutku šc ne poznajo, i) lem se bodo namreč oziroma i»e pogovarjajo s starsi. Po iHisedali Irene Poljanšek Sivka je večina med njimi odločena, da bodo njihove otroke pripravljali na n a dalj njt> življenjsko pot na mati^^ni šoli v Velenju, lu so boljŠemo bo potrebno vlo/iti še vc« liko vcê, kot bomo sedaj, kiijti do» trajano je stavbm» pohištvo« da ne j^ovorlmo o oj^revanju. ibda, končni» i>esedo lx>do pri tem imeli slaršl.« Mimogrede - v leh razmišljanjih jlli [X odpira tudi svet KS Paka. V prihi>dnjem šolskem letu b^> Iz krajevne skupntisil Paka prvl^ prestopik> šolski prag ťxsem otrok, od tega aci starši tJva že vpisali na šolo na PaŠkem Kozjaku, dva na pt>dnižnico Paka. preostali štirje pa na matiřno šolo Salek. Cc se sl«ir>i rid nai bila takšna odločitev tudi s finančne strani mno- dl premajhnega Števila otrok tu pt>uk polekal v irojni kombinaciji-poleg ckvetleike ludi v prc^gra-mu osemletnega osm^vnošoiskcga Izobraževanja. ■ tp VABUENI l\IA VELIKO MODNO REVIJO V ČETRTEK, 10. APRILA OB 19. URI V RESTAVRACIJI MAMI V VEUBLAGOVNICI NAMA Spoznajte najnovej'še modne zapovedi POMLAD POLETJE 2003! Manekenska skupina ROKA LASANA vam bo predstavila program ženske, moške, mladinske, otroške in športne kolekcije priznanih znamk, s katerimi so v Nami odlično založeni. Cenjeni kupci, vabi vas VELEBALGOVNICA NAMA, Vstop je prosti Župnija Velenje • bi Anton Martin Slomšek končno na svojem Nov župnijski dom, maša in blagoslov BiagostovJe opravii mariborski nadškof franc Hramberger. 01) /acetkii 10. ohle(nlv« ustanovitve /upnije Veleixje - hI. Anionu Murlina Slomška, su verniki v velikťm številu v sobt)To p(»|>oidne pokazali« k>; ki no /a župnijo /.i\U«nJskť]>a |x>mena. Praznih vanje seje /ačelu s sveto nutšo v cerkvici sv. Andreja v Saieku. sledil pa Je ^e blagoslov novih pn»Ktorov, ki ga Jť opravil mariborski nadškof dr. Franc Kraml>eruer. NaSpIiîski ulici I3v Velenju vžupniji zaCnsno, ^bkler nc bodo zgradili nove cťrkvc in župnij.ske- ga dom», uredili prmlore za vso pastoralno dejavnost župnije blaženega Aniona Mariina SlumSka. v hi.^i. ki je sicer po-irebna obncwe, bo .sedaj polekal veroukov njem bodo vadili irijc pevski zbori, sc >.rcievail skavi:, pinekalc bodo priprave na zakramente, v njih bo imel proslor ka-rita^, mladi vvmiki, mi^liTvcna skupina ... v njej pa je Uidi slamwa-nje za duhovnika. 7.upnjja namreč ni majhni« - obsega sirnjeno naselje Gorica. Šalek in BevCe. kar je okoli () li-soř vernikov. »Na praznik Marijinega Vnebovzetja. 15. iivgu.sla lela W^t je bilav Velenju ustanovljena nova župnija, ki se je ob ustanovitvi zaCasno imenovala ^.upnija Velenje - sv. Barbara. Ker župnija ni imeia hipnijskih prtworovza de-Iwanje.si je prvi župnik Jo?e Ve-bovar uredil zaCasne prasiore v zasebni hiSi na Goriški cesti 2. Mišljeno je bilo: kak.^no leio bornih že v/dr^ali v vračasnih prc^sto-rih, polem pa se bomn preselili v n^we župnijske priîstore. Iako so se v naslednjih letih v kuhinji in dnevni sobi zbirale Številne skupine: veroućne, birmanske, prenova v duhu, ministranti, skavti, pevski zbor, župnijski pastoralni svet terse vrnile različne priprave na zakramente (krst. poroka...) lersrefanja za starSe,« pravi i^p-nik Viljem Kaućić, ki je v župniji od avgusta 2001. Kiemu dodaja: "i^al se je zaradi različnih negativnih okoliščin gradnja nove cerkve in župnijskih prostorov vedno holj txJm ikaia. potreba po župnijskih prostorih pa je bila iz leia v lelo večja.« Skupaj s ključarji in ilani župnijskega pasit^ralnega svvta jc novi župnik kmalu začel iskati mo/nosli za nakup župnijskih pMUiTiw za potrebe dejavni>sti žiipnjje. Po dolgotrajne iskanju smo julija 2i)02 vendarle našli hišo na prodaj, ki bi bila po preuredil- vi primerna za župniAú;. Poleht-nem razgovoru z dekanom ^ale§l;e dekanije Jo/etom Pri-bo/icem, s predstavniki Škofije, člani ZPS 1er klučarji 1er p<^ ptv svetu s Škofom Kranccm Kram* l)erjierjcin. so hiš^^ kupili. V peiih mesecih so uspeli hi.^o preurediti v Župniiski dom. >»No. vi župnijski pn.íSlorí porae-nijoza našo župnijo velikih naložbo, ki bo služila kot prcmostllc\' lienutne siiske in hkrati kot kapital za bcv dtTči novi župnijski di>m s cerkvijo.« Za nakup hi.^ je Škofija župniji dala posojilo za celotno kupnino, ki znaša liX)iXKïeww.'Ripma. ki st> ga na Gorici uredili v hiŠi. kup» Ijeni s p4>nu^jo kredita, ki ga je najela mariborska škt^fija, za» hvalil Vř.e m. ki si'» hišo pomagali preurediti. f)b lem je dodai: "Največji dobrotniki so, kol (običajno pri vsakem lakem ppv jekiu, domačini. Ti najbolj razumejo potrebo in so zato ludi najbi^lj pripravljeni ovipreli srce in roke. In to so tudi naredili. Nťkaj dolgov je Ic osialo. a prepričan sem. da bodo kmalu pi^plačani. Hiša je preurejena lako, da se lepc> p<^da okolju, v kaleremsuv ji, Zahvala gre arhitektu, saj je vsa zelo lept^ urejeno, Nikjer ni mrlvih kolov, hiša ho zagotiwo dobro izkoriščena," Viljem KaućiC. župnik: "No-vega župnijskega doma se ve- selim jaz in vsi tukaj zbrani Župljani. Ti prostori za nas pomenijo življenje, saj brez njih ne moreš ne živeti in ne delovati. Doslej smcî bili namreč podnajemniki. Ciol(5vo najvet^o zaslugo zato. da je hiša danes takšna. k«'>t je. nosi arhitekt Rok Poles, ki je za moje pojme ustvaril mojstrovino gradbe-nišivu Božičnik, kije dela izvedel. In seveda vsem podizvajal-cem, kot je Elekiro Jezernik in keramlčarslvo Kraljic, ki so nam s svtijim prosUwoljnim delom za dobro župnije veliko pomagali. V teh dneh sem dobi-val veliko čestitk, pa sem vedn(^ dodal, da je ireba česiitaii ljudem. ki so nam pomagali uredili župnijski dom. Zase ne vem, kako dolgo bom v Velenju, hiša pa bo tu o^ala. Vsaj do izgradnje nove cerkve in župnija. O lej možnosti se spet pt)govarjan]o." Biagostov novega župnijskega doma je privabil vetiko množico vernikov. aprila 2003 VI PIŠETE 11 Krajevna organizacija Rdečega križa Kanovo Občni zbor in razstava ročnih dei Člani krajevna <>i^:iniAďciJc Kdečeji» kriza Konovo so sc prťiJ dnevi /brali na.silskc /.vc/c Velenje, mi mladi gasilci sprcgfpvori-H o svojem delu v preteklem letu in zacrtali tudi aktivnosti m le-to.^njc. Zbrali .so sť v gasilskem domu ^kalc, /lH)r mladinske kMega časa." V nadaljevanju je preletel leto 2002 in Številne šporlne dogodek. ki so jih pripravili! od tekmovanja v pikadu. kn>su. srečanju v ko.Šarki..,"Se ptwebej pa je treba omeniti ickniovan je v Srna rinem ob Paki v spomin na Kristini, Tino in Mulica." je dodal Vide msck... ■ b$ MNENJA IN ODMEVI Bullets flying Operaciji! s\t>NHlii«sc je začelo. Da bodo /DA in njene /;ivcziiica (txJ VB. Awiralijc, pa vse tja do Albatiije) no(>adle Irak vvi^a-kcin primcrUs j« bilo jasno že v^i mescccv, Pi'CiUedniku /DA. Bki^hu (ki ga jc imemwilo vrhovno sodiSčť in NE volivci in ki bi morodjcija, Ta kaic-rcga je vedel. d;i bo bîinkioliriilo, (KI o tem iiiolwcmtl LÍrugilulcIni&ir-jev.dclnícc prodal in o^oin no /^slii/ii. rešil pa gii je seveda niegov (^ťť)se jc prílo^noři konCiio ponu-Jila II. 'ieptcmbra Na la datum je umrlo ljudi. Bush pa je dobil življenjsko prilcci^nosl. V Ircniilku je imel mo^iioici, da jc cenzuriral nie-dijc. kjr jc mimogrede ludi slon), V kongresu so sprejeli i-akťJii (US PA'mK)TA<'n,iv>k:Ueremlnhko i>d 7daj naprej neovirano pristušku-jcjo telefonom (brezMxlncga naloga seveda), prcglcvlujcjo ejcktr<'>n-sko poŠto. Če pasi sumljiv, te lahko dr/ijo brez obtoŽnicc za nc vojaSko wkIíšCc. lomilci iirni«! \^H)gIcde v vse pc)g» wore med odvetniki in domnevnimi »teroristi«. Uslamsvili so sc eno varni ««t no agencijo (HomelHnJ seeiui-iy). ki pa/i na notranjo »varito: ZDA o niiiemer priložile nikakršnih *loka-/W, Po tia{iadu na WTC so rekli, da je napad z;igrc»la Al-kajda. Vse v retlu, s;imo, tl.i o lem ni bilo ntïbenih dt)kû/ov, Predloírilí naj bi jih vodi-teljeiii nckaierih držav (npr. IBlaim). seveda za zaprtimi vrati. 11 so potem poklmali in reklL<.laje/:t (ores kriva Al-kajda. C)sania bin Ladcit je potem sam prevzel odgovomcwl in tak<> v svelu ni bilo vcê nobenega dvifina. Pojavlja pasevpraSan.ie. Oe nI bin Laden samo izkoristil priložnosti, ki se mu je ponudila. S lem svojim priznanjem je n;icnkrai po- najbolj slavru osel» sseta. S lem prii^ianjernje naenkrai |>ostal vzor vei rttilijoni"nn razt>čaranih in je/iiih ljudi po vsem svelu. T\idi 2a Irak ni bilo predloženih iKilvniii dokuz(iv. Nc o njibcwih ^k)-n^nevnih oro?jih ne o njiho\ih povezavah s icrorisli. Pimeli je v Varnostnem s-vciu kar naprej govoril, da ima Irak orožje /a mnoi^iSno uničevanje, saj je to razs'idno iz satelitskih poi^neikov. Ko ini^peklurji ni^) njc^nušli.jc rekel, du truC'nni la im>zja peljejo |X)df7avi v premičnih laboraionjili. kijih ne bo nikoli mogoče odkrili (kjrje malo verjel no ob vseh njihovih dragih vohunskih satelitih, ki lahkobrez težave sledijo vodilom). V7}>oreslc verjeli nam ali njim? j^iilostnastvar jwje.dajim je o lem us|kIo prepriâili dt)maá>ÍavnosLsaj večina AmerÍ6ini>v /daj njeni, da je bil Irak otigovoren za napade na WTC (Čeprav o lem ni bilo predloženih nikakršnih dokazov). Šc eiiii >alosina stvar so bile zadnje probus-hevske demomtraeijCs kjer smo lahko n;i transpaientih prehodi nesnii*«- Ic kol na primer: (live war a chunce (dajte vojni priložnost). (^pcracija >*Ira^ka !ívolx)da«se jc začela. Bash je rekel da Ix) la voj-isi polekala miroljubno (kolka/eSe eden izmed njegovih nesmislov, «busjTmov«), Adniinjîîtracjja pravi, díl bodo s tem osvobodili IraCane iz-\tod Huscíivwcga jarma (pri icm |)a |v>zííb[jajo povedati, da so trač;ini )c skoraj vrgli I luscina med ^ivo zalivsko vojno. ])a jih jc \yyKm liush starejši, ki ji h je prt^ sjxxlbujal k uporu. pustil na cedilu in pu.<^til lIiLsei-nu, da je ujxvabil kemično orožje, kar posledično |x)menÍ. zasedla palesiiaska. Aii pa Savd-ska Arabija, ki je znana |5o slojem kratenju človekovih pravic. In spisek se še kar nadaljuje. C)čÍtiU)sep<> liliki odločajo is, i-ešcvanje človečkih življenj, ko jim to usircza in nc zalo. ker bi jim bilo z-i lo kaj mar. C'udno se mi zdi. kako se velike televizijske medijske liik.* izogibajo ^>okaza(i, kakšna je vojna v re^^nici. Kažejo san V) lisia m>Čna bo ml\if diranja Bagdada, kjer vlakih nekaj se-kiinil v zrak /Jeti ena slavba. Brez trupel, Bicz krvi. Skozi |>i>ročtla je vojna videli kot nek;ij čisto nornial-nega. Kot nek»ij, kar se uporablja lakrat. ko se ti nc ljubi več pogajali, Rečejo, da lo za gledalce ni primerno. Seveda ni primerno in ravno zato ntorajo lo poka7aii. Pokazali morajo, da bodo ljudje videli, kakšna jc vojna v resnici. VslikokraisegoviH'i.da la vojna ni vojna za nitho.saj ÍmaÍo Američani. VB in drugj dovolj svojih za log, Tb je se\'cda res. Ampak, Čc ima.sveč nafte. kol jo ]K>lrebiije.^.jo laliko polem ludi pnxJaja.