GOZDARSKI VESTNIK Mesečni list za gozdarstvo letnik XXXX Ljubljana 1982 Ustanovitelj ici Zveza inženirjev in tehnikov gozdarstva in lesarstva SR Slovenije in Samoupravna interesna skupnost za gozdarstvo SR Slovenije Izdala Zveza inženirjev in tehnikov gozdarstva in lesarstva SR Slovenije Odgovorni in glavni urednik Marko Kmecl, dipl. inž . gozd., oec. Uredniški odbor Mag. Boštjan Anka, dr. Janez Božič, Branko Breznik, Marko Kmecl, prof. dr. Amer Krivec, prof. dr. Dušan Mlinšek, dr. iztok Winkler Uredniški svet Marjan Trebežnik preds., mag. Boštjan Anko, Branko Breznik, Janez Cernač, Razka Debevc, Hubert Dolinšek, Vilijem Garmuš, prof. dr. Franc Gašperšič, Marjan Hladnik, Marko Kmecl, Vitomir Mikuletič in mag. Franjo Urleb Tisk CGP DELO Ljubljana Naklada 1900 izvodov VSEBINA 1 GOZDNA EKOLOGIJA IN GOZDNO-PROSTORSKO NAčRTOVAhJJE Delovno zborovanje vzhodnoalpsko-dinarskih fitocenologov v Trstu, Mitja Zu p an č ič Avstrijce zanima naš ris, Janez čop . . . . . . . . . . Srečanje slovenskih in inozemskih mikologov v Dolenjskih Toplicah , Stana Hoče- var . . . . . . . . . . . . . . . . človek prodira v gozdove in pušča za seboj puščave, Marjan Z u p a n č i č . Novo svetovno najdišče gni loživke Discina parma Breit. et Maas Geest., Stana Hočevar . ......... . ........ . Znanost in praksa v proizvodnji hrane, Lojze čamp a . . . . . Jugoslovansko posvetovanje o uporabi pesticidov, Marjana Pa v 1 e . Ali je bršljan zajedavka, Vinko Strgar . . . . . . . . . . . Dendrološke znamenitosti v povirju Kokre, Franjo J urha r . . . . . . . . . Zborovanje mednarodnega društva za proučevanje vegetacije - zadnjikrat v Rintelnu (ZRN), Mitja Zupan či č . . . . . . . . . . Trajnost gospodarjenja - da ali ne, Marjan Zu pan č ič Elementi pokrajine med Raduho in Peco, Miran ča s . . Stabilnost smrekovih gozdov, Marjan Zu pan č ič . Glažute na Kozjanskem, Mitja Ci m perše k . . . Prehranske značilnosti jelenjadi in srnjadi v kočevskem, notranjskem in krimskem lovsko gojitvenem območju, Miha Adamič . . . . . . . . . . Pajkovci in njih vloga pri vzdrževanju gozdne harmonije, Saša B 1 e i wei s . Deset ekoloških zapovedi jubilanta Mayerja, Marjan Zupan čič Največji hrasti pri nas, Franjo J u r h ar . . . . . . . . . . Subfosilno drevje iz gramoznice pri Petišivcih , Marko A cc et to . GEOSS - geometrično središče Slovenije, Marko Km ec 1 . Slovenija iz satelita, Marko Km ec 1 . . . . . Ali žuželke ogrožajo človeštvo, Saša B 1 e i wei s . . . Dendrološke znamenitosti na vrtu Inštituta za gozdno in lesno gospodarstvo v Ljubljani, Maja š ku 1 j . . . . . . . . . . . . . . . . . . Ekskurzija vzhodnoalpskega-dinarskega društva za proučevanje vegetacije po ilirskih carpinetumih Slovenije in Hrvaške, Marko A cc et to Lovci in zveri v Helsinkih, Janez čo p Najdebelejša tisa, Franjo J u r h a r . 46 49 49 52 65 89 92 100 144 186 191 223 236 254 295 328 337 340 377 379 388 390 424 430 439 442 2. G O J E N J E G O Z D O V , D R E V E S N 1 CA R S TV O 1 N S E M E N A R S TV O Racionalizacija drevesničarstva, Lado E 1 er še k . . . 31 Razvoj redčenj v novejšem času, Marjan Zupančič . . . 57 Izboljšanje kakovosti smrekovih sadik s poznim gnojenjem v drevesnic!, Lado E 1 e r še k in Marjan Z u pan č i č . . . . . . . . 109 Pogozdovanje s setvijo iz letala, Asim Abdul Ha di . 150 Prihuljeno gospodarjenje, Marjan Z upan č i č . 151 Izkušnje z izbiralnim redčenjem v Sloveniji, Franjo K or di š . 153 Redčenje z vidika prirastoslovja in donosnosti gozdov, Marjan K ota • 193 Mehanizirana osnovanje sestojev, Lado E 1 e r š e k . . . . . . 265 Domača lahka mehanizacija pri umetni obnovi in negi, Lado E 1 er še k 334 Redčenje v starejših sestojih smreke in bukve, Marjan K o t a r . 365 Gojenje odraslega gozda, Dušan M 1 inš ek . . . . . . . . . 409 Raziskave gozdnih sadik v ZR Nemčiji in švici, Lado E 1 er še k . 438 3. 1 Z K O R 1 š č A N J E G O Z D O V , 1 N G O Z D N A M E H A N 1 Z A C 1 J A IN VARSTVO PRI DELU Ergonomske značilnosti traktorjev, Marjan Li po g 1 av še k 2 Obremenitev traktoristov z vibracijami, Boštjan K oš ir . 12 Gozdarji se trudimo zmanjšati uvoz opreme, Milan Kud er . 51 Informacija o sestanku sekcije za izkoriščanje gozdov, Boštjan K oš i r 51 Kvalitetna struktura lesnih sortimentov, Zdravko Tur k . 116 Hidravlika in pnevmatika pri strojih in napravah v gozdni proizvodnji, Aleksander K o s t n a p f e 1 130 Sestanek mednarodne organizacije dela (ILO) o deiovnih razmerah v gozdarstvu, Marjan Lipoglavšek. 141 Uvožena mehanizacija škriplje, Marko Km ec 1 • 149 Načini praktičnega obračunavanja lubja pri jelovi, smrekovi in bukovi oblovini, Zdravko Turk 163 Prispevek k proučevanju sečnje in spravila lesa s proizvodnimi kooperanti, Marko Janež 204 Stroji in oprema v izkoriščanju gozdov in naša strojegradnja, Milan Kud er. 214 Ergonomske značilnosti traktorja IMT-560 za spravilo lesa, Marjan Li pog 1 av še k in Iztok K o re n . . 241 Smernice za projektiranje gozdnih cest, Andrej Dobre . . 374 Avstrijska novost, Marko Km ec 1 . • 390 Dušenje tresenja pri sedežih traktorjev za spravilo lesa, Iztok K o re n 400 4. E K O N O M 1 K A , O R G A N 1 Z A C 1 J A 1 N Z G O D O V 1 N A Enostranske in pomanjkljive ocene niso niti ocene, u red n iš tv o . . 20 Lubje z več strani hkrati, Branko št am p ar . . . . . 23 Svetovni kongres o znanstvenoraziskovalnem delu IUFRO na Japonskem, septembra 1981, Dušan Mlinšek 42 Za dober »pogled«, Marl 70-80 °/o bo imelo le 45-50 °/o vlage. LuD1 .... oo možno takoj voziti v silos v zemlji. Posebne hidravlične naprave ga bodo avtomatično potiskale v mlin in zmlele. Vmes bo lubje potovalo mimo detektorja za odkrivanje kovinskih delcev. Zmleto lubje se s pomočjo elevatorja dvigne nad dozirni silos, kjer ga posebna naprava enakomerno razprši. Grabljasti transporter potiska zmleto lubje do prečnega polža, ki ga potiska v kurišče na stožčasto rešetko. Dozirni silos ima kapaciteto za 4,5 obratovalnih dni. V dozirnem polžastem transporterju in dozirni cevi se lubje segreva in suši. Zaradi vlage v lubju se med stožčasto rešetko napravi večji ali manjši kup lubja. Skozi stožčasto rešetko prihaja primarni zrak, vroči dimni plini v samem šamotnem kotlu pa še dodatno sušijo lubje in povzročajo boljše zgorevanje. Dimni plini potujejo po kotlu in se končno izločajo v dimni komori. Od tod potujejo prek čistilca dimnih plinov, v katerem se izločata dve frakciji: - prva, groba, frakcija, to so nezgoreli delci lubja, ki se izločijo v prvem zbiralniku in - druga, fina, frakcija, ki se iz:loča v kontejnerju za pepel. Dimni plin grobe frakcije se ponovno vrača v kurjenje. Končno se dimni plini izločajo v dimniku skoraj kot brezbarven dim. Naj navedem, da avstrijski predpisi določajo, da sme dim ob izhodu iz dimnika vsebovati le 150 mg prahu na 1 m3 prahu zraka. Meritve pa so pokazale, da je ta količina le 121 mg prahu na 1 m3 zraka. Pepela je le okoli 3 °/o. Tega zbiramo v tesno zaprtem kontejnerju, uporabljali pa ga bomo lahko kot gnojilo na bližnjih njivah. Delovanje celotne kotlarne je popolnoma avtomatizirano. Potreben je le en strojnik za nadzor nad komandnimi napravami. Kotlovnica bo šla v pogon julija meseca letos. Kot zanimivost bom prikazal finančno konstrukcijo: gradbena dela domača oprema uvožena oprema ostalo interkalarne obresti 4,8% prispevek za energijo Skupaj 28 32,67 milijonov 28,59 milijonov 8,85 milijonov 1,15 milijonov 2,07 milijonov 3,52 