^. In v nafti so d(»bfčki astronomski. Poleglega ima Irak druge njjve^e zaloge n<ú'ic n:i svetu. Seveda sc vsaOsoa |)oudarja. da bo-ÚL) iraško naťlo u}>i>rabili za obnovitev liaka in jo dali Američsinom. Pri tem pa sc iK'kaj ix>zablja. Pri i)l^nra-dje, ki Ixxto od tega imele velike [vt)-ûle. Dniga možnosl je. da btxk> Američani (hI »prehodne ^lemokratičiie« viade dobili twfine zalogo v upiïivlja-nje. Doklcr.se pač sivjiri ne umirijo, jasno (dokler ne pride na ob(a«i pro- ameriški kandidat). Z ameriške strani prihajajo zelo čtidni komentarji. Sami kar naprej kažcjt» ira-ske vojake, ki sc prcdaja-joamen5kjm četam, ko pa st) Iračani na televiziji |Xik;izali ujele ameriške vojake (z njimi si"» ravnali po vseh pnjviliii, vprašali w»jih ^nioza ime), pa se je Rum^^teld (ki seje niimo-givde na v^ira-^mje. če h»ído v Iraku uporalsli rujnovejšo liomboz močjo manj^ atomske bombe, samo be-d;isu) režal, rekel pa ni nič) lakoj ogliuiil. da kr^jo icncviko konvencijo, ker naj bi poniževali ujeinike. Cc povem |)o pravici, ne vem. na kakšen način so Iračani z ameriškimi ujciniki delali kaj slabše kol Američani z irai^kimi (Irak si legii njti ne nu>re privoSčiii - že zaradi bilke, ki jo bije za svetovno mnenje / Anteričani). Kol ka^e, nc gre svetu zadnje ča« (zadnjih t(K) let) nič bolje in tudi prihodnosi ni viileli kaj svelio. Kdo vc, kdaj sc bo kdo v Bushevi admi-nísiracijispíxno^owojihcvropskih ^služabnikov odloČil napasti sc kakšno neposílilo državi). ■ Irenej Jerič, Sptosna in strokovna gimna» zija Velenje Pojasnilo V zvexif izvafaniem pokopališke dejavnosti laki^nje bil naslov, v kiUerem prispevku Komunalno podjelje Velenje ponc5\'no zavaja javmwi. Dne 2. je bila v Našem času zapi-.s«in na enakt) icmo 2e ena objava pod naslovom "Dovoljei^c ima samo Komunalno pcKljetjc Velenje". Na seji Svela MO Velenje 4. X 2(lO.> postavil li')čena. /» ^loločcne ne[>rijclna vpraSanja na to temo. CXlgovonw seveda nisem tlobil. V petek 7, 3, je bil zapisan v enem o^l Časnik<5v pogiwor s iATijalei posebnih sioriiev, ki so se zgražali nad ixl-ločitvijo KP Velenje in objavo v Našem ČiLsu 13. Z, pod kaleiD je bil nijpisan glavni avtor nezakonilih dejanj na poko|)ali^ PiKlkraj in ^kale g, A(>at. V tlMcni članku jc bilo zapisano, da bo ložil g. Usarja, ki je javno o icin .spregworil. Do 22. X Setcx^be ni vložil na nolxno stKliSče v Sloveniji. Zanimivo je bilo spo-ločilo m iavnust iz Mestne občine Velenje, kicr jc bilo zapisiino. da občina zahteva temeljilo pojasnilo KP o zadnjih dogodkih. Že v přejit nje m članku, sem z-i pisal tlo-gajania od lela dalje 1er jih po-m»vtu> navajam in sicer: " Sogla.sjc řupanovzdnel^-1, 1948, koso na 52. kooitlinadji^panovdali so^as-jc k tarifnemu Pravilniku, ki se ie pričel U|X)r;ibijaii 1.4,1998, V njem je za pisano nezakonito zar.i6jnava-nje liV/t \išjih vseh siorilev in uslug iw |X>ko|>aliŠču Podkraj in Skale, če pogrebne storitve vidijo zasdîitfki". /a liste, ki niste seznanjeni, kaj pomeni pogrebne storitve v obrazložitev. Vi pokličete za lo dcjav-nosi regisiriraiwga zasebniki! ali firmo, ki van^ ure{IÍ. prepelje pokojniki! naupcpelilevali<.ltrektno nedoločeno poko|XiliAče. Kar sc dogaj.i na pokopališču, je že pokopališka siorilev iid- V pojasnilu KP z dne 3. je zapisano samo listo, kar je nekomu v k(uisi in ne v»e p<5treb-no. Prepis 4. člena od loka. ki govori o jxjgrcbni storilvi:'Pogi cbnc sio-rilve se i/vaja na pokopali^ili in izven pokopalii^ in zajemajo predvsem naslednje: urejanje dokumentacije za pokojntk;i: urediiev pokojnika; prevoz pokojnika; izvajanje ptîgrebnih sloritev |x> dogovoru s svojci; izvajanje tle*^rne pogrebne ^laJ^belN DRUGA DELA, KI SO POSCBEl D pozabili zapískali lia KP. ki je upravljavec na |X)-kopaliiču v Podkraju jn Skalah. Ker jc v prepisu iz txlloka veHko IzmKljcncga, bi bilo dt>bro, ila sc odlok t)hjavi. da si bralci san^i usivari-jtî svtïj Mis. kdo piíe resnico v Velenju, Nanireč v zapisanem KP je možno razbrali, da vodi kataster giohnih mest. V (xlloku pa piSe LiîT-ja alinea 42. člena kaia^ier tounuiml-nib naprav. Nikjer v odloku ni zapisano označevanje íwkiorjcv in Ui bi bilko na.^eval, Iďr pa ni moj namen. Ko sc javno piJdjelje o^a^ preko «Tcdsiev javnega otweSčiinja, bi bili> dobro, da zaprosi, .saj tako izobraženo oseh), kol sem jaz (ki sicer niniam miživa ing. ali |x>.lobn(]), da jim bo znal prepisali člene odloka in no spreminjati l^escdc. kolje komu všeč. Zsmimivosl v^ga zapisanegii okrogKP Velenje jev lem. da lokalni mc^lij o lem piše. Res pa je. daje ^ťlclg.A^iat leta 2(KU na 21), Seji Svela MO Velenje 11 6, speljali zakoniti postopek pod dvajscio I očko ilncviKga reda ^lememlvin dopolnitve ixHoka o ptíkojMliškcm redu, kjer jc ^elel uzakc^nili le nczakoni-icsif. ki jih izvajajo, in sicer, dit bi v 2-, 11. in 14.. členu bilo z^tplsikno Komunalno pixljeljc Velenje. Zimimivje bil predlog sprememl^ 14. člena veljavnega odloka, ki v prN'cm odstavku dobča, kkop pjitaviii UPRAVLJAVCU |X)ko|vilL^ najmanj 24 iir pred predvidenim |X)ki>p(nn. C as pokopa in grobno mcsio v SO(îU\S-JU £ nan>čnikom določi I.'PRAV-LTAVCr pokopališča. V odlitku ni z velikimi Črkami zapisano. Predk^g spatmemb pa sc {c gkisil: "prepis Iz gladiva" "'Drugi od'iiavck 14. člena sc spremeni lako. da sc glasi: Svojci, pristojni organi in insiiiudjc dolžni nasiup smrli pnjavili izvajalcu pogrebne řJužbe najmanj 24 ur prekopali^ix)loživmrli4kovežo .ilč hrani v tiladnl komori let lam čuva do preno«a v mrliško vcfo na |x»samczncm pokopališču, na katerem bo pokojnik pokopan", /ani-mjv(&t >i|>remembcso bile ludi.sankcije, kjer seje i>redIagaU\ tla .ec izvajalec ptíkí»palÍ5kc dejavnost i kaznuje z 2iS I,«l0.tX) SIT če dos-oli opra- vo olxlukcije izven obtlukcijske dvorane nil pokopališču Pc»dkraj. Kdo olxiukcijo določi in kje ^ izvaja, večinm^^novve. iCaiisle. ki paše ne vedo, v vcdnosi, da večina v Celju. V omenjenem predlaganem spremenjenem 14. Členu je veliko nez;tk<»)iiosli. Da jih niv^lejem le nekaj; svojci, pri^iojni organi in iiisii-lucije sci dolziiT smrt jirijavfii prej ki'^l 24 ur pred predvidenim pi'^kojxîin In ne KP, amfKik komu drugemu Še prej, kot upravljavcu pokopališča, prevzem pokojnika iz bi>lnlsnie In doma za viusivoo«.liu.4ih laliko lo ležko. ker ni p, da fn[HLn sodeluje pri določenih nezakonilih in nerazumljivih {xlktčíl-vah. Škixla, via na začetku lega maiKlala bolj |X>slula tiste, ki imajo moč In manj lisie. ki govorimo argun)cnliraiK> za di)brt»bil dxanov. V prejšnjem nwndaiu je bilo delovanje zelo korektno z vsemi člani Sveta McMne ol^čine Velenje U{5iim in želim, da lxi sjxiznal in ugoiovil. ;la sc s takšnim delom dela škixia večini obč;int.»m in ne eni |X7lÍtičnl skupini v Velenju, Nekateri imamo izkušnje, nckaieri pa moč na osncîvj volilnih rŒnltatw. Želim si. da bi tlelo |x>tek;ilo v oi'gsmih mesla vsaj tako. kot je v prejsjijem mandatu, 1'opravck V prej.5nji številki sem v sci^iavku Dovoljenje inw namesto datuma 4.1 200.^ Ziipifial 2. 4. 2003, Za napako sc prizadelim opravičujem. ■ Ć/an Sveta Mestne občine Veienje Franc Sever Stroka !n dornoani na dveh bregovih ikomuniar na članek gospe Spe-KIUVCI Do sedaj nam jc bitu rečeno, da lak^iie majhne podružnične i^ulc. kol je naša na Paikcm Kozjaku, v devetlelki ne morejo ol^slojaii. Mi |Xi smoseo tem prepričali. (Mxska-Il smo devcilcino osnovno šolo na Javorju, 12(XJ m visoko, kjer zaenkrat $e niti slučajno ne gi>vorljo o kakiriicscz»\nj«\ kol smo se mi«<. kajii že večkrat seje bil lx>j zaobsioj bistva lu. na Pa5kem Kozjaku, Sicer I» je iuk\ Šola ^^iai 80 lei siarcjša kol kaierakoli Šhranj3tijc ^v|je-nja lu gori, na Uomeji ol>čin Misli-nja, Dobrna in Vcletïje, Zakaj se 5e t:oriino? TjIo. ker tias v to ženejo te/ullali naslU mladih, ki uspcáno z.iključujcjo izobraževalne programe po končani osnovni PredhoilnikI današnjih iolar* jev so namreč danes us^îc^ni avio-mehaniki, frizerji, obrintki, uči le Ij i. pce^ItTVixlje. inženirji... Kol Lilki kih-ko Zii dosedanji) 4Kemleiko trdimo, da jc bila do .sedaj s sisiemom kombiniranega učenja za na.^c mlade prej dobra ki^t p^i slaba, saj jim je tloprincsla veliko samosuijno'^li in delovnih navad, ki so lemelj za do-brobii človeku In obstoj družbe, za us()csno dokončanje iczkili gimnazijskih programov, kantor se vkUuČuje vedtio več naših olrok. S)lska na Paškcm Kozjaku, k»« pniviie.lx>yagL)lkw prevozov in vzdrževa» nja glede na enega učencu), takoj za lem pa (nese smejat) ostanemo posle».ličJX> tmli brez cerkve in »ciUi» rije«. 'lu, v hribih je namreč lako, lia eno brez drugega negre. Ce bi sc lozgoročanio,cla vas vsi z veseljem pi ičakujcnto šc posebno sedaj, ko vabi pomlad (zvončki. leU>h. mačiec...), ■ Krajani zaselkov PaŠid Kozjak, Kozjak in Strmec nad Dobrno, zanje Oiga Ramšak 12 VRTILJAK 3. aprila 2003 HOROSKOP Oven od 21*3. do 20*4* Kl|ub veltkim željam čas ni nđipnmemejli za skiei:Qnie dolpo-racmh kupčij, še manj pajepriaieren za stalne napetost, k jih s svoliml besedami in ra\^an|em vnašate v parbierskl odros Fârinef se pc škode» v nhik- I arhivu pri pnula ji električni; omu'j^iji:: »Kar sem rekel sam rekel, mlada (lama. KitberI <îoloh (nekdanji dr/.avni siikriilar /.a enurj^vliko) j«* /elo lirlhten in sposoben mladenič, ki pa za l a/.llko od Icorije o praksi le malo ve. \x nekaj v«!^: od lega. da el<^klrika Irasi^.« »Natalija, pogJoj. Scenarij je nddvs»e preprciNt V solidlo tse dobimo pri Malus'. Tam ne hoŠ .glavna ti. ampak ja/ in maj gost Abraham. Danes me obii^če, v sobolo pa «a pri()eljem na /abavo.« Tako ]<»'/M Kralnc vrh, kar je LrHha vnclnti. razlu^.il Nataliji Verboltin. Sreťlnih. zdravih in usjtesnili Se naslednjih .'^U! Kajefna ('opa jo Svet občine Šoštanj imenoval za ^ prvega direktorja /avnda /a kulturo Šoštanj. Njegovo veliko veselje m lutke. |e diplomijan lutkar. Diplomiral je v lh*agi, kjer je spo/nal (udi /eno Alico« rc^.iserko in lulkarioo. Kdaj ho nastopil mesto direktorja šašlunjskega xavnda, zaenkrat še ni znano. V Šoštanju mu pogodbe šo niso izročili, ker naj bi najprej na xavod. ki ga bo vodil, iz proračuna nakazali potrebna sredstva. Kdaj bodo opravili ta^ pa ni jasno. FRKANJE ODLIČNI ZA VAS! Veliko in malo Bojan Konti^ijc v parlamentu postavil vprašanje o icm, kaj smo ýc in kaj bomo narediti, da manj nasilja v osnovnih in srednjih SoIah. Vprašanje jc postavil usino,odgovor jc dobil pisno. Pričakovano jc bil veliko daljSi od vpnL^aujčL Pil jc vscennmvtnein prvvnst\ij kimtn: prťjšnjc;;:^ tedna ni bU lo (vkcin v Si.mubil Ugi. Zalo soprvoligA&i odmor i^urbUH za cimbofjio pripravo 7Ji xadr\ii pniín^hťni del. V njem Ih> prvili Acsl mo^to' imele» kknto več RH da in aktualni ba}»anski držiivni pivaksarajcv.skiŽeljc/ničar. Velcnjćani so osvcv j ili (retje mesto (zmagala je Zvije/da, ki je vfinainilekmi premagala Skv bodo z2 :0). Rudarje zZvijealo iziiubil z2 :3. v tekmi za tretje mesto pa po enajsinietrwkah premagal ^IjezniCar s 5 :4. V rednem deiii seje tekma končala 1:1. ■ vos NK Soštanl Se tretjič neodločeno Proscv^u konca tufim niso imeli trcijeligasi. V sobotnem 16. krogu so ní»&í»mctasl .^o^Uiya. ki tekmujejo v ligi sever prviC goMovali v spomla> dimskem delu prvenstva« in tu v Brežicah pri mitolvu Kr.Šku Po^avje. Njiluwi navijači Je vedno čakajo na prvo î.po(nladansk<î /inago. saj so Že tretjičv tem delu prvenstva igrali neodU'Jčcno. Izid je bil 2:2. SoJtanjčani pasosizniago priigrali šele vdrugenî polčasu, saj so po prvem Posavčani v(xliliz2 :0. V naslednjem krí'>gu, vsc^x^lo, bt^ v Šoštanju gt>stiwalo Ki^zje iz Radelj (16.00). ■ Namizni tenis Uspešni nastopi čeprav je v lekniovanju v 1. državni namiznotent»ki ligi zaradi nastopa .slovenske reprezentance na evropskem prvenhtvTJ irenutno zatišje, pa mindi člani vcferyskegaVefirada nastopijo na številnih telunovanjih. Proti koncu gre tekmovanje v Ligi mladih SV regije. kjer.soVcIenjčani med vodilnimi «kipanti, v solmto in nedeljo, 5. in 6. aprila, pa bodo nastopili tudi na dr/avnem prvenstvu za loidece v l/oli. Minuli vikend sta Miha KljajIC in Jaka (rolav^ek nastopila na 3. odprtem prvenstvu .Slovenije za kadete v Prtseijlh. Jaka seje poznjagi v predtekmovalni skupini iu prvem krogu nadaljev.mja uvrstil njod scsl^aj^t najbolj.ših kadetov Slolini pri Dobovi na čelrtinalu tega teknuwanja (na njem so na«5topil i najboljši predstavniki Zasavja. Posavja. Spodnje in Zgornje Savinjske in Šaleške doline). Na tekmovanju sta se najbolje odrezala trenutno najboljša slovenska kadciinja Ivaiui Ciustava Šiliha) in Miha Kljajič(OS Salek), ki sla v svojih kategiirijab zmagala in se tako uvrstila na polfinale lega leknîovanja. ■ DK So/ska liošarliašliB iiga Košarltarji centra za sam vrli Letos bo vVdeiyu finale čilske koi>»rkaâkeIige. Finale/j« osrtuvnc ^ole ho 16. aprila v Rdeči dvorani, za srednje pa 17. aprila. Ekipn šolskega ccnira Velenje se poija Toneta De Costa Ixni za sam vrh tega tekmovanja. Prejšnji četrtek so v pt^lfinalni tekmi gostili ekipo Šolskega centra Novo mesto. Cilede na to. da so izločili lanskega p^xlpivaka Šolski center Celje, so se ilomači igralci na nasprotnika resno pripravili. Vsi igralci so bili dobro razpoloženi in zadevali koše iz vseh položajev. Na koncuje bil izid 89 :43. Sledi šc povratna tekma danes v Novem mestu. 'leden prej je bila pcwralna tekma na Polzeli si. gimnazijo Celje, ki jo vodi pmf. Mile Čepin. Ta leknia je bila najtežja doj;lej. Nerešljiv pn'^lem je bií Jasmin Catovič, kije nasul kar44 točk, od iega7lrt'^k. Toda Veleiyčaru so z umirjenim v;vali največji možridclež. zmagali z 95 :82. ■ Primož Sajna Krlia visolio premagaia Eietitro Preveč so jih spoštovali Košarkarji Klektre v drugem krogu lige Ta prvabi proti Krki v domaČi dvorani niso prika/ah v^ega svojega znanja. Pred tekmo so v Šoštanju upali, da budo Novomešcant se v«dno pod vtisom evropskega uspeha -uvr&titve v Hnale pokala lUJi^B. Očitno pa je, da so se Krkali v porazu s Koprom v pokalnem tekmovanju veliko naučili in niso dovolili novega preseneî^eiûa. Kosarkaiji Elektre se v prvem delu nikakor m^o mogli istresti spo.íto-vanja do uglednega nasprotnika. Pripravili so si nekaj odličnih položajev za met, vendar žt^ga ni hotela sktv/i obroč, tako da so v prvič četrtini dosegli le !0 točk. Za nameček seje pi^Skodiwal DražoviČ. Nova okrepitev Elektre DanuV Jutic, orgaiîizator igre. pa se v prvi predstavi pred domačimi gledalci ni dobro /našel. Krka je bila v Šoštanju eni^stavno pre-nK'ičen naspnvnik. Borut Cerar. pomočnik trenerja Elektre: "Naspn^tnik je bil prepnwt^î premočen, V naših tantih pa ni bilo prave borbent^ii, tako da smo tekmo zasluženo izgubili.*' Prihajajoči vikend zaradi finalnega lurnitja lige Gixxlyear ne ï'to tekem v domačem prvenstvu. V sredo, aprila, bi morala Cleklra igrativ Ljubljani z Un ionom Olimpijo.vendarje ta tekma prestavljena zaradi OlimpI-jine tekme evropske lige zAsvelom,Kdaj boia tekma, se še ne ve. Sinoči so kt>iarkaiji Elektre gt>siwali pri Pivovarni Laško. Elektro - Krka 56:115 (39 : 75,21 :47, H : 21) Elektra: Oustič 8. L utovič 2. Ruprebt 4. Ručigaj 7. 'lajnik 7. Kovačevič 5, Divjak 9. Julie, (torsck A. Dražiivič, Nuhanovič 4. Belamivič 6 ■ Tjaša Rehar, foto: vos Gorenje • C/mo5 Več kot zadetelt na minuto Zaradi maturantskega plesa v Rdeči dvorani soVelenJčani in Kr>pK'ani prvenstveno tekmo 18. kroga ni ko metne lige Siol (»digrali v torek zvečer Najvišja prednost (>orei\ja Je v pnem polčasu znašala samt» p«( zadetkov. toda po de.setih minutah igre v nadaljevanju sojo gostje zniûili na tri (22:19). Tedaj pa so domači začeli svoj ples. Ob Kavi ič nik u in Bede-kovíču (prvi je imel met 11 : 10. drugi 13 : 10) seje razigral Šc Strk (vseh sedem /-«de t kov je dosegel vtlrugem polčasu) in gledalci s*"» skorajda vsake p<.'>l minute videli zadetek. Re.stla ludi preeej vdon;aČi mreži, ker pač v obrambi z;« rad i velike kakovostne razlike med ekipama ni.so igrali tako zavzeto kol v napadu. Oorenie - Omos 42 :29 (19 s 15) (iorcnje: Škof, Ihmse X J. DobclSek 2. Peterlin, Bedekovič 10. Kavličnik 10 (4). Mlakar X Oslir. S^wič4. Sirk 7. Oajsek 1. L. Dobelšek 2. Šteťanič. Lainšček. ■ vos ZOK Kajul} Šoštanj Zadnja teltma v soIhiIo. 29.3., so igralke Šoštanja odigrale zadnji) prvenstveno lekmo v spomladanskem delu in s tem tudi zadnjo tekmov leto^i^i sezoni. V domači telovadnici so gostile ekipo Partizan i/. Črne In zjnagate s 3 :2. Prva dva niza so tiomačinke /áwmW slabe igre izgubile, vendar so se v irctjem prebudile in brez težav izenačile. V razburljivi končnici so na-spriîtniee p<)vseni nadigrale in tako zasluženo zmagale. Sezono so k<^nčale na zelo dobrem mesiu in s tem napovedale tesoj boj za najvišja mesta uuli v na.slednji sezi^ni. Igralke í5o?5ianj;i se zahvaljujejo tudi vsem navijačem, ki so jih pi'^dpira-li skozi celo sezono. ■ M.T Taborništvo Veseia srečanja Zadnja marčevska sobota v letošnjem lelu je /A nekaj manj kot tristo najmjiùsih tabornikov izee^-sko-zasavskega i^>moCJa pomenila nekaj, čemur prí talmmikih rečemo Vesela srečai\ja za MČ, Na kratko gre predvsem za dru5rnie najmlajših tabornikov, ki se zabavajo z ostali-D]i vrstniki našega obmo^a 1er .si skozi igr»"> in ziibavo razširjajo obzmija. Tema letošnjih Veselih srečanj, ki jih je prvič doslej organiziral velenjski Rod Jezerski zmaj, je bila voda. zato je bil prostor ob jezeru praktično idealen. Štiri ure seje natančno 281 meilvedkiw in čebelic (lo so taborniki txl I. do 4, razreda) v spremstvu 7.^ vo prišlo prav ludi ob nasleilnji množični MĆ akciji - državnem mnogoboju v Šoštanju konec maja. | 71 H. Atietslie novice Uspeh Buča na SP v iirosu V soboto in nedeyuje bilo v Uizani v Švici SP v knisu, Kjer je na knijši 4 km prc^i nastopil tudi Veler^jčan Ro.stjan Buč. V konkurenej 126 tekačev je zasedel solidno 39. mesto in premagal Lirnek^u znanih tekaških svetovnih imen. Nenazadnje je z^iscdel mesto med evn>pskimi tekači» karjedosetlaj Ei^Šljanov največji niednanxlni usjxh, saj seje uvrstil v piVi» tretjino nastopajočih. Pregledna tekma na 1000 m V sobotoje bila v Ljub(jani pregledna tekma v teku nn HKH) m /,a izbor repre/entantov za nastop na igrah mladih v Rressavoneju. Nastopili sta tudi dve varí>vanki trcneija Jtwiislava Pi»petrova, in sicer Kaja Rudi^ik in Špela Jandrok. Zmagovalka je bila Kaja Rudnik z 2..^8.8, dnica pa je bila ŠpclaJamlrokz3.ii.ln tekmovalnega iaréi in medsebojnega v/.podhujanja. lekmovali m» v štirih diseipli-nah. in sicer na 6(1 m. 60 m z ovirami, skokvdafjino in teku na 4(H) m. Rezultati - deklice, 60 m ovire. 1. 90: 1. Alja Cigale. 2. Tadeja Menih, 3. Špela Mard^ctko, 60 ni. t. 88: 1. Ilerncja Stinek, 2. Urškajav;>mik: 1.89; t. Sa.^ Enci; I. *X\: I, Alja Cigale, 2. Maja .lalušič. 3. Mc^ca Bcmivnik; I. 9Í: t. Ajda Irdin. 2, Nina Crlobačnik. Nika ('.z^: 1.92:1. Ijasa Konovšek.2. Aja Dobnik; I. 93: 1, Suzaiia Kovačevič. 2. Karin Je.seničnik, X lijja .lalušič; 1.94; t. NenaKotnik:2, Daša Pernat. 3. Alma Mehmedafcič; dečki, 60 m, 1.89: 1. Simon Vocovnik; I. 91:1. Matic Ogrizek, 2. Klemen Kralj, 3. Nejc Skarhwmk; I. ž92: 1. Ilj Pušnik. 2, Robert Brgjez- 3. Miha Lam-pret; 1.93: l.Sebasijan Kralj, 2, Dominik Zrim^ck. 3. Nac Visočnik; 1,94: t. Nace Ledinek, 1. Gai Pořun; deklice, daljina, I. 90: 1. Alja Cigale, 2. Alja KoŠtomaj. .r Tadeja Menih; 1.91: I, Ajda Trdin, 2. Nina Glolx>čnik. 3. Nika řas; I, 92: J. Tjaša Koiuwšek, 2. Aja Dobnik; 1. 93i 1. Suzana K^v vačcvič, 2. Karin Jeseníčnik.3. 'laja Jalušič; t. 94: 1. DaŠa Pernal. 2. Nona Kotnik. 3. Alma Meh med agič; dečki.daUina. L91:1. Malic C^izck,! Klemen Kralj. 3- Nejc .Skarlovnik. I. 92: 1. Ilj Pučnik. 2. Luka Jakop. 3. Nejc Plevnik: 1.93: 1. Nac Vi.st>čnik.2. Sebastjan Kralj; 1.94: l,Nace Ledinek, 1. (ial Pi^^un; deklice, 40(t m. 1.90: l. Iiideja Menih. 2. Alja Cigale. 3. Lucija Arlič; I. 91: 1. Ajda Trdin. 2. Nika Cas; I. 92: 1. Tjaša Konwšek, 2. Aja Dí'>bíuk; 1.93: I. Suzana Kovačevič, 2. 'Jâdejn Menih. 3. Maja Milo-savljevič; 1.94: t.DaŠa Pimat.2. Maruša Parašiih.3. Alma Mehmedagič: dečk», 40« m, 1.91:1. Matic Oarizek. 2, Nejc Skarlwnik. 3, Klemen Kralj, 1.92:1. Ilj Pušnik. 2. Roben Brk:lez.3. NejcPlevnik;1.93:1. Nac Vist^nik, 2. Vid Pimat. 3. .Sebastjan Kralj; I. 94: I. Nace Ledinek. m V. P. Plavanje Maji Sovinel( zmaga in rel(ord mitinga v Munchenu Preteklo soboto Je skupina plavalcev Plavalnega kluba Velenje nastopila na mednarodnem tekmftvai^ju v Munchenu. TekmovaT\jejc bilo v 50 m hiizenu in /x'lo množično, siý je nastopilo 700 plavalcev iz4>smih držav; Med velenjskimi plavalei seje najbolj itUit/^la Maja Sovinek. V diseipli« ni 2ÍHI m hrbtno ni samo zmagala, temveč je pi»slavihi (udi rekord mitinga, Med ostalimi se je z zmago «Klre/jila še mlada la mara Martinovih. Re/uliati: deklice (letnik 91) - HH^ m prsno: 2. Tamara mart ino víč 1:25.24; 2iNI mdeltîn: 1. Jamara Martinové 2:46.r>7; kadetinje lletnik 88) - HH» m prosto: 5. Sandra Pandžíi 1:0.^.75; 200 m hriïtno: 8. Sandra Pand;^ 2:44.00; ženske absolutno-50 m prosto: 3. Ntna Sovinek 27.65; HHIm prosto: 3. Nina Sovinek.'^y.79;50m hriuno: 2. Maja Stivinek 31.4(1; 200 m hrbtno: 1. Maja Siwinek 2:22.26 (klubski rekortl). ■ M. R Mitja Strožič drugi v Portorožu Na uvodni diilci državnega prven.stva v k^irtingu, ki je potekalo na dir-kiilišču Lucija v Portorožu. Je Mi^a Stroi^.ič. 17-leln i Šo^^tai^čan. ki je lanski drâavni pnak. osvojil 2. me.sto med r»5emnaj$timi tekmovalci v absolutni kaU^oriii do 125 cem. Mladi dijak drugega letnika Šolskega centra Velenje je po slabšem startu v dirki, ki je trajala pelindvajseI krt^gov. malo pred ciljem tKihilel vodilnega Borisa Ovna iz Ljubljane, veuilar ga je dva kn>ga pred ciljem zara orodje - gradbeni material - toplovodne in vodovodne instalacije Ob nakupu materiala z opravljanjem storitve za graditev, vzdrževanje ali obnovo stanovanjskega prostora, stanovanja a!i hiše 8,5% DDV. Deidvni ids: od pon. do pet.: 7.00-19.00; v soboto: , Xfr. /'/ifutrruiktt it/ T / /*<> . T f r fit \ : 2-22-7:', !• 'rrtťiti: /»ÍifU4r9tn'*i p/inurna-mutihtir M w cr—rr»€t fib o^. i ključ do stanovanja Z ugodnimi stanovanjsidmi krediti Dodatne Informacije dobite v poslovalnici Velenje, Pf^šernova 22, tel.: (03) SSS 43 11 Informativni Izračuni na www.$kb.sl m SKBBANNAD.». »oovT« ceNVSAU eoou» Oh, ti novi predpisi V lan.skeni letii je bila sprejetih kar nekaj predpisov In /jèkonov na pč:ju »radr^je. Verjetno Hitm je že prm»jen(>. da pri teh zadevah posta-nemu po/umi in /aC-nemo iskHtí »krivin«« tvr se jim p<»sku*Utino i/o^nili. Poskusimo drugače. Vse lo je nastalo bolj aH manj po vzoru Evropskih dn^av, kjer li predpisi in ;^fikonl veljajo že nekaj let ter so preizkušeni v praksi. Niso sami sebi namen ampak so zalo, da jih uporabljamo in upoštevamo ter lako pripo-moremo h kvaliîeinejiemu bivanju. Vcřjctnojc najvcćja novost Energetska kartica stavbe. S icm se poska^a zagotovili, da bi bile slav-be pri nas zgrajene energijsko varčno oz., da ne bi bilo vcasu njihove uporabe potrebno potrošiti prevelike količine energije in s tem denarja, iz kariice bo ob nakupu siavbe razvidno, kak.