milijonov 76,85 milijonov 1 1 1 1 '1 Samovžig lubja v deponijski jami. Foto B. štampar Viri financiranja: Kreditna banka Maribor Zavarovalnica Triglav (za vodohram) inozemski krediti (za opremo) Gozdno gospodarstvo Maribor TOZD na Limbuškem kompleksu Skupaj 25,00 milijonov 6,00 milijonov 6,00 milijonov 3,00 milijonov 36,85 milijonov 76,85 milijonov Največji krivec za tako povečane stroške glede na prvotni predračun 26,2 milijona din je visoka inflacija. Drugi vzrok za zvišanje predračunskih del je kasnitev pričetka g_radbenih del in prilagajanje novega objekta k stari kotlovnici, ki ostane kot rezerva. Kotlarna bo predvidoma obratovala takole: 5 mesecev 7 mesecev s 30 °/o kapaciteto, samo za sušenje lesa; z 90 °/o kapaciteto (ali po 16 ur dnevno) in s 60 °/o kapaciteto (po 8 ur dnevno). Po izračunih bo taka kotlarna izkoriščena letno s 57 °/o. VI. Zaključek Klasična pot industrializacije in njen skokoviti razvoj prinašata s seboj, razen pri redkih izjemah, škodljive stranske produkte: odpadno materijo in stranske proizvode fizikalne ter kemične narave. Skupno ime za vse to je )>odpadek« oziroma materija na nepravem mestu. 29 Ogromne količine »Odpadkov« so rezultat defektne industrijske proizvodnje oziroma industrijsko usmerjenih proizvodnih in družbenih procesov, ki niso uskla- jeni z ekološkimi zakoni našega naravnega prostora. Zaradi tega »odpadki« vse resneje ogrožajo življenje na Zemlji in diktirajo naš nadaljnji razvoj. Z uvajanjem sodobne mehanizacije v proces pridobivanja lesa, smo bili tudi gozdarji do nedavnega onesnaževalci okolja, in to zlasti v neposredni bližini lesne industrije v industrijskih centrih in končno v urbanem okolju. To dejstvo nam narekuje nove naloge. Stari vrstni red nalog je bil: -·les, - varstvo okolja in drugo. To bo treba zamenjati z novim vrstnim redom: zavarovanje krajine (kmetijskih in drugih površin) , voda, hrana, ostale socialne funkcije, les. Gozdarstvo in škodljivi vplivi z odpadki - to bi moralo zveneti protislovna, tako kot je protisloven pojem gozda in njegovih škodljivih vplivov. V nedotaknjeni naravi ni odpadkov, gre za spontano odlaganje določenih materialov v tok materije in energije. Z uvajanjem centralnih mehaniziranih skladišč lesa se tudi gozdarstvo pojavlja kot onesnaževalec okolja z lubjem. Mnogo načinov je že znanih, kako lubje uporabljati v koristne namene. Pomembni načini uporabe lubja so: briketiranje za kurjavo, sežiganje lubja v posebnih pečeh brez izkoriščanja toplotne energije, kompostiranje lubja za gnojenje, uporaba pri izdelavi raznih plošč v gradbeništvu. V dobi energetske krize, ob visoki ceni in že pomanjkanju nafte, je najvažnejši način sežiganja lubja v sodobnih, avtomatiziranih kotlovnicah, kjer pridobivamo toplo tehnološko vodo, vročo paro za sušenje lesa ali paro za pogon turbin pri pridobivanju električnega toka. Res je, da so take kotlovnice še danes relativno drage. Poti nazaj v razvoju in v uvajanju mehanizacije v gozdarstvo pa ni! Z doma pridobljeno energijo, pa naj bo ta v kakršnikoli obliki, prihranimo mnogo kupljenih deviz. Pri nas v Slove- niji še tu in tam pišemo, da se gradnja kotlovnice ekonomsko ne splača. Toda, če so bolj razviti narodi v Evropi prešli na tak način pridobivanja energije, bomo primorani iti po tej poti tudi mi. Za ta zadnji način uporabe lubja, v energetske namene sta se odločila tudi Gozdno gospodarstvo Maribor in Marles iz Maribora. Prednosti tega načina so : GG Maribor bo prenehalo onesnaževati okolico, Marles pa bo lubje koristno pokuril v kotlovnici za pridobivanje tehnološke tople vode in pare pri sušenju lesa v sušilnici. Ob tem pa bo družba, če širše gledamo, prihranila letno okoli 1300 ton srednje- težkega kurilnega olja na račun uporabe lubja. če to izrazimo v denarju, pred- stavlja to olje vrednost okoli 11 ,O mio deviznih dinarjev. če k temu prištejemo še SOO ton enakega olja zaradi kurjenja suhih trdih lesnih odpadkov, prihranimo na leto skupno 15,0 milijonov din. če k vsemu na koncu dodamo še to, da smo s tem spet ohranili čisto naravo, smo gozdarji in lesarji skupaj dosegli svoj namen. 