^ni ma-leriali so bili uporabljeni za njeno izgradnjo in še mnogo drugih karakteristik. Na lem mestu ni namen pokazati vseh lastni^sti razvidnih iz karticc tcmvec povedali, da obsiaja in osvestiti bodoče kupce stanovanj o lem. Slanovanja z energijsko kiirlico nc smejo biti dražja, kajti invcstiioiji se morajo lako ali lako dr/ali novih predpisov, ki so kar precej bolj zahtevni kol včasih. Če posedamo na področje toplotne zaščite oken smo zelo osveščeni. Tt^da la osveščenost ima svojo plat zgodl>e, ki se imenuje »subvencija za ener- Samo kakovostni materlatl niso dovotj. Potrebna je tudi pravitna in strokovna izved» ba, V tem primeru je biia izoiacija samo na stresni konstrukciji, ne pa tudi okrog strešnega okna in zato so nastate poškodbe: fiiaden zunanji zrak je ohiadii mavčno obio-go okrog okna. Na teh hiadnih površinah se Je nabirata viaga (kondenz), kije pronicala v notranjost plosče in jo poškodovaia, Da se preprečijo topiotne izgube Je na mansardi potrebno čez izoiacijo potegniti tu-di parno oviro. Na stildh Je potrebno parno oviro zatepiti. gijsko učinkovita okna«. Kar nekaj razpisov je bilo za nepovratna sredstva li.stim, ki so v svoje hiic/stanovanja vgradili dobro izolalivna okna. Daje takžnih Slovencev precej seje izkazalo pri zadnjem nizpisu, ko je bilo prasilcev kar nekaj-kral več kot sredstev. Pa smo vgrajevali lako dobra okna zaradi lega, ker se zavedamo, da je po-IrebnozmanjSatiporaboenergije ali zato, ker smo to dobili subvencionirano? Verjetno je bilo enoz drugim, toda namen je dosežen: vsak, ki kupuje okna prav dobro pozna kakšen mora biti U fak-lor stekla in okna, daje vse skupaj energijsko varčno, Lahko korak naprej naredimo ludi pri drugih materialih? Po liasini izkušnji bi rekla, da nc bo lahko. Ker sc pač nekaj spoznam na gradbeništvo me znanci in prijateljipovprašajo za na.sveu In priznam, da sem bila ena redkih, ki sem, v lanskem letu enemu izmed znancev sveiovala naj na fasado po-siavi vsaj ^ cm izolacije. Biloje jji^no, da dvomi v nasvet, kajti vseh 5 mojstrov, ki so prišli na ogled je bilo enolnih: 5 cm bo dovolj. Pa objeki ni na Primorskem ampak Notranjskem. Rezulial je sicer 6 cm in Ugotovitev, da je letošnja zima Zelo mrzla... Pričakovala bi, da bomo vsaj lakral, ko gradimozasebe in svojo družino loliko pozorni, da si naredimo prijeten, svetel in topel dom. Da si vzamemo Čas in razmislimo. Ali res potrebujemo hl^'' v kateri bo prostora še za eno družino? AJi ni dovolj prijel-na, mala hišica, delno pod-kleiena, s prilličjem in mansardo? Ali ni za mojega oiro-ka bolj zdravo» da ima v svt^^ji sobi dtTvolj vvliko okno, za vse tlsle dni, ko bo zaradi šolskih obveznosti sedel za mizo? /a kak(5Vosl stavb in ludi kakovost bivanja v njih bomo morali Še veliko naredili. Dokler se bo našel kupec za čisto vse kar sc zgradi, do takrat kakovost nc bo najpomembnejša. Zalo vsi. ki kupujete, bodite poztvni na uporabljene materiale, bodi p(Womi na izvedbo, posvetujte sessirokovnjćiki, za izvajalce izberite uspost)bljenc mojstre... Katja Učen K — - 1- '•v -'i K' Zakaj ne bi vsak kotiček in imei vsak otrok svoje sobe? Starši so izkoristili tik "pod streiio" Izdelati prijetno otroško sobo. Enodružinska hiša današnjega časa: pritličje in mansarda. KUIMATIZACIJA - PREZRAČEVANJE OGREVANJE GENERATORJI TOPLOTE • toplovodni kotli na plin ali kurilno olje (FER) • plinska sevala in konvektorji (IMER GAS) - toplotne črpalke (TS KLIMATEHNIKA) - za ogrevanje sanitarne vode zrak/voda od 2 - 30 kW - za ogrevanje bivalnih prostorov voda/voda od 8 - 72 kW TEKMKA TEHNIKA ÎOPLOI* CRPMK6 OD a ' '"O Kw O mM CELJE • VELEN Toplotna črpalka 2 kW prigrajena na 2001 bojierju tip HP A/W 2200 že od 220.000 SIT + DDV (možna subvencija države v višini cca 70.000 SIT) GRELNA TELESA - radiatorji (VEHA) - talno ogrevanje (GIACOMINI) - konvelctorsko ogrevanje (RC GROUP) Konvektor grelne moči 3 kW že od 50.000 SIT + DDV Možnost obročnega nakupa ali 10% gotovinski popust HLAJENJE - freonske klimateke naprave YORK KALVERT od 2 -15 kW • vodni hladilniki različnih izvedb in konvektorji od 6 • 2500 kW RC GROUP Klimatska napt^va toplotna črpalka hladilne moči 00^2,1 kW že od 140.000 SIT DDV ^ťhLV€fíT ventilatorji različnih izvedb (VORTICE) rekuperatorji za varčevanje energije (HEATEX) prihranek energije 50- 60% klimati in kanalski konvektorji (LMF) od 500 20.000 m3/h Dretok CENA 290 m3/h 220.000 SIT + DDV 600 m3/h 270.000 SIT + DDV 1000 m3/h 1900 m3/h 330.000 SIT + DDV 380.000 SIT + DDV 3200 m3/h 570.000 SIT + DDV 4000 m3/h 680.000 SIT + DDV Rekuperatorska enota za varčevanje energije z ventilatorji TERMO SHOR d.0.0. frgovina in inženiring, Cesta talcev 5,3320 Velenje, tel.: 03/ 5864 392, 5862 885, 041/ 625 987, fax: 5864 383 - KLIMATIZACIJA - PREZRAČEVANJE - OGREVANJE • HLAJENJE • SVETOVANJE, PROJEKTIRANJE In IZVEDBA OBJEKTOV TRGOVINA - INŽENIRING - MONTAŽA - SERVIS Mudimo Vam strokovno svetovanje, meritve, izdelavo in montežo. amdoû ŒLESKAŒSnad SIXVE^UCRACeC m.:(»aSl-2240 yguuBUWi— Kwm— TíL-oaasi-Tdda DE GRADNJE • Izgradnja in rekonstrukcija cest, ploCnikov.parkiríSC. • Izvedba zunanje ureditve (tlakovanja .odvod n java n ja, ro b n ikov... ) -asfaltiranje površin, - Izgradnja In rekonstrukcija komunalnih objektov, kanalizacijskih sistemov • izgradnja In rekonstrukcija mostov, brvf, opornih zidov. - izgradnja čistilnih naprav. OE VZDRŽEVANJE , _ - vzdrževanje prometnih površin, - vzdrîevanjB trgov, parkirišč in peš poti r. • storitve z gradbeno mehanizacijo, - prevozne storitve in premiki gradbene r mehanizacije. - strojno čiščenje kanalizacijskih vodov. - K PROMETNA SIGKUJ. in JAVNA SNAGA - izvajanje talnih prometnih označb, • postavitev Ir vzdrževanje prometne signalizacije in obcestnih tabel. - strojno či^enje javnih površin, ' Izvajanle storitev )avne snage. DESmOJKA OPERATIVA • vodovodne in toplovodne Instalacije, ' izdelava In monáža kotlovnic In toplotnih postij, • montaža vodovodnih in toplovodnih zunanjih omrežij, - izdelava In montaža odvodn|avanja meteornih vod na mostovih, • izdelava in morrt^ jeklenih konstrukcij.^- ^A UliÉJÉ: O OKoLJi PUR • PODJETJE 2A UREJANJE PROSTORA VELENJE d.d KoroSkB cesta a/b. 3320 Velenje. Tel.: 03 896 17 00. Fax: 03 891 91 36 _ www.pup.sl_ Poškodovana tla V mnogih starih hišah so ila najniiKnejc pi)šk(xJ(fvana aii obrabljena. 'Jb velja predvsem /a lesena ila. Lcsjc siccr pri gradnji slanovanj po^asto uporab-Ijcn, !oda i/hojciia, .škripajoča in neravna ila ix lesenih desk lahko opravičimo le še v kaki si ari kmečki liisi. Po?^k<ídíwana lia iz ksilolila (umeini lesni kamen) ali icraca» ki ju pogosto najdemo v hišah iz predvojnih časov, lahko prekrijemo s lek-slilno talno oblogo, v naspro-inem primeru pa moramo po-klieali strokovnjaka. Si ara lia najpogosteje prekrijemo / novimi oblogami. To je mogoče celo pri lleh iz lesenih desk. Majave deske pritrdimo z vijaki ali i^chlji, nalo pa jih prekrijemo s slojem samoizrav-nalnc mase, ki je ojačen s tkivom slcklene volne. Ta masa se po razlitju razširi in oblikuje v popolnoma ravno plOí>čo, ki je idealna podlaga za polaganje tekstilne talne obloge ali keramičnih pioščie. Ker ta metoda sanacije le nezjialno dvigne raven lal, navadno nimamo večjih Icžavzvrali. MarjŠe skraj.^^va-nje je seveda potrebno v vsa-kem primeru. Tudi neravne, razloniljcne ali obrabljene estrihe in druge vrste litih lal lahkossamoizravnalno maso spremenimo v ravno podlago. ki je idealna za polaganje drugih oblog. Najbolj razširjene obloge so keramične ploščice, lekslilne lalne ohloge, parkelne pU^-e, plula, plošče iy PVC ali plošče z gumijastimi čepki. Motnost za lemelj i to prenovo lal ponujajo vezitne plo.^če ali iverke. Te na deske pritrdimo z vijaki, ob straneh pa med seboj spojimo z ulori in peresi. Druga mo^nosl za poravnavo lal so plfiSče suhega eslriha. Polomimo jih na sloj zrne iz ekspandirane gline, ki Í7ravna neravnine v podlagi. Če je sloj nasutega malcriala nekoliko debelej.^i, lahko vanj celo položimo napeljave. S tem se izognemo razbijanju zidov ali vrezovanju ulo-rovvomel. Suhi cslrih položimo neposredno na Izravnalno na-sulje. P^*>amezne plošče med seboj zlepimo in privijemo. Na slikih suhega eslriha s steno postavimo približno K) cm široke pasove iz trdne pene, ki preprečuje prenos zvoka s lal na slenc- ?.al je suhi esirih nekoliko debelejši od drugih oblog, za- MEM neilOSTlMOlEII: • Mamina II topl9liialzQlati|i 'VarimistjiilianljleoBrolje 'tili0nisliaaliHS(erslK villve 'MslalUflilnoinnilBatNjill -lireprtstoiliteBje -vse no&eQhlikdavelIkosll •veimtinitacljlesa 'liigatsgcMerkarv UVASNUEDIMOniDI: 'ZjmUvrt 'VetnlBV 'Predfilne la paaaraiste stene 'ZasteUltevkalkiaov In teras • rolete. !ala2i|8, seadla '6kMsleiiellce»Werzaill*< •gdra2u vrata Homao ^ nAfMAî ma ÙJL Uib RaliL lds iS. »H mi TeL:a3/BI-9e-mSSi<:N1/5eM95 Fac n/U-N-M. www.n-nlil/l(/niin lo moramo nekoliko bolj skrajšali vrai a. Strokovnjakov nasvet Da na meji med lekslifnimi talnimi oblogami in (iblogo Iz keramičnih pli^ščic ne bo neprijel-nih višinskih preskokov, uporabimo posebno tjnke ploščice za pren(wo. Te so debele komaj ří mm (loliko kol teksiilna obloga), kljub temu pa jih lahko obremenimo kot normalno debele lalne ploščice. Visoki stropi Vi.soki prastori imajo zaradi velike proslornine po-goslo tudi nepotrebno veliko porabo energije, kar pomeni obremenitev okolja. S spuščenim slropom /manjiiimo ogrevalno prostornino, izboljšamo izolacijo in odpravimo ici'ave z videzom stropne površine. Otfsl*! na novi lekA^III Praprolnlkova 35 3330 MOZIRJE Tmut oa/aMiCaino cenovno in časovno zahtevno opravilu. Z»to je dobrodošel Odlok o določitvi pi»možnih objektov in naprav; ki se l^hko ^^nidijo brez lokacijskeua dov4»ljenja in gradbenega dovoljenja, pač pa ^anje zadošča /golj (Kll(»Cba o dovolitvi priglašenih del. Kaiuri S(i li ohjckli določajo občine saniohlojno, vendar je nekako pri vseh to področje urejeno podobno. Tako se za objeklc, za katere zadostuje priglasitev del štejejo: Pri družinskih stanovanj» skih hišah: • garaže za asebnl avlo, površina do 20 m2, - nadstrešek (pokrila terasa» pokrit parkirni prostor za cn asebni avlo, kolesa, nn")ped in motor ter avtomo bilskc prikoliec) s površno pokritega prostora do 20 m2 - drvarnice, shrambe za vrtno onxlje, vrtne ute, steklcnjaki, lope, zimski vrtovi Ipd. površine do 20 m2. - pergole, dimniki, sonCni kolcktorji, .sonCne eeliec, siUeliiske antene, • /asiekílíev balkonov, vetrolovov, zunanjo stopnico, pod pogojem, da so izvedene oblikovno enotno in celovito, - ťréade in strešna okna. čc ne obsegajo več kot 20% slre.^ne pcjvršinc in ne segajo preko obstoječih slemen, - zunanji bazen, ribnik, povrSIna do 30 m2, - manjSi objekti za rejo malih živali, Če ne presegajo 12 m2 skupne tlorisne površine: objekt jo lahko leson ali zidan, pritličen, v sklopu gospodarskih objektov na območjih, kjer reja ni prepovedana s posebnim predpisom. Pri kmetijah: • skedenj, kašča oziroma gospodarski objekli brez bivalnih priistorov, lo- pa za shranjevanje sena, krme, stelje. orodja, površine do 20 m2, tipski silosi za shranjevanje živinske krme z ate.stom, čo ne presega UO m3 prtïslomine in največ do 1,5 m nad kolo terena, montažni ra.stlinjaki, toplo grede do maksimalne skupne površine do 40 m2, vsklopu ali na robu funkcionalnih zemljišč stanovanjskih in gospodarskih objektov, proizvodni rastlinjaki brez omejitve velikasii, čc ne potrebujejo temeljenja in nimajo nobenih komunalnih priključkov in je možna hitra vzpostavitev v prejšnje stanje brez gradbenih posege prestavitev m postavitev kozolcev in skednje v, v celoti lesenih, tipolČkov-nimi temelji, zavetišče za živino, svinjaki, hlev za drobnico, ka^Če, lope za shrambo sena, poljščin, strojev in orodja, če skupna površina ne presegii 50 m2, če so pritlično grajeni, l«>eni ali /idani in so situirani vsklopu stanoviinjskih in gospodarskih objektov, gnojnične jame ter gnojišča za potrebe kmetijskih gospodarstev v nepropustni izvedbi, največ do 50 m3 prasto-rninc, kxirani ob gospodarskih objektih, lako. da ne predstavljajo motnje za sosednje stanovanjske objeklc, čebelnjaki, ki so situirani izven naselij, če je situacija znotraj parnega katastra, če goji manj kol 20 panjev, čo je objekt lesen, prilličen in njegova površina ne presega 15 m2: vsoglasju z neposrednimi mejaši, manjfc agrarne operacije (ag- romelioracije, osuševanje...) do maksimalne površine 0,5 ha. Pri večstanovanjskih hišah (blokif stolpnice): - zasteklitev balkonov po enotnem projektu za celotno zgradbo, - oblikovanje zimskih vrtov na večjih terasah poenotjiem projektu za ee-loi no zgradbo. - kolesarnica (stojala za kolesa z nadstrešnico), - ureditev prostora za smetnjake, -otroška igrišča. Drugi pomožni objekti: • vrtne in dvoriščne ograje do višine Im, ki morajo bili postavljene na notranji strani mejnikov na investitorjevem zemljišču, pod pogojem, da so mejniki vidni: ograje iz odpadnih materialov niso dovoljene (višja ograja je mi>žna po presoji UE in s soglasjem občine), ' oporni zid do višine 1 m. odmik od javnih površin (krajevne poti, ulico...) v so^asju z upravljalcem ali lastnikom) in odmik 0,5m od posestne meje s sosednjim zemljiščem (temeljna pota zidu je lahko na pasest-ni meji), -žive meje do višine največ 1 m 7 odmikom U,5 m od posestne meje, min. 0,5m ali po presoji: - mikrourbana oprema (klopi, igrala ipd.), -tlakovanje in urejanje funkcionalnih zemljišč pred stanovanjskimi In drugimi objekli, • plinski rezervoarji in cisterne za olje do 5 m3 z izvedbo priključka na objekt in podobno, - greznice do 5 m3 in higienske kapniee, locirane neposredno ob obstoječih objektih: greznico morajo biti dvo-prekatne, neprepustne, brez izpusta v leren ter male Čistilne napravo za čiščenje komunalnih in odpadnih voda (do 50 EE), če gre za Izboljšavo sanitarnih pogojev skladno s pogoji strokovnih služb za področje v*idnega gospi^darslva in pristojnih inšpekcijskih služb. - ograde /a divjad; lovske preže, -reklamne, razgledne, turistične table in obeležja, ' kiižipoti, - cestne ovire za umirjanje prometa, - tipske čakalnice na avtobu.snih postajališčih, - manjši sakralni objekti (kapelice) tlorisne površine do 5m2 ter ureditev manjših krajevnih pokc^ališč, ki ne zahtevajo večjih ureditvenih del, • lelefoaske govorilnice. Drugi posegi v prostor: - odstranitev obstoječih objektov ali naprav aJi njihiwih dol(W do povrSine 50 m2, višin pritličja in podstrešja, za katere ni ptîtreben projekt rušit-ve, -vsi p(xsegj za odstranjevanje arhitektonskih ovir za invalide in telesno prizadete občane. Spiošni pogoji K ptisanic/ni individualni stanovanjski stavbi je možno postaviti le en pomožni objekt s tlorisno površino v skladu z zgornjimi določili- Pomožni objekti se morajo odmaknili od siwednjc parcelne meje minimalno 2 m, če to dopuščajo požarnovarstvene in tehnično sanitarne razmere na terenu, oziroma kakor je določeno v prostorsko urcditvenili pogojih; odmik od javnih poli pavs(»glasjuz upravljalcem ali lastnikom. V primerih gradnje oziroma postavitve pomožnega objekta v varovalnem pasu (npr. pllnwod, vodni vir, ccsic, železnice itd) ali ožjem območju naravnega ali kulturnega spomenika je potrebno pridobili soglasje upravljal-ca tega območja. Drugi pomožni objekli (glej zgoraj) se lahko postavijo v odmiku 0,50 m od posestne meje. Če s tem ne ovirajo soseda ali kako drugače poslabšujejo bivalne pogoje v okolici, brezsoglasja soseda. Odmik od stjsednje posestne meje se lahko zmanjša, če si investitor pridobi soglasje soseda, Zakon daje občinam več pristojnosti V prehodnih določbah zakona o graditvi objektov (ZOO) je občinam omogočeno, da lastnike nepozidanih stavbnih zemljišč na takšnih območjih, ki so povsem po nepolrcbnem dolga lela nepozidana, čeprav ležijo v naseljih oziroma celo mestnih središčih (in so torej zazidljiva), občulno bolj obremenijo z nadomestilom za uporabo stavbnega zemljišča kol za druga zemlji.šča, ki se uporabljajo v skladu z občinskimi razvojnimi načrti, katerih sestavni deli so tudi prostorski akti. Cilj, da je treba najprej izrabiti degradirana (Dbmočja in nej'ïozidano olo-ke sredi drugih zazidanih stavbnih zemljišč, je vodil ministrstvo za okolje, prostor In energijo, kot predlagatelja zakona o gradhvi objektov, da v zakon vnese določilo, ki v odsolnmti doigo pričakovanega davka na jiepremičnine "kiiznuje" lastnike praznih stavbnih zemljišč. Doslej, čeprav je tudislara ureditev omogočala, da bi lahko občine zaračunavate nadomestilo za uporabo stavbnih zemljišč Ludi za lista, ki niso pozidana, enako kot za pozidana ali celo več, pa te mc^nostl vse občine niso izkori.siilc. Po 218. členu ZOCf morajo občine svoje odloke o nadomestilu za uporabo .stavbnih zemljišč uskladiti z zakonom najpozneje v šestili mesecih. Tudi Če v lem času svojih (xllokov ne uskladijo z zakonom, bodo obvezne odmerjali nadomestila od nezazidanih stavbnih zemljišč, in siccr najmanj loliko kol za zazidana- Vprašanje degradiranih stavbnih zemljišč in objektov pa v sistemskem smislu ustrezno ure- Finančna spodbuda za obnovo Agencija RS za učinkovito rabo energije je objavila javni razpis za lin ančnc spodbude za vlaganja v povečanje energetske učinkovitastl v slarejših stanovanjskih stavbah- Razpis se nanaša na stanovanjske stavbe, katerih gradnja je bila začeta do leta 1980- / nameravanimi ukrepi mora biti doseženo najmanj 10 tisoč kilovatnih ur prihranka potrebne toplote za ogrevanje na leto, to je tisoč liirov kurilnega olja- Ore za ukrcf>e, kot so izolacija podstrešja ali sirehc. Kolaeija fasade in zamenjava ali obnova oken. Skupna vredncwt razpisa je fiO milijonov tolarjev, višina posamezne finančne spodbude (nepovratna sredstva) pa je lahko do 10 odstotkov naložbene vrednosti, toda največ do pet milijonih tolarjev, če gre za večji stanovanjski objekt. jajo tudi določbe zakona o urejanju pro.slora. V 5. členu je splošna usmeritev, ki pravi, da je pri usmerjanju poselitve treba zagotoviti racionalno rabo zemljišč In objektov v naseljih, pri čemer je treba Izkoristiti predvsem proste in nezadasino Izkoriščene površine v naseljih z njihovim aktiviranjem 1er s prenovo in sanacijo degradiranih območij v naseljih, /akon po novem daje občinam Še niz možnosti zavođenje aktivne zemljiške politike. Najzanimivejša določba je tako imontwa-na obvezna prenova, ki občini na določenem območju, kjer želi izvesti reviializacijo, omogoča celo poseg v lastninske praviee. Občina lastniku lahko naloži obnovo objekia ali revitalizacijo v določenem roku. Novi zakon odpravlja največji pomanjkljivosti dosedánjej^ sistema, in sicer pre dol got raj no pridobivanje dokumentacije ter dvofazni postopek z lokacij.skim in gradbenim dovoljenjem. Po ZGO-l je potrebno pridobiti za gradnjo samo eno dovoljenje-gradbeno dovoljenje, za enostavne objekte, spremembe rabe in vzdrževalna dela pa ne bo potrebna nobena odločba. ZGO-l odpravlja dosedanjo neracionalno zahtevo, po kalorije bilo potrebno za gradbeno dovoljenje za vse vrste objektov predložiti enak ob.seg doku- mentacije ( razen za prigla.sitev del).ZGO-l namreč objekte razvršča na enostavne, manj zahtevne in zahtevne objekte ter jasno določa, za katere objekte je gradbeno dovoljenje potrebno. Po dosedanji ureditvi so bili postopki pogosKî dolgotrajni tudi zaradi nasprotovanja gradnji s strani mejašev. Novi zakon jasno določa, daje v postopku izdaje gradbenega dovoljenja za objekt, ki naj bi bil zgrajen na lokacijsko urejen območju, stranka samo investitor in posledično temu za ta primer do-k)ča skrajšani ugotovitveni postopek za i/dajo gradbenega dovoljenj a-V primeru, ko se izdaja grad- beno dovoljenje zii objekt na olv m^^Čju, ki se ureja s prostorskim redom, so poleg invesUlorja stranke cr/. udeleženci postopka samo osebe, za kalere bo iz vplivnega območja takšnega objekta ra/vidno, da takšen vpliv sega na njihove nepremični-nc.Posiopki so se doslej pogosto zavlekli tudi zaradi pridobivanja soglasij izvajalccv pristojnih služb- Po ZOO-1 velja za izdajo teh soglasij upravni postopek, kar pomeni, da morajo nosilci teh javnili pooblastil o soglasju odločili / odločbo, zoper katero ima investitor pravico vložiti pritožbo. Oh, te cene Cene stanovanjskih povráin po nekaterih krajih v Sloveniji v EUR na m^ Kraj / regija garsonjere In enosobna 1,5 in dvosobna stanovanja 2,5 in večsobna stanovanja Hiše Liubljana 1100-2370 1000-2360 900-2320 600-2400 Uubliana-okollca 800-1870 700-1800 600-1700 400-1900 Velenie 700-1200 600-1100 650-1000 300-1600 Gorenjska 920-1350 700-1450 650-1410 500-1800 Primorska 1100-2450 400-2260 450-2000 400-3400 Cene st> seveda Ic približne, in kažejo približno ponudbo. Možna so tudi odstopanja navzgor, oziroma navzdol, vendar so 10 le redki primeri. Cena zemljišč je v Velenju po 5-600 SIT, stanovanjske hišc pa so povprečno po 28 milijonov. Cene v Sloveniji so zelo različne. Najdražja sta Portorož in Piran, kjer je m2 slanovanja v novogradnji lahko od 4UO.OOO do 500-000 SIT V ostalih obmorskih krajih so ecnc novih stanovanj nižje in se gibljejo okoli 340.00C Sn: Cone zemljišč za gradnjo pa segajo od I l-O(H) do 45.000 SIT in so redke. 2^1o drago mesto je tudi Ljubljana, ki se zlahka primerja z nam bližnjo sosednjo prestolni- co Dunaj. Tu so cene, po.sebej najemnih stanovanj, kar bistveno nižje, Velenje je ssvojimi eenatni sUi-ncwanj povečini nekoliko dražje kol C'eljc- Polaganje keramičnih pioščic Preden /aCiteni<» p^^lat^ati ploi«Čice je príp4»n»cljivČic, o/in>ma ta dtla ymanj.šalí do najmanjše m4»/n« mere. Tla st) Ic i/jcmoma v(^doravTia, zaio jc nujno da 7 dolgo libelo ugo-lovimo, kakšen jc nakJon tal v prtîsioru. (?e jc padec îal razmeroma velik, ga odpravimo s samoizravnalno maso, z neznatnimi od-siopanji pa sc I ć« h ko sprijaznimo. Upa^tcvali moramo tudi, da slone običajno ni?«> povxcm pravokoinc in Ja zalo ne moremo pričeli polagali ploščic kar vcncm kolu. Naredimo tako, da izmerimo raz- SVETUJEMO - IZDELUJEMO - MONTIRAMO DRAME d.o.o. Cesta na Ostrožno 2, Celje Tel.: 428-41-00, Fax: 428-41-03 ALU IN PVC ELEMENTI: OKNA - VRATA - IZLOŽBE - ZIMSKI VRTOVI PVC okno, petfconiomo, z znakom kvalitete Sodobna vrsta • ^ varnost vaiega domaf R' liko med najdalji^oin najkrajšo ločko med dvema stenama. V Uički kjerjc razdalja najdaljša naredimo čriico, ki naj bo od stene oddaljena/a širino ploSiice, kiji dodamo 5 mm pribiika, Skozi to čriico poicgnemo vzdolž lal vodoravno črlo, ob kaleri bomo najpicj polagali drugo vrsto pk\?čic. ki jih ne bo potrebno prirezovali. Ko to vrslo kiínčamo, enako naredimo Se v navpični smeri, ki jo prav tako polagamo ob zarisani navpični črli. Nalo izjnenoma lepimo vodoravne In navpične vrste. Vsaka od njih se lako ravna po prejSnji. zaiojc napaka pri polaganju relaiivno majhna. Površino lako oblagamo od sredine proti robcrvom, kot bi gradili piramido. Lepilo za ploščice /mc-^amo po navodilih proizvajalca In ga na prej dobro očtóčcn.i tla nanesemo z gladkih stranjo zobate lopalice, v drugem koraku pa z zobci lopaiicc oblikujemo profil lepila, Velikost zobccv Izberemo glede na vclikosi ploščic. Pri pk>ščicali 2(1 x 2U cm uporabimo lopaiico z zobci globine 6 mm, pri večjih pk'^icah na primer 3D \ 30 cm pa naj bo globina zobcev 8 mm. Za manjSc ploščice je seveda jçlnbina zobcev manjša med 3 in 4 mm. Tudi Širina fuge JC odvisna oJ vclikosi i ploščic. Večje kot so ploščice širše naj bodoluge in obratno. Pri ploščicah 20x20 cm uporabljamo fuge od 2 00 3 mm, pri večjih ploSčieah pa so le lahko ludi do mm. Z nana^njem fugirnc mBIVŘŠC6AlAmHJA Sedůi pođj6tj0: SpofM tí.o.o., spodnji trg 35,2344 Lovrenc na Pohorju PB CBUB, Mariborska cesta 105 a PB DRAVOORAD, Mariborska 38 Tel.: 03/491-53-30 TeL: 02/87-20-240 PB SLOVBNJ ORAĐEC, Troblje 39 TeL: 02/884-20^25 kuhinje argento modelno leto 2002 / 2003 VANIUA (nirrwna • 6«inja) variant« poalavitv» NATURA (ôaénjfl) vailwrta postaiHtv* LmnI d»l: oplem«4itteAl tvenl » iMnI vzorec Vrstica: maalva bukav (barva Oalovna pioééa: 0,7 mm tamlnat i* 38 mm Ivarka delovne plošče, kuhinjske pipe in laminatna tla Kuhinjske delovne pioéie Val|a pri nakupu cala pioit« m dolžina medeninaste kljuke Ú KAINOL MomcsHf ummm Laaafll del: oplem&nltenl Ivaral • laani vzorec Vratica: maalva Mpa 'i' a!untlnl| Oalovna ploiia: 0.7 mm lamlnat + 38 mm Ivarka .