30 Oxf. 232.32:67 RACIONALIZACIJA DREVESNIČARSTVA z vidika izboljšanja kakovosti sadik, organizacije, načrtovanja in realizacije pridelave sadik Lado Eleršek 1. Uvod Na študijskih dnevih v Novem mestu, marca 1981, ki so bili posvečeni raciona- lizaciji v gozdarstvu, je med diskusijo bila izrečena kritična pripomba, češ da nobena tema ni obravnavala drevesničarstva, kjer je potrebno in možno še veliko postoriti. Najsi je bilo to področje pozabljeno ali pa zaradi časovnih razlogov izpuščeno, upoštevam izrečeno pobudo in dodatno posredujem nekaj mis-li, mnenj in podatkov, namenjenih tistim neposrednim in posrednim proizvajalcem, ki odločajo o nadaljnji poti našega drevesničarstva. Med gojitelji gozdov je vse bolj opazna zahteva po kakovosti sadik, na drugi strani pa se v zadnjem času razpravlja o potrebi centralizacije drevesni- čarske proizvodnje. Obstaja pa tudi mišljenje, da bi do konca stoletja prešli le na eno centralno drevesnico, ki bi zaradi visoke stopnje mehanizacije pridelova!a najcenejše in najboljše sadike. Zagovorniki regionalnih in lokalnih drevesnic, ki so nastale iz potrebe določenega območja, zato še bolj skrbijo za kvaliteto sadik. Ta dilema sicer ni nova, dobiva pa z novimi ekonomskimi razmerji (višji izdatki za živo delo) drugačno podobo. Današnje stanje v drevesničarstvu je zgodovinsko pogojeno, sloni na tradiciji in je odraz pozitivne (in negativne) naravnanosti gozdarstva. Gozdno dreves- ničarstvo se je pri nas pričelo razvijati po letu 1869, ko sta bili osnovani gozdni drevesnici v Serminu in Rodiku za pogozdovanje goličav okoli Trsta. Istega leta je napisal tudi Mavricij Scheyer navodilo v slovenščini, kako vzgajati sadike in kako jih posaditi v gozdu. Na prehodu stoletja so bile pri nas številne državne in okrajne drevesnice pa tudi na šolskih vrtovih so vzgajali gozdne sadike. Za to obdobje je značilno, da drevesnic niso imeli za pridobitne namene, temveč so hoteli z njimi omogočiti gozdnim posestnikom nabavo cenenih sadik za po- gozdovanje posek in manj kvalitetnih negozdnih zemljišč. Veliko drevesnic ]e kasneje prenehalo obratovati zaradi neprimernega rastišča, zaradi medsebojnih prepirov ali pa zaradi nesposobnosti vodilnega drevesničarja. Danes imamo manjše število večjih drevesnic, kot so Mengeš (31 ha), Muta (20 ha), Tišina (13 ha) ter večje število manjših drevesnic. Značilno je, da vse te drevesnice skupaj proizvajajo za slovenske razmere preveč smrekovih sadik (ali pa premalo sadimo?), ostale republike pa vse manj kupujejo sadike pri nas. Zaradi tega ponekod pogozdujemo s 5-letno in 6-letno smreko, ali pa odrasle sadike celo zažigamo. To dejstvo nakazuje zmanjševanje drevesničarske pri- delave, kar pomeni tudi zmanjševanje števila drevesnic; po mnenju nekaterih le manjših drevesnic. Vendar je nakazana problematika dovolj tehtna, da jo moramo reševati kompleksno, pretehtane in enotno v okviru republike. Pomisliti moramo, da so bile v preteklosti tudi že razvrednotene nedodelane ekonomske analize, ki so dokazovale upravičenost koncentracije proizvodnje, npr. v kmetijstvu (sa- djarstvo, govedoreja). Pri tem je bila zelo natančno izračunana izkoriščenost različnih strojev in priključkov, manj natančno pa zanimanje (navdušenje) proiz- vajalcev v novem okolju. 31 Drevesničarske proizvodnje bi ne smeli niti količinsko niti vsebinsko pre- pustiti stihiji . Vedeti moramo, kakšno sadika potrebujemo in kako jo bomo pridelali. Kot prispevek k tem prizadevanjem dajem nekatere podatke iz naših gozdnih drevesnic, njihovo analizo ter nekaj kritičnih misli o nakazanih težnjah. 2. Prednosti velikih in prednosti majhnih gozdnih drevesnic 2.1. Teoretična izhodišča Ko iščemo pot za racionalizacijo drevesničarske proizvodnje v zmanjševanju oziroma odpravljanju majhnih drevesnic, moramo upoštevati tudi teoretične; prednosti in pomanjkljivosti različno velikih drevesnic. Prednosti velikih drevesnic so v boljši porabnosti dragih strojev za obdelovanje zemlje, raznih frez, sejalnih strojev, škropilnic, sortirne hale, hladilnice in v sodobnem načinu kompostiranja. Za delo imajo usposobljene in izšolane dre- vesničarje specialiste. Velika proizvodnja omogoča večjo pocenitev, vendar pod pogojem, da ima drevesnica idealna tla, lego, podnebje, dobre delavce itd. Slabe strani velikih drevesnic so, da tu terenski gozdarji ne sodelujejo pri pridelavi sadik. Na velikih površinah je tudi večja nevarnost po;avljanja raznih % 100 90 80 70 60 50 40 30 20 1 o PRIKAZ DELEŽA DREVESNIC PO VELIKOSTNIH RAZREDIH c:::J delež po številu, Slovenija, gozd.drev. L:~U%1 delež po površini, Slovenija, gozd.drev. o-- delež po številu, ZR Nemčija, vse drev. - 17 dre~ . ;1' / , 779 drev. - 1675 drev. /, -'l~rev. ' - :• , 'o 41 drev. drev. Graf. 1 do 1 1 - 5 na 5 velikost drev. v ha 32 škodljivcev, bolezni in tudi lokalni mraz naredi v takem primeru veliko škode. Izkop sadik tako časovno ne moremo prilagoditi pogozdovanju in je zato čas med izkopom in ponovno saditvijo daljši. Tudi transportne poti so daljše. Pri lokalnih drevesnicah so terenski gozdarji povezani s samo pridelavo sadik, kar je poklicnega psihološkega pomena in povečuje navezanost gozdarjev na novo osnovane sestoje. Lokalne drevesnice pa nam tudi omogočajo, da sadika isti dan izkopljemo v drevesnici in jo posadimo v nasadu. Obstaja tudi mišljenje, da se laže realizirajo načrti saditve po številu in drevesni vrsti, če imamo potreben saditveni material pri roki. V majhnih gozdnih drevesnicah lahko zaposlimo tudi začasno :lokalno delovno silo, v centralnih drevesnicah pa le stalne delavce, ki jih dobimo iz pasivnih krajev. Slaba stran vzgoje v manjših drevesnicah so večinoma večji proizvodni stroški. Možne pa so tudi napake pri samem delu, predvsem pri vzgoji semenic, in sicer zaradi slabših drevesničarskih izkušenj in znanja . Po mnenju Rupfa (8) imajo svoje prednosti tako velike kot manjše drevesnice, v določenem primeru pa se moramo sami odločiti, katere drevesne vrste in katere starosti bomo kje vzgajali. Za vzgojo semenic, predvsem tistih, katerih semena težko kalija, so najprimernejše velike drevesnice. Vzgoja presajenk pa je povezana z manjšim rizikom in je bolj primerna za manjše drevesnice. Tudi ekonomski izračun je navadno na strani vzgoje semenic v velikih drevesnicah. šele knjigovodsko vodenje vseh izdatkov, tudi v manjših drevesnicah, nas lahko prepriča o finančni upravičenosti vzgoje določenih sadik v različno velikih dre- vesnicah. 2.2. Stanje doma in v svetu V Sloveniji imamo 44 gozdnih drevesnic, ki merijo skupaj 144 ha. Dobrih 70 °/o površine pripada devetim drevesnicam, večjim od 5 ha (Mengeš, Tišina, Muta, Pregled števila drevesnic v nekaterih evropskih državah (gozdne, sadne, okrasne, ostale}, po Kriissmannu, 1978 Država Leto Stevilo drev. Površine v ha t Poprečna velik. drevesn . v ha Jugoslavija 1960 1385 2 083 1 ,5** Avstrija 1968 155 1 111 7,2 Finska 1957 250 325 1 ,3** Francija 1975 ? 3 020* Madžarska 1963 50(?