-RBSStnM ŽE OD 1.299 SIT/m' euhomofitaino polaoenle ■I|mi II ■MI+CR I I|MI ■^BB+pz EJBS^PZ ILABB+PZ ^^IIL/ga ^^ 240/812 polaganje laminatov od 800 SIT m' 1.890 9H 30% OOTOVIMSKI POPUST ZA KUHINJE V UBSBCU APMLUI AnnBtuPs a pomlvalfw korito - CAGINBAdas m pomivalni stroji, vgradne pećice, kuhinjske nape in kuhalne plošče p Na zato^f tUdI ■ iOJUČAVNICE • VAANOSTNO OKOVJE ' OKOVJE ZA OKNA • POHiŠrVENO OKOVJE - VIJAKI ■ LEPILA ... aprila 2003 TV SPORED 23 ČETRTEK, 3. aprila PETEK, 4. aprila SOBOTA, 5. aprila NEDEUA, 6. aprila PONEDEUEK, 7. aprila TOREK, 8. aprlia SREDA, 9. aprila SLOVENiJA 1 07.00 Dobro jutro 09.00 Poročila 09.05 Pod klobukom 09.40 00 peti pesniki 09.50 Zgodbe iz školike 10.20 Volja naide pot 11.10 Slovenska pdkd in valček 2Û03 13.00 Poročila, spori, vreme 13.3D Človek, nejeli se 14.S0 Gospodarji izzivi 15.05 Spomini na protesoria Janka Jarca 15.55 Kanape 16.30 Poročila, Sport, vreme 16.45 Na liniji 17.20 Lahko letim, dok. film 17.45 Cily(oik 18.15 Humanrstika 18.45 Risanka 19.00 Danes 19.05 Vaškfaj 19.25 Vreme 1930 TVdnevnik.šport.vreme 20.00 Tednik 21.00 Prviindnjgi 21.20 Osmi dan 22.00 Odmevi, kullura. kronika, špon, vreme 22.50 Glasbeni večer 00.00 Dnevnik zamejske tv 00.20 Humanislika 00.55 Osmi dan 01.20 Tednik 02.15 Mafv Tyler Moore. 155. del 02.40 Pismo, him 04.45 §pon SLOVENiJA 2 07.30 Vremenska panorama 08.30 Mostovi 09.05 Dobro jutro 11.05 TVprodaia 11.36 Vi(ieostrani-Vremenska panorama 15.15 TVpnxjaia 15.45 Konec svea,5/6 16.45 Videospotnice 17.30 MarvTylerMooie,1S5.del 18.00 Iz naših krajev 18.15 Lynxmagazin 18.45 Primorska kror^ika 19.00 Danes 19.06 Vaš kraj 19.25 Vreme 19.30 TV Dnevnik 20.00 Ameriške sanje, koncert Andrea Bocellita 21.00 Dom svobode 21.30 Kako sem ujel sokola 21.45 Vanjana42. ulici, film 23.40 Oz, Ameriška nadalievanka, 26/32 00.40 Videospotnice 01.25 Videostrani 07.05 Dragon Bali, rts. serija 07.30 Action man. ris. serija 07.56 RickiLake 08.45 Ko bos moia, nad 09.40 Nezaželjena, nan. 10.30 Tvprodaia 11.00 Grda račka, nad. 11.50 Voní ljubezni, na ST SS 09.00 POP CORN, glasbena oddajd. gost; Sound Atâck 10.15 Vabimo koglecJu 10.20 Odprta tema, ponovitev 1120 Nai spot dneva 14.00 Videostrani 18.05 Vabimokogledu 18.10 Regionalne novice 18.15 Mladi upi, otroška oddaja, 3. TV mre a 18.55 Nai spot dneva 19.00 Videostrani 19.55 Vabimo kogledu 20.00 upanzvami, kontaktna oddaja, gost; Štefan Tlsel. upan občine Šentiur 21.00 Regnnalne novice 21.05 GlastKni videospoti 21.25 Vabimo kogledu 21.30 Beli pianino, glasbena oddaja z zabavno glasbo 22.45 Vabimo k ogledu 22.50 Naj spot dneva 22.55 Videostrani SLOVENiJA 1 07.00 Dobro jutro 09.00 Poročila 09,05 Lahko letim, dok Hlm 09 20 Nahniii 10.10 Humanistika 10.40 Kdo bo koga, 3/3 11.10 Dor; merrtony band, koncert 11.45 Odfïto dan in noč. 9/13 12.15 Lukas.9/13 13.00 Poročila, špoit, vreme 13.35 O živalih in ljudeh, tv MB 14.05 Vsakdanjik in praznik 15.00 Pivi in drugi 15,20 Osmi dan 15.55 Mostovi 16.30 Poročila, šport, vreme 16.50 Iz popotne tort)e 17.05 Potepania. 5/10 17.40 Razgalieni planet. 5/6 16.30 Žrebanje deteljice 16.45 Risanka 19.00 Danes 19.05 Vaš kraj 19.30 TVdnevnik, šport, vreme 20,00 Praksa. 23. del 20.50 Lepa naša domovina 21.20 Homoturisticus 22.00 Odmevi, šport, vreme 22.50 Pohocniklub 00.00 Dnevnik zamejske tv 00.20 Razgalieni planet. 5/6 01.10 MaiyTyferMoore, 156.del 01.35 Homoturisticus 0200 Riobravo, amer, film 04.45 Slovenska polka in valček SLOVENiJA 2 07.10 Teielekst 06.30 Kanape 09.05 Dobro jutro 11 05 Tv prodaja 11.35 Videostrani 14.15 Tv prodaja 12.45 Tedenski izbor. Omizje 14.45 Terminal 15.45 Rdeče vesolje, 4/4 16.45 Vkleospotnlce 17.30 Mary Tyler Moore. 156. del 18.00 Iz na»li krajev 18.15 ViczalOOOsil 16.35 Mtnialure 18.45 Prirr>orska kronika 19,00 Danes 19.05 Vaš kraj 19.25 Vreme 19.30 TV dnevnik, šport, vreme 20.00 VesoljskUuris{, 27 B9 PONOVITEV ODDAJ TEDENSKEGA SPOREDA 09.(XI Miš maš. otroška oddaja, 09.40 Iz pon. oddaje Dobro jutro 10.30 1166, VTV magazin. regionalni inf. program 10,50 Športni torek, športna informativna oddaja 11.10 Iz olimpijskih krogov 11.15 Sportntgosl 12.00 Vabimo k ogledu 12.05 Dober večer, gospod predsednik, Gost: mag Stanko Sfepišnik. predsednik LIO Siov. orodjarskega grozda 13.05 V harmoniji z naravo, kmetijska oddaja 13.35 Izsredineodd.Ck&rojutro 14.25 Videostrani 18.00 Vabimo k ogledu 18.05 1167. VTV magazin. regionalni inf. program 18.35 Iz petkove odd. DobnD jutm 19.25 POP CORN, glas. odds^a, gostje: Sound Attack 20.40 Znam obraz: Dartvenski utrini 09.05 Dobro iutro 11.05 TV prodaja 11.35 Videostrani 12.10 TV prodaja 14.10 Vesoliski turist, dok. odd. 15.00 Po hčerinih sledeh, 1/2 16,40 Videospotnice 17.30 ŮaíObřiedežeje.5/13 17.40 Evain Adam, 14/16 16.10 Štafeta mladosti 19.00 Dar>es 19.05 Vaš krai 19.25 Vreme 19.30 TVdnevnd<, šport, vreme 20.00 Končnica 21.05 Studiocity 22.00 Obzorja, 1/5 22.50 Brane RonČel izza odra 00.15 Oz, 26/32 01.15 Videospotnice 02.00 Videostrani 07.00 Dragon Bali, ris. serija 07.30 Action man. ris. serija 07.55 RickiLake 06.45 Ko boš moja, nad. 09.40 Nezaželjena, nad. 10.30 TV prodaja 11.00 Grda račka 11.50 Vonj ljubezni, nad. 12.45 Športnascena 13.40 TV prodaja 14.10 RickiLake 15.00 Vonj ljubezni, nad. 15.55 Grda račka. nad. 16.55 Nezaželjena, nad. 17.55 24 ur 18.00 Ko boš moja, nad. 19.00 24 ur 20.00 PodenosrrelK),naJ. 20.55 Naša sodnica, nan. 21.50 Urgenca, nan. 22.45 )C 09.00 Dobro iutro, informativno • razvedrilna oddaja 10.00 Vabimo k ogledu 10.05 1167. VTV magazin, regionalni inf. program 10.35 Najspotdneva 14.00 Videostrani 16.30 Košarka, posnetektekme. Krka Prvovama Laško 16.05 Vabimo k ogledu 16.10 Regionalne novice 16.15 Nogomet, posnetek tel^e ERA Šmartno : Mura 19.45 Najspotdneva 19.50 Videostrani 19.55 Vabimo k ogledu 20.00 Poslanska pvsama. kontakfiia oddaja, gost Bo^n KonOč, poslanec ZLSDVDr avnemzboaiRS 21.00 Regionalne novice 21.05 Rokomet, posnelek tekme. Prevent Sk)venj Gradec : Slovan 22.35 Iz oddaje Dobro jutro 23.25 Videostrani SLOVENiJA 1 06.30 Odmevi 07.00 Dobro jutro 09.00 Poročila 09.05 Radovedni Taček 09.20 Dogodivščine v veseli hosti, 4/26 09.45 Fliper in Lopaka. 25/26 10.10 Študentska ulica 10.40 Svet narave, 2/3 11.30 Obzoriaduha 12.00 Namone,6/13 13.00 Poročila, šport, vreme 13.20 Izvirin)! 13.50 Ljudieinzemlia 14.40 Polnočniklub 15.55 Potepanja 16.30 Poročila, šport, vreme 16.50 Slovenske ljudske otroške pesmi 16.55 Zlatko zakladko 17.05 Knjga mene briga 17.25 Skrivnosti, ponovitev 17.40 Mejlce, dok. oddaja 18.10 Prisluhnimo tišini 18.45 Risanka 19.00 Danes 19.05 Vaš kraj 19.30 TV dnevnik, šport, vreme 20.00 Dosje 20.55 Aktualno 22.00 Odmevi, kultuma kronika, šport 22.50 Beckett na filmu 1 23.10 Ne jaz, iska drama 23.20 Samuel Beckett, 1/2 00.16 Dnevnik zamejske tv 00.40 Mejice, dok c^daja 01.10 Prisluh rŇmo tšini 01.40 Dosje 02.30 Aktualno 03.25 MafyTyleTMoore,157.del 03.50 Beckett na filmu 1 05.50 Šport SLOVENiJA 2 06.30 Dober dan. Kon^ška 09.05 Dobrojutro 11.05 TVpmdaja 11.35 Videostrani 14.10 TV prodaja 14.40 Studiocity 15.35 Končnica 16.45 Videospotnice 17.30 Mary Tyler Mcofe, 157. del 18.00 Iz našitikrajev 18.15 Primorski mozaik 18.45 Primorska kronika 19.00 Danes 19.05 Vaš kraj 19.25 Vreme 19.30 TV dnevnik, šport, vreme 20.00 Šport 20.35 Liga prvakov v nogometu, Real : Mnachester. pren. 22.25 Acid house, ang, film 00.10 02,29/32 01.10 Videospotnice 01.55 Videostrani 07.00 Dragon BalL ris. serija 07.30 Action man. ris. serija 07.55 RickiLake Ofl.45 Ko boš moja. nad. 09.40 Nezaželena, nad 10.30 Tv prodaja 11.00 Grda račka, nad. 11.50 Vonj ljubezni, nad 12.45 Naša sodnica, nan. 13.40 Tv prodaja 14.10 RickiLake 15.00 Voni ljubezni, nad. 15.55 Grda račka, nad. 16.55 Nezaželjena. nad. 17.55 24ur-vreme 18.00 Ko boš moja. nad. 19.00 24 ur 20.00 Prevepeno 21.00 Po tišini, amer lilm 22.40 XXL premiere 22.45 Razstresena Ally, nan 23.40 Seks v mestu, nan 00.10 24 ur. ponovitev 01.10 Nočna panorama Hmnmit 27 sa 09.00 Pos^n^ pisama, gost Bojan Kontíč. poslal ZLSDVDravnemzfaoruRS 10.00 Vabimo k ogledu 10.05 Nogomet, posnetektekme ERA Šmartno :Mura 11.35 Najspotdneva 14.00 Videostrani 18.10 Vabimo k ogledu 18.15 Rokomet, posnetek tekme Prevent Sk)venj Gradec : Slovan 19.35 Najspotdneva 19.00 Videostrani 19.55 Vabimo k ogledu 20.00 1166. VTV magazin. regionalni-inf program 20.20 Športni torek, športna informativna oúíiaja 20.40 Iz olimpijskih krogov 20.45 Športni gost, kontaktna oddaia Gostvstudtu: Aleš Gorza. smučar 21.30 Vivaluristica, 3. TV mre a 22.00 Košarka, posnetektekme Krka: Pivovarna Laško 23.30 Vabimo k ogledu 23.35 Najspotdneva 23.40 Videostrani SLOVENiJA 1 06.30 Odmevi 07.00 Dobrojutro 09.00 Poročila 09.05 Slovenske ljudske otroške pesmi 09.10 Grdi raček Tine, 232/26 09.30 Zlatko Zakladko 10.05 Knjiga mene briga 10.25 Skrivnosti 10.30 Radioaktivnost, 10/26 10,^ Mejice, dok, oddaja 11,25 Prisluhnimo tišini 11.^ Alpe. Donava, Jadran 12,25 Homotunstcus 13.00 Poročila, šport, vreme 13.15 Paradaplesa 13.40 (Ne)znani oder 14.05 Dosje 14.55 Aklualno 15.55 Mostovi 16.30 Poročila, šport, vreme 16.50 Male sive celce. kviz 17.50 Receptza zdravoživljenje 18.45 Risanka 19.00 Danes 19.05 Vaš krai 19,30 Dnevnik, šport, vreme 20.00 Sinova soba, liai, film 22.00 Odmevi, šport, vreme 22.^ Zgodba iz Kumrana 23,55 Dnevnih zamejske TV 00.15 Recept za zdravo življenje 01.05 Mary Tyler Moore. 153. del 01.30 Palmetto, amer film 03.20 Zgodba iz Kumrana 04 40 Sinova sobd, ital. lilm SLOVENiJA 2 08.30 Potepanja 09.05 Dobrojutro 11.05 TV prodaja 11.35 Videostrani 15.^ TVprodaia 16.05 Skivenski ljudski plesi 16.45 Videospotnice 17.30 Mary Tyler Moore. 153. del 18.00 Iz našili krajev 18.15 O živalih in ljudeh 18.45 Primorska kronika 19.00 Danes 19.05 Vaákraj 19.25 Vreme 19,30 TV Dnevnik, šport, weme 20.00 Lígapr/akovvnogometu. Juventus : Baicehyia, pren. 23.30 69, tajski film 01.20 Oz, 30/32 02,15 Videospotnice 03.00 Videostrani 07.00 Dragon Ball, japonska ris. 07.30 Actk)n man, risanka 07.55 RickiLake 08.45 Ko boš moja. nad. 09.40 Nezaželjena. nad. 10.30 TV prodaja 11.00 Grda račka, nad. 11.50 Vonj ljubezni, nad. 12.45 Preverjeno 13.40 Tv prodaja 14.10 RickiLake 15.00 Voni iiubezni. nad. 15.55 Grda račka. nad. 16.55 Nezaželena, nad. 17.55 24 ur, vreme 18.00 Ko boš moja, nad. 19.00 24 ur 20.00 Poročeni ljubimec, am . f 21.40 Trafika, 10. del 22.10 Na kraju zločina, nan. 23.00 /C Hmnmíí 2T sa 09.00 Dobro jutro, infomiativno razvedrilna oddaia 10.00 Vabimo k ogledu lO.iB Športni gost, ponovitev gost v studiu: Aleš Gorza, smučar 10.45 Najspotdneva 14.00 Videostrani 18.05 Vabimo k ogledu 18.10 Regionalne novice 18.15 Čas za nas, mladinska oddaja, 3. TVmre a 18.45 Najspotdneva 18.50 1166. VTV magazin, pon. 19.10 Športnitorek 19.30 Iz olimpijskih krogov 19.55 Vabimo k ogledu 20.00 Na obisku... pri dru ini Špital iz Velenja 21.05 Regionalne novice 21.10 Najspotdneva 21.15 Ljudje Evrope: Kmel^stvo, dok. oddaja 21.25 Vabimokogledu 21.30 Odprtatema. 3. TVmrea 22.30 Iz oddaje Dobro jutro 23.25 Vabimokogledu 23.30 Nai spot dneva 23.35 Videostrani V središču vašega družinskega življenja Narava nagrajuje naše inteligentne pečice z oceno "A Kuhinje spreminjajo svojo podobo In sv^ namen. Postage so sredISče drutlnsk^ Uvljenja, kjer se družina zbere po napornem dnevu, prebira časopise. dela dwmie rkalo^e. obeduje in sprejema goste. Zato tu potrebujemo prijazne aparate, bi brezhibno delujejo In tudi odlično izgledajo. Prostor, kot ga ustvarite sami Vgradni aparati Gorenje so za&novani In Izdebri za ljudi. ki ra|e živijo po lascnj mert, lakor da bi $e prepuiiali toku dnjgth. Uscvaijenl so za ljubitelje lepih, premišljenih oblik. Z vgradnimi aparati Corenje boste usMrlli kuhinjo» skJadno z vailm okusom in z vaiiml pove-bamj. Pečico lahko namestite v višini oà. napo nad kuhinjski pu^ hladilnik In zamruvalnlk lahko skrijete v kuhinjski «lemenL S priporočilom narave V Gorenju $o bboljiave In novosti že dolgo po^zane z energijsko udinkovicostjo. Ob izboru vgradnih apantov Gorenje se boste l^ko prepričali, da ste poleg vrhunske tehnologije s itevllniml, a enos* tavno obvladljivimi funkcijami, dobili aparat, ki |e med na^prijaznejStml do ^colja. viwM^gorenjegreup.cofT^ gorenje Kje bomo lahko gradili v Velenju? v mestni občini Velenje sia že sprejeta dva /a/idalna naCna in síccr za območje Sel in Lipe, kjer 7.C projektirajo komun«ilno infrasiruk-luro. V Selah bo mogoće zgradili 36 vrstnih in 12 individualnih staniwanjskih hià. Poleg lega pa je tu predvidena Se gradnja Šesi ih siolpiit'V, v vsa- kem pa bo 12 slanovanj. Na območju Lipa zahod pa je predvidenih 11 hiS in en dvojček. V pripravi pa je Ic Zazidalni naírl za območje Siare vasi. kjer je predvidena gradnja individualnih vrsinih hiS. V prihodnjih leiih pa naj bi pozidali ludi se nekaj stolpičev na območju desnega brega v Velenju. KROVSTVO, SPLOŠNO KLEPARSTVO IN IZOLACIJE IGOR ZBIČAJNIK S.R Tel: (03) 8975 850. GSM (041 ) 624 874 E-mail: igor,zbicainik@siol.net Žorovo 20,3320 VELENJE Ugodni krediti za lepši dom nizka teža (7 x lažji od klasičnih glinenih strešnikov) omogočajo montažo že od 10 stopinj naklona vse to je Izrednega pomena pri sanaciji starih azbestnih strešnikov In asfaltnih skodel omogočajo enostavno Izdelavo vseh detajlov na strehi za novogradnje in izdelavo mansard velika raznovrstnost barv in oblik strešnikov absolutno odporni na točo, burjo» sneg, dež izredna trajnost (50 let garancije) atesti kvalitete izdani v več kot 30 državah, tudi v Sloveniji s strani Zavoda za Gradbeništvo RS IZVAJAMO ŠE VSA OSTALA KROVSKA IN KLEPARSKA DELA Pomiadje čas za prenovo in rekonstrukcijo doma, je čas» ko gradnja hiše najbolj napreduje. OlajSajtc 5l svojo finančno konstrukcijo z dostopnimi krediti Banke Celje. Po ugodni obrestni meri vam ponujamo: • redne stanovanjske kredite z odpla61no dobo vse do 20 let ♦ možnost predčasnega kreditiranja na podlagi sklenjenega pet letnega varčevanja v nacionalni stanovanjski varčevalni shemi (NSVS) po prvem in drugem razpisu Stanovanjskega sklada Republike Slovenije Nudimo vam tudi strokovno svetovanje pri kreditiranju. Pokličite nas ali pa nas obiščite na naSi spletni strani oziroma se oglasite v eni od enoc naSe banke, So stvari, ki jih lahko ponudi le dobra banka. Banka Celje d.d., Vodnikova 2,3000 Celje tel.: 05 422 10 00, fex: 03 422 11 00 e-mail: iníb^bafika-celjc.si hnp://www.banka-ccUc,si O banka cel je 3. aprila 2Q03 «ffiCAS OBVESCEVALEC 25 KINO VELENJE v hotelu paka It A IM O VL 11 ^ J ^HtkA JACKASS kornedija Režija: Jeff Třemene Vloge: Johnny Knoxwille, 6 am Marg^â, Sîeve-0, Chris Pontius, Presíon Lacy Ooíťna; 86 mînul Četrtek, 3.4., ob 18.00 Petek, 4.ob 17.00 In où 19.00 Sobota, 5.4., ob 17.00 In ob 21.00 Nedelja. S. 4., ob 16.00 in ob 18.00 Ponedeljek, 7.4., ob 18.00 Torek. S. 4., ob 18.00 Sredd, 9.4., ob 18.00 Odlomki iz MTV- jeve TV serije o eksiremisfih in njihovih nevarnih in neumnih poskusih i^lvanja usodč in adrenalina. Še opozorilo: nevarne prizore so izvedii poklicni igraici, zato ne vi, ne vaši nori prijatelji tega ne poskušajte doma! LADJA GROZE sriiipvka Režija: Steve Beck Vloge; Gab rile Byrne, Juliann Mar---------------------- quiles Dolžina: 91 minut Úetritíi,Z.4.,obŽQ.80 Petek, 4. 4.. ob 21.00 Sobota. 6.4., ob 23.00- glasno predvajanie Nedelja, 6.4., ob 20.30 Veličastna čezoceanska ladja Antonia Graza, zgrajena leta 1954 v Genovi, je bila ponos Italijanov, To izredno modemo plovilo je bila prava mojstrovina in je svojim gostom med plovbo zagotavljala vrsto užitkov brez p rim ere. Sporni adi i eta 1962 je ladja odplula proti Ameriki in kolvedno so biil potniki izredno navdušeni nad ladijsko ponudbo, vendar pa se tokrat niso zavedali, da nanje preži nesluteno zlo, ki bo zapečatilo njihovo usodo. Podali so se na svoje poslednje potovanje... MAFIJSKI BLUES komedija Režija: Harold Ramis Vloge: Robert De Niro, Billy Crystal Sreda. 9.4., ob 20.30 Mafijec Vitti služI kazen v Sing Sln-gu. Ko ga bodo izpustili bo natarči različnih mafijsidh družin. Iz zapora skuša s prevanD zato pa potrebuje Kino nagrajuje Izrežite kuponćek ín g& pošljite aH prinesite ne uredništvo. Vsak teden bomo izžrebali tri ljubitelje filmov za brezplačen ogled ene izmed filmskih predstav. Ime in priimek;_, Nadov: Izžrebali smo: Nada Pan, Kardeljev trg 9. Velenje: Katarina Atelšek, Florjan 175, Šoštanj; Neda TasIC, Tomšičeva 1» Velenje. svojega puščobnega psihiatra So-bela in seveda zatočišče v njegovem domu. Sobel je zaradi Izgube očeta v zelo depresivni situaciji toda kako reči mafije u ne? JAZ, VOHUN akcijska komedija ReSja: SettyTtiomas Vloge: Eddie Murphy, Owen Wilson Dolžina: 96 minut Petek, 4.4., ob 23.00 Sobota, S. 4., ob 19.00 Ponedeljek, 7.4.,ob20.30 Vladni vohun Alex Scott mora odknti naisodobnejšo reaktivno let^o, kj gaje ukradel preprodajalec orožja Arnold, S tem bi si pridobil renome in boljše vohunske pripomočke ter očaral svojo sodelavko Rachel. Toda Alexu dodelijo nenavadnega civilista, svetovnega boksarskega prvaka, ki se odpravlja v Budimpešto in je povabljen na Arnoldovo zabavo! Alex tako dpobi priložnosl. da ra-ziške Arnoldové poslovne prostore in locira letak) preden ga v roke dobijo nevarni teroristi. DALEČ OD NEBES drama Režija: Todd Haynes Vloge: Julianne Moore, Dennis Quaid Dolžina: 106 minut Torek, 8.4., ob 20.30- premiera pred slovenskim startom Cathy je mati in žena v popolni bogati ameriški dmžini v SO-tih letih prejšnjega stoletja. Ko svojega moža zaloti z drugim moškim se ji zamajejo temelji svela. Tolažbo najde v družbi temnopoltega vrtnarja in, ko se nekajkrat pojavi z njim v iavnosti, le to nezaslišan škandal... 4 nominacije za letošnje oskarjel LADJA GROZE srhljivka Petek, 4.4., ob 18.00 Sobota. 5.4., ob 18.00 In ob 20.00 JAZ, VOHUN kfimi komedija Petek, 4. 4., ob 20.00 Sobota, 5.4., ob 22.00 Nedelja, 6. 4.. ob 19.00 JACKASS komedija Petek, 4.4., ob 22.00 SPIRIT-DIVJI ŽREBEC risanka Nedelja, 6.4.. ob 17.00(Otroška matineja) Filmski ciklus VELIKI BAVBAV LADJA QROZE srhliivka Ponedeljek, 7.4., ob 20.00 Torek. 8. 4.. ob 20.00 Cena vstopnice: redne predstave 700 S\T, premiere 800 SIT otroške maOneje 400 SIT Informacije in pred prodaja vstopnic tudi za teden dni naprej: 898 24 91 vsak dan pol ure pred prvo predstavo In dalje. Ni rezervacij vstopnici Prireditve Čaj za dve v ponedeljek, 7. aprila, oh 20.(W bo v Domu kulture Velenje glcdalilka prcdsiava ^a Beli abonma. S ParlljiČevo komedijo "Čaj za dve" ho gcxslovalo Slovensko narodno gledališče iz Maribora. Nekaj dcxlalnihvslopnicbonavoîjo lik pred predsiavo! Hosple, Območni odbor Velenje Moč upanja je moč življenja v torek. 8. npiila« i>l) 19. url bo Hospic. Območni dobro Velenje, v s^ni sobi ZdnivsCven«ga (kima Velenje pripravil predavanje na lemo: Moč upanja je moč življenja. Predavala bo psihologinja Elen Uršić. Nagradna križanka Unišport Anton Zaponšek s.p. Šaleška 21, Velenje PooUtf šleni prodajde« z nojveîio izbiro kakovoshah koles $(OTi; SCHWINN, MARIN... Vedno imamo nazaiogtveč kol 70 razPčnih koles, bogata le izbira rezervnih de(ov in dodatne opreme zz koiesa In kolesarje po zelo konkurenčnih cenah. Kolo vam pred nakupom strokovno prípras^mo in zagotavliamo servis v garanciiskem roku in po poteku. Svetujemo pri Izbih kolesa in ponuia-mo možnost naj^upa na obroke. UNIŠPORT VEIENJE - VillKO V MALEM! Reiitev križanke, oprem^ene z valim naslovom, pošljite naikasneje do 14. aprila, na naslov: Nas čas, d.o.o., Kidričeva 2a. 3320 Velenje, s pripisom nagradna križanka "UNIŠPORT-. Izžrebali bomo tri nagrade; 1. nagrada: kolesarska majica UniSport in kapa Seen; 2 nagrada: polo majica Rock síiox in kapa Scott: 3. nagrada: kolesarske nogavice Scott in kapa Scott. NAGRAJENCI NAGRADNE KRIŽANKE MARKET MT CENTER Velenje, obtavljene v tedniku Naš < btilcči i/gubi dragega nicrža, aiija, sina in brata PETR4 OVČJAKA iz Lokovice 23. 4.1952 - 24. 3. 2003 sc iskre JI o zahvaljujemo vsem, ki ste sočustvovali z nami in ga pospremili na njegovi zadnji poti, Zahvaljujemo so vsem son>dnikom, prijateljem, sosedom, siiJelaveem in znanecm za darovano evelje in sveče, \ Ivala gosptxiu La/arju, dr, med., in zdravstvenem oset'^ju Bolnisniee TopolŠica, ki so mu v zadnjih dneh lajšali bolečine. Enaka zahvala velja pcvcem, govornikoma gospÍČu za opravljen obred. ialujoai tena hiça. hčerka Nadja, mama Trezika ter brata Andrej in Rudi z dridinaina O ZAHVALA Prenehalo je biti plemenito srce ljube ?,ene, drage mame in stare mame SILVE MEDVED 23. //. 1936-25.3. 2003 Iskreno se zahvaljujemo vsem sonidnikom, dobrim sosedom, prijateljem in znancem, ki ste nam v trenutkih neizmerne Kilečine slali ob sirani, izrekli sožalje in jo s cvetjem pt^spremill na njeni zadnji potí. Hvala gospodoma Semelu in Sevšku za poslovilne besede. Hvala pevcem in pihalnemu kvartelu. Vsi njeni okolici Velenja. Gsm; 070-200-986, po 20. ufl. VELENJE-LIPJE, večjo gradbeno parcelo ob cesti, lepa lega, prodam. GSM 041/447-766. VELENJE • garsonjero, 26 m2, obnovljeno, prodam. Gsm: 041/299-919. STANOVANJE, 44 m2,1. nadstop-je, prodam. Gsm; 040-685-943. STANOVANJSKO liišo v Šoštanju prodam. 6sm; 040/855-841. ŽIVALI JARKICE pred nesnostjo prodamo. Krajne, telefon: 5472-071 ali 031/772-038. KUZKE, stare 2 meseca, oddam. Gsm: 070/200-986, po 20. uri. TELICO, visoko brejo, rjavo, AP-kontrola, prodam. Tel.: 5892-102. KRAVO simentalko, 280 kg, prodamo. Telefon: 5892-313. KRAVO za zakol ali nadaljnjo rejo prodam ali menjam za teleta. Telefon: 5886-006. PRAŠIČE, Švede, 20 do 40 kg, ugodno prodam, lahko tudi očiščene. Gsm: 041/239-651. BIKCA, sivca, težkega 125 kg, prodam za zakol ali nadaljnjo rejo. Telefon: 5893-255. Kamnoseštvo PODPEČAN Šalek 20, tel.: 03/ 897 03 00 DEŽURSTVA Zdravstveni dom Velenje OBVESTILO Spoštovane zavarovanke, spoštovani lâvarovanci, obveščamo vas, da je lei: 112 rezervirana za službo nujne n)edicinske pomoči. Na lo telefonsko številko pokhčite SAMO V NUJNIH PRIMERIH, ko je zaradi bolezni ah poškodbe ogrohno življenje in je potrebno takojšnis ukrepanje ek:pe za nuino medicinsko pomoč. Pogovore na tej številki snemamo, Za Informa-elle v zvezi z reševalno službo Mi&te na telefonsko številko $995-478. dežurno službo pa na 8995-445. Lekarna Center Velenje, Vodnikova 1. Izdaja nujnih zdravil in zdravil na recepte, predpisâne istega dne. Ob nedeljaii In drevnih praznikih ie organiziran odmor za kosilo od 13.00 do14.00, telefon 898-1880. hsbes Od 4. aprila d011. aprila • Ivo Zagožen, dr. vet. med., gsm 041/633-677. ^DELFIN ^^WCEUE. LjuMjanska 14 Nevarlatno ugodne obre»tllTt GOTOVINSKA POSOJILA Q«ranel|a: pokojnin* GSM: Osveea-IAO, te>.: 03/492-S6-56 TrendNET Trendnet d.o.o. Šlandrova cesta 6a, 3320 Velenje Pridružite se nam v prijetnem delovnem okolju v kolektivu TrendNET d.o.o.. saj želimo razširiti našo ekipo, zato k sodelovanju vabimo: 1 . sistemskega inženirja Od Vas pričakujemo visok nivo računalniških znanj, MCSE ali vsaj MSCP Nudimo sodelovanje v ekipi vrhunskih s^okovnjakov. strokovno izpopolnjevanje, delo na področju novih tehnologiji (varnost povezljivost, certifikat,... in stimulativne nagrajevanje. a. strokovnjaka s podroôja linux sistemov Od Vas pričakujemo znanja na področju Llnuxa, poznavanje programskih jezikov PHR poznavanje Interneta omreâj 3. prodajalca ra6unalni&ke opreme Za delo v Nakupnem centru v prodajnem salonu www.orodaialna.CQm Vašo pisno vlogo pričakujemo v roku 15 dni od objave na naš naslov: TrendNET d.o.o., računalniški inženiring, šlandrova cesta 6a, Velenje, s pripisom: za razpis. ZAHVALA oil izgubi mame in bat^icc ANTONIJE LESKOŠEK roj. Fuzir 17. L 1917 - 22. 