} 5000 1 00,0**~ ZR Nemčija 1976 4238 16 321 3,9 2 943* DR Nemčija 1967 ca.300 2 200 7,3 Norveška 1959 268 270 1 .o·· Poljska 1963 110 3 000 27,3*"'* Sovjetska zveza 1958 1950 160 000 82,0*** švedska 1972 716 1 109 1 ,5'* švica 1969 135 1 351 10,0 Slovenija (po poročilu republiškega inšpekt.) 1980 44 157* 3,6 • površina gozdnih drevesnic; •• majhna poprečna drevesa; ** * velika poprečna drevesa. 33 Matenja vas, Mahovnik, Rimš, Lovrenc na Pohorju, Radvanje, Režek 11). Sedem- najst drevesnic meri od 1 do 5 ha in sedemnajst drevesnic je manjših od 1 ha (glej grafikon 1). Podjetje Semesadike ima 51 ha drevesnic in po površini izrazito prekaša drevesnice posameznih gozdnih gospodarstev. Nad 10 ha drevesnic imajo le gozdna gospodarstva Brežice, Maribor, Novo mesto in Slovenj Gradec; Kranj, Ljubljana in Tolmin pridelujejo le manjše količine sadik, Celje pa se je tej pridelavi popolnoma odpovedalo. GrJ f. 2 FOPREENA VELIKOST OREVESNIC V POSAMEZNIH DRZAVAH (Qozdne, sadne, okrasne in ostale - po Kr~ssmannu) ~tcv.nad stolpcem poncni število drevesnic ha so 1,4 L, CLI ...., oJ N o ~- ~") 1_')1 (..~1 ;;:, :::J o ':::> < < -:.3 a.. "" < -~ V' ,., z z < '-· n 7' ::... ~ (? ~ [)) (;) ~·\ (lJ ~ ..... ;::;, ] :.:< "" ,..., 7'" V> (',( 1:.1 [)) ~ 7C' ':.! " ~ '-· L, ~ C> CLI c._ - lfl (') - (!) o o ~ < Ul o r.: - N CLI "- - · < '- · '-· o.. CLI N ('.] () < < 8 ,'J Cl 34 Za oceno stanja (razdrobljenosti) doma, moramo poznati še razmere v svetu. V preglednici (glej tudi grafikon št. 2) izstopajo vse tri skandinavske držav~ zaradi zelo majhnih drevesnic v poprečju. Ker sadijo v teh deželah mlajše manjše sadike, v veliki meri tudi kontejnerske sadike, je tako stanje razumljivo . Na- sprotno pa zavzemajo v evropskem prostoru glede na velikost prvo mesto drevesnice dežel vzhodnega bloka. Menim, da so velike drevesnice tu odraz centralističnega vodenja in nesposobnosti prilagajanja lokalnim razmeram. V srednjeevropskem prostoru, kamor se prištevamo tudi mi, prevladujejo srednje ve:like poprečne drevesnice. To pomeni, da je v teh razvitih državah kljub drevesničarski tradiciji in visoki stopnji mehanizacije prisotno tudi še večje število manjših drevesnic. Za ilustracijo tega navajam razmere v ZR Nemčiji (Krussmann, stanje 1974), kjer je 779 drevesnic velikih do 1 ha (22 °/o po številu), 1675 drevesnic od 1 do 5 ha (48 °/o), 1041 drevesnic pa večjih od 5 ha (30 °/o), 51 drevesnic pa celo večjih od 50 ha (glej grafikoni). Iz primerjave med Slovenijo in gozdarsko razvitimi deželami Srednje Evrope vidimo, da je pri nas večja drevesničarska razdrobljenost. ln če smatramo, da je poprečna velikost drevesnice v tem vegetacijsko in gospodarsko specifičnem prostoru pogojena z zakonitostjo, ki velja pri dobrem gospodarjenju, potem moramo tudi pri nas težiti k zmanjševanju števila drevesnic. Pri tem pa se moramo držati načela pozitivne selekcije po kvaliteti in ne po velikosti. To pomeni, da ne smemo odpravljati drevesnic zaradi njihove majhnosti, ampak predvsem glede na nekvaliteto pridelanih sadik. Vendar pa z zmanjševanjem števi-la drevesnic tudi ne kaže iti predaleč. Načelo zdrave konkurence in spre- jemljive transportne razdalje drevesnica-gozd naj nas odvrača od druge skraj- nosti. če hočemo v republiki zadovoljiti potrebe po določenem tehničnem pred- metu, je to najbolj racionalno le z eno večjo tovarno, to pa ne pomeni, da more podobno nalogo na drugem področju opravljati recimo en sam kulturni objekt, trgovina ali le ena drevesnica. 