3. 2003 se iskreno 7*1 Ijvaljujemo vsem /.a pomoč v času njene ilolge bolezni in za sočaslwvanje ob njeni izgubi. Posebno zahvalo izrekamo gospe Majdi Drev, gi>spodu Petru Lazarju, dr. med., in /Jravslvenemu osebju Bolnií>nicc lôpolSica. Zahvaljujemo se govorniku gospodu Cdu Stropniku za poslovilne besede in go.spodu ;^upniku Janezu Furmanu za opravljen obred. y/ALOSTI NJI-Nl ZAHVALA ob l)oleCi Izgubi naŠc drage mame, stare mame, prababicc, sestre in tete ANE PODPEČAN roj. Jezernik 26.7.1922-19. 3. 2003 Kogar imamo radi. ne umiv lo nukjd daleč jfí Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, priiateljcm, sosedom in znancem, ki sle jo vvelikem Številu pospremili na njeni zadnji poti, darovali cvetje, sveče in sveie maSc ter nam izrazili pisna in ustna sožalja. Zahvaljujemo se l\idi gospodu Rusu, dr. med., palronažni sestri Slavíci, gospcxîu župniku za opravljen obred, pevcem, prapon^jikom, govornikoma za besede slovesa in pogrebni službi Usar. Vsem in vsakemu posebej iskrena hvala! Vsi njeni Skupna akcija Medobčinskega društva za gluhe In naglušne Velenje In Našega casa Zbiramo sredstva za nakup aparata za zgodnje odkrivanje gluhote VELENJE - Kadar se po-skuNHTTi v^ivui V svcl ljul/ćcvcga vsadka. jmemben, pa smo izvedeli tudi v pogovoru s sekretarko MZGN MnrjHncj Ru(lijlf,saj ho ukdja ptHekala oh4^)>lelnici dc' lovanja društva in bo zaključena sredi maja- Društvo skozi čas Marjana Rudolf nam je o dol-golcincin delovanju dru'5tva uviv doma povedala: «Društvo je bi-k> ustanovljeno pivtîvsem wglu-hô člane. Trenutno je v društvu Marjana Rudotf: »Gluhota je dedna le v do 15% primerih, v vei kot 75 primerih se gluh otrok rodi sUšečim staršem.« kar dve tretjini naglušnih, saj je porast nagiuSnosti napodnníju. ki ga pokriva na.ic društvo, velik. Pri nas imamo uamrci člane îzdeveiiiiob^bi Šaleške in Zgornje Savinjske doline, Ictc'wjili je vkljućeniK 5.^8, Danes je namreč druAtvo namenjeno vsem gluhim in naglušnim i»ebam ternji-hovimbvc^jcem.saj jim iahkiwe-likokrai ptnnaganio odpraviti ležave, ki jih sami ne znajo txl-praviti.« Drui^lvo ima že nekaj časa prostore v C stolpiču doma učenccv na EfcnkcA^i 6t. »V njih se naši člani srečujejo ob obletnicah, praznovanjih, ra/.tičnih prireditvah ... Siccr pa imajo vsakî»voJ delovni pr^t^jram. Na» glui^ni imajo svojo samopo-močno skiipino. ki deluje dvakrat mesečno pod vod.stv4>m psi- holo)2ÍRjc. Srečanje imajo vsak (Iru^i in /adnji torek v mesecu. V prostore prihajajo po potrebi. Organizirano druženje za* nje pa Je pri nas vsako sredo popoldtie.« Zanimalo meje. kakSna je sta-rosDia struktura članov druitva in odgwor je bil dokaj pričakovan. »Več kot dve tretjini članov jc .«tUireJsih od 60 let. Trenutno imamo 12 otrok: nekaj Jih Je v zavodu za ^luho in naj^lusno mladino, nekaj Jih xivi doma. Imamo pa tudi štiri mlade člane. ki so bili operirani in imajo polz^' vsadek. Nekaj od teh Je po operacij) zelo napredovalo in so sedaj skoraj slii^eči. V drušivo je včlanjenih nekaj gluhih otrok, ki se isolajo v rednih šolah, pri čemer morajo starsi vložiti veliko truda, saj je to veliko ležje, kol Če bi obiskovali zavod, ki je namenjen prav tem. I^hko pa rečem, da sem vesela. da med člani nasej;a društva trenutno ni neziiposfenih. Zelo dohro sodelujemo/ zavodom za z.2k post ova nje. po potrebi pa jih pošaljemo tudi na dodaini» Izobraževanje. Tremilno / ministr-slvom za delo. dru/.ino in socialne z^ideve pripravljamo izvajanje prodnim:! Ksihosocinlna pomoč gluhim in naglušnim osebam. V ta namen bomo zaposlili eno od naših članic, ki že ima izkušnje pri tovrstnem de* lu. Ne Ih> Slo lez^ druženje, am* pak ludi M pomoč pri vsakodnevnih opravilili. V proj^ram bomo zaenknil vključili pet naših članov.« Dnevi odprtih vrat, proslava In akcija Štirideset letnico druiiva bcxlo zaznamovali exí 12. dc^ 17. maja, k^'i bod<.» imeli v druStvtf nib pnw-lorih leden odprtih vrai, za-ključnoproslavopa bodo pripravili vvelenjski glasbeni i^iîl i. Ob tem bo poickalû žeomenjena bii-manit^rna akcija, v kateri bomo hkupaj z vami, bralci in bralkami Na^'ga časa. zbirali sredstva za nakup apiiraia zazgodjije odkrivanje gluhote. Če je gluhota odkrita díwolj sia namreč pc^nioč in rehabilitacija veliko boljučinkiwiia, Maijana Rudolf k lemu dodaja: «Na^lušnosl in l>luhotji sta le delno de<]na. Oo-kazitnoje, da Je s^imo od Kdo 13 % j^luhih otnik rojenih gluhim staram. Vsiostalljid 75 do l>luhih otrok, pa se rodijo sliiU.'čim starik'm. Gluhoto lah» M» zxiravniki s pomočjo te apa-nilure4Mlkryci<» takoj po n»jstvu. Žal je zaenlu'at preisksiva Še sa-moplačniskai po mojih ptHlalkih slane 12 tisoč tolarjev. Tudi aparatur zj) /{*(Klnje odkrivanje lilu-hote Je v Sloveniji malo, imajo JoveelJski, mariborski in ljubljanski bolnišnici.« Indukcijska zanka nI vec neznanka Na Medobčinskem družtvu gluhih in naglu.^nih Velenje članom na volji^ vsak dan v led-JÎU. S čim pa se pri delu z njimi največ ukvarjajo? Marjana Rudolf. edina rt'dno zaposlena v društvu, pravi: »Za ^luhe je najbolj pomembno, da jih razu- mem. da jim v nJim razumljivem načinu poskui^am pojasniti aktualne /x)deve. izpolnjujem Jim napovedi za dohodnino, vloge ziiolroski dodatek... Mn^krat spremljam nai^e člane k zdrav> niku, na upravno enoto, občino, kjer potrebujejo tolmača. Naglušni imajo največ težav s slušeními aparati in servisi. Zato imamo dvakrat mesečno v naših prost<»rih «irj^aniziran servis aparatov. Naši člani nidi prihajajo k nam. Nekateri res |>ri-hajajo le. ko jMrtrebujejo |>om»>č, nemalojih prihaja na redna srečanja. Ko snto pripnivili pu-stovanje in praznovanje dneva Žena. Je bil obisk zelo lep.« Zanimivo pa je, da so ludi pri'fit^)re društva dodatno opremili. >>V na^ih prostorih imamo indukcijsko zanko, kije predvsem namenjena na^lui^nim osebam s .slušnimi aparati. Ko pridejo k nam, ^a preklopijo na T. kar Je enako kot /it telefon. Z njhn lahko po mikrofonu razu-mejo |N>govor bistveno lažje in boljše. IVenutnoJe indukcijska z^mka vgrajena tudi v enem izmed Izletnikovih a^lobu.sov, zanimivo pa je, dajo imajo tudi v cerkNi v íJoštanju.« ■ Bojana Špegel SOLIDARNOSTNA AKCIJA Medobčinska zveza gluhih în naglušnih skupaj z glavnim pokroviteljem ERA in medijskim pokroviteljem Naš čas naproša Podletfaj občani POMAGAJMO SKUPAJ pri naiaipu aparata za xgoúnje odkriianie giuiiote xa bolnišnico Sloveni Gradec A E A je prispevala 300.000 SIT Denar lahko nakažete poslovni račun Medobčinske zveze gluhih in naglušnih: NLB Divizija Velenje it. 02426-0018085117 s pripisom IHumanitarni prispevek. Vsi darovalci boste objavljeni. Sklenili natečaj za pridobitev idejnih urbanističnih, arhitektonskih in krajinskih rešitev okolice Velenjskega in Škalskega Jezera Prvi korak k turističnemu raicvetu Na področju turističnega raz.-voja ima mestna občina Velenje mni^e še neizkoriščene mozn^n sli. Da bi jih udejanjili, Je bilo lani, vćasu srečanja gospodar* stva, podpisano pismo o namu* ri. imenovan pa Je bil tudi pn»* Jektnisvet ZJi TRCJezem.TaJc v zelji. da bi dobil kar najiHilJ kvalitetne rešitve objavil Javni natečaj /a /hiranje idej bculoče ureditve razpoložljivega prostora na obmoĆJu jezer turistiCno rekreacijskega centra jezero in še drugih površin, ki bmlo nu voljo na območju rudniške eksploatacije premoga. Na objavljen razpis so prispeli Štirje predlogi, ki sc>jih prejšnji icden Ludj javno predstavili, za najbiUjSega pa izbrali reŠilevsku- piiie arliilektov projeklivnega biroja velenjskega Vegrada. »Sicer pa je (X'enjevalna komisija soglasno ugotovila, da so vse prispele rešitve izdclaJie na zelo vi-sokeni.jc dejal predsednik komisije Marko Vučina. »Vsaka od predlaganih rešitev je dala velik dlcg Marka VuCinc seslavljali še dr. Evyen Dervariê, Uroš Reiter. (ioran Semečnik in Miro Buk>ić. Nagradili vse predloge 1.nagrado v višin i 2 milijonov tolarjev j ç prejela skupina arlii-icklov Vegrad Projeklivni biro d. o. o, V skupini sc» bili naslednji Člani: Radivoj MohoriĆs Matej K<»kíČ. Kok i'oles. Peler Lojen, IX^nis Bolić in RokŽcvarJ. Drugo nagrado v viíini L3()().ÍHM) Kîlarjevw^ prejeli arhitekti dru:?[>e za iflformatikc). graditeljstvo. razvojinŠK'o in ekologijo v arhitekturi KtRC d. o. o., tretjo v višini 8lK).(X)0 tolarjev Erico d. o. o, řetrio pa skupina različnih arhileklov in krajinskih arhitekiov, /ji katero je komisija prav tako predlagala, dii sc njihova rešiicv odkupi. Ćlani projeklne-gasvcta so odločitev komisije sprejeli soglasoo.projektno naJo-gn umestila v pn>sior ludi novo golf igriŠCe. k: je predvideno na i>bnu>Čju S od Škalskega in Velenjskega jezera. Predk'^ mladih Vegravkwili ar-hitektov je najbolj cclovito reševal obmoije, ki jc za razvoj turizma in rekrcaciie eno najpomembnejših. Predlagana reSitev ponuja ureditev obsežno zasiav-Ijenoga termalno zabavišt^nega parka, ki ima tudi zimski kompleks. X'àko ila je mogoCc lo dejavnost izvajatiprekocclega leta. Zanimiva je predlagana rešitev prenove obstoječega avjokampa v paviljonskega. ki zagotavlja veijo preglednost, kvaliteto arhitekture. urejenosi 1er povezanost z obak> in cibstojeêimî objekti, Prcdk^gpiMîujaiudi rešitev za prestavitev stekleiijaki^ p<^d-jetja PUP izobmoCja centralnih predelov mesta na /ahodnti .^iran legaobnuïCja m daje s tem še do-ilatno kvaliteto in racionalno izrabo pri^siora. Komisija je bila navdušena ludi nad idejo o izgradnji dcpajidans. ki bi se lahko ncposrcdtK^ navezovale na ob-stiijećo restiivracijL> .lezeai. Urbanistične In arhitektonske značilnosti območja Starega Jaška pripravljalci teh rešitev ohranjajo, prav tako pa ludi ur-batiLStiin« in krajinske elemente okolice SkaLskcga jezera. Na celotno c^bmočje dobro navezujejo ludi graďlum. predvideli so ntîvo pešpot in ureditev cclolne okolice. Na obstojeCi gruCi sia- Nagrajen predlog so izdelali mladi arhitekti Vegradovega Projektivnega biroja (na sliki od feve proti desni) : Peter Lojen, Denis Bllič, Radivoj Mohortč. Rok Ževart, Rok Poles in Mate) Hosic (dírek-tor Projektivnega biroja), nwanjskiíi hiš pa-dlagajti Še nekaj individualnih slanuvanjskili gradenj, ohranjajo pa sadovnjak in kompleks njiv. Na območju severnoodškakkoga in Velextj-skega jezera pa so predlagali izgradnjo golf igrlšia. Župan mestne obćine Velenje Srećko Meh se je strinjal s člani kc^misije» da so rešitve zek^ kva-lilclne in pristop pravLnienQpa je. da je potrebno razmislili o vciji izrabi Vladnih površin obeh S predstavitve idejnih rešitev jezer. Dr. livgen Denariř. člau komisije in sklicatelj seje. jc ptw-zel. daje izv.sch reši lov pol rcb-no pripraviti eno celoWlo rešitev. v ospredju predsedujoči dr. Evgen Dervarič ki bo zjijoinala najboljše ideje, in jo pi'sredovali potencialnim investitorjem. ■ MiraZakosek