3. Možnosti za izboljševanje kvalitete sadik 3.1. Pregled ukrepov, s katerimi lahko izboljšamo kakovost sadik Gozdna sadika mora biti zdrava, vzgojena iz semena ustreznega izvora, dobrih fizioloških in morfoloških lastnosti, pri tem pa ne sme biti predraga. Draga umetna obnova, ki je obremenjena s stroški za pripravo tal, ceno sadik, stroški saditve in stroški obžetve, bo racionalna le, če bo izvršena kvalitetno in s kvalitetnimi sadikami. Po drugi strani pa pogozdovanje z manjšim številom sadik po hektarju tudi zahteva vse bolj kvalitetno-izvorno in morfološke dobro izbrano sadika. že pred setvijo naj bi se izločilo drobno seme. Prvo izdatno izločanje nekvalitetnih sadik moramo opraviti že pri presajanju sadik v dre- vesnici. Izločanje nekvalitetnih sadik (nekvaliteta, ki je genetsko pogojena) pri presajanju in dokončnem izkopu v tako imenovani 11. razred, kar je ponekod uveljavljeno v praksi, pa ni dobra, ker vodi v genetsko diferenciacije nasadov. Bolj kvalitetne sadike lahko dosežemo tako z drugačnim načinom vzgoje v drevesnici kot z večjo selekcijo slabih sadik. Pri tem pa moramo vedeti, kakšne sadike želimo imeti za pogozdovanje. Pojem kvalitete se spreminja z leti in tudi v različnih deželah obstajajo danes različno strogi kriteriji za ugotavljanje kva- litete sadik. Za vzgojo sadik določene kvalitete moramo upoštevati dedne lastnosti in dejavnike v okolju, ki vplivajo pospeševalna ali pa zaviralno na razvoj sadik. 35 Na višino in težo sadik vpliva pospeševalna: izvir sadik iz nižjih in južnejših rastišč, nižja n. v. in južnejša ekspozicija drevesnice, velika ponudba rastlinam potrebnih mineralnih snovi in večja teža semen. Negativno vpliva izvir semena iz višjih in severnejših leg, višja lega in severnejša ekspozicija drevesnice, po- manjkanje mineralnih snovi in majhna teža semen. Na delež korenin vpliva pospeševalna: izvir iz višjih leg (sm, bo), pomanjkanje dušika in večja količina fosforja in kalija v tleh . Zaviralno vpliva: izvir iz nižjih leg (sm, bo), veliko dušika v tleh in pomanjkanje fosforja in kalija. Na trajanje vegetacijskega časa vpliva pozitivno: izvir iz nižjih leg, enostransko bogata mineralna prehrana, posebno visok delež dušika in za listavce nižje lege drevesnic. Negativni vpliv ima; izvir iz višjih :leg, nezadostna prehranjenost, predvsem z dušikom, za listavce višje lege drevesnic. Poleg navedenih odločujočih dejavnikov za vzgojo kvalitete, na katere lahko vplivamo, določa njihovo kakovost tudi rastni prostor oziroma razmik med sa- dikami v drevesnici. Povečani rastni prostor učinkuje pozitivno na višinsko rast in na težo sadik ter njihovih posameznih delov, če v tleh ni dovolj hranljivih elementov in si z večjim rastnim prostorom pridobi rastlina več hrane. V primeru, da je v tleh dovolj hranljivih elementov, pa pomeni večji razmik manjšo višin- sko rast, teža sadike pa ostane neizpremenjena. Nekoliko se poveča teža korenin in premer koreninskega vratu, zmanjša pa se teža nadzemnega dela, teža iglic in teža odganjka brez iglic. Gozdna drevesnica v Lovrencu na Pohorju. Foto L. Eleršek 3. 2. Dobri normativi so pogoj za dober sadilni material S spreminjanjem dejavnikov okolja, z izbiram ustrezne provenience, z izlo- čanjem nekvalitetnih sadik lahko vzgojimo sadike odlične tršatosti, ki si jih operativni gozdarji tudi želijo. Žal pa uporabniki sadik nimajo opore v jugoslovan- skih standardih (1968), da bi lahko tako sadiko tudi zahtevali. Po veljavnih standardih za gozdne sadike so namreč določene le minimalne mere koreninskega vratu in minimalna višina (npr. sm l. ki. 2 + 2 : 0 najmanj 5 mm, h najmanj 25 cm). Nekateri proizvajalci so vpeljali za smrekove sadike še ekstra klaso (posebni razred, mimo JUS), kar tudi kaže na zaostajanje standardov za potrebami in razvojem. še v prejšnjem stoletju je bila zahtevku po sadikah določene drevesne vrste poleg števila sadik dodana le še starost sadik. Napredek v tej smeri je bil storjen leta 1895, ko je Flury zahteval, da se sadike klasificirajo po njihovi višini glede na tla in nadmorsko višino drevesnice. Zal so se v naslednjih desetletjih gozdarji vse bolj ukvarjali z metodami saditve, manj pa z objekti saditve. Danes se kriterij za določanje kvalitete sadike razširja še na določanje tršatosti sa- dike. Schmidt-Vogt meni, da mora imeti 4-letna smrekova presajenka premer koreninskega vratu večji od 1/100 višine sadike, in sicer po formuli: 0 min (mm)= h(cm) · 0,1 + 1. Helmudt Schmidt pa meni, da naj bi 4-letne smrekove presajenke določene višine dosegle minimalno težo po formuli: h(cm) - 1 O ~ tež . sad.(g). Za dobro sadika pa velja formula: h(cm) · 2 - 20 ~ tež. sad.(g). Avtor predlaga, da se kvaliteta ugotavlja na vzorcu 10 sadik iz spodnjega in na vzorcu 1 O sadik iz zgornjega višinskega razreda. Vsekakor so za nas kot gospodarsko odprto državo pomembne norme za gozdne sadike EGS iz leta 1971, ki določajo najmanjši premer koreninskega vratu za posamezni višinski (starostni} razred. Za smrekove sadike normalne kvalitete so predpisane naslednje mere: Najvišja starost Višina Min. prem. korenin. (let) (cm) vratu (mm) 3 15-25 4 4 25-40 5 5 40-55 6 5 55-65 7 5 65-80 9 80+ 10 Povsem drugače si zagotavljajo dobre sadike švicarski gozdarji {po katerih se tudi mi večkrat zgledujemo}. Za določanje kvalitete sadik ne uporabljajo podobnih norm kot dežele EGS, temveč podeljujejo znak kvalitete za smrekove sadike glede na vzgojo v drevesnic/. Ta znak lahko dobi le smrekova sadika, ki je: - vzgojena iz semena izbranega semenskega sestaja in dominantnih letnih dreves srednje starosti; - vzgojena iz semena, pri katerem smo izločili 30 do 50 °/o drobnejših zrn; - kot semenica vzgajana v gostoti 800 do 1000 sem./rn 2 ; - presajena v drevesnic/ v gostoti največ 40 do 50 sad./m 2 produktivne površine; - prestala strožje izbiro pri presajanju (pikiranju), kjer je potrebno izločiti 30 do 60 °/o nekvalitetnih semenic; - obstala po odstranjevanju poškodovanih, bolnih, rogovilastih in dispro- porcioniranih presajenk {sanitarna in kakovostna izbira}; - ki je dovolj tršata. Razmerja h : 0 naj bi bilo manjše od 50, - ki je v drevesnic/ le zmerno gnojena. Sadike ne sortirajo po višini. Znak kvalitete podeljuje kantonalna gozdarska služba. Pogoji za podelitev znaka kvalitete se lahko spremenijo v skladu z najnovejšimi strokovnimi spoznanji in gozdarji so skupaj z drevesničarji sopod- pisnik/ dogovora. Nekatere meritve, ki jih je opravil inštitut v drevesnicah po Sloveniji, kažejo, da kvaliteta smrekovih sadik pri nas med posameznimi drevesnicami zelo variira, na drugi strani pa je tudi zelo velika razlika v kvaliteti sadik iste starosti in iste provenience v isti drevesnici. Vzrok je predvsem v neenotni vzgoji sadik in v preskromnem izločanju manj kvalitetnih sadik pri presajanju v drevesnic/. če presojamo našo sadika in vzgojo z vzgojo sadik po strožjih švicarskih normah (glej tabelo}, potem vidimo, da so številne poprečne sadike iz naših drevesnic premalo tršate ali pa so pregosto presajene (nepravilno razvite korenine). Večje drevesnice vzgajajo navadno iz gospodarskih vidikov večje števi"lo sadik na m2, kar gre praviloma že na račun kvalitete. Obraten primer pa smo zabeležili v majhnih drevesnicah, kjer smo našteli tudi le 18 sadik na m2, kar gotovo pred- stavlja neizkoriščene obdelovalne površino. Na premajhno selekcijo sadik pri presajanju v drevesnici pa kaže velika raznolikost velikosti izdanih sadik. Med 400 izmerjenimi štiriletni mi smrekovimi sadikami je tehtala naj lažja 8 g, visoka je bila 20 cm in je imela premer koreninskega vratu 3,7 mm. Sadika zgornjega ekstrema je tehtala 305 g ter dosegla višino 88 cm in debelina 16,3 mm. 38 Prikaz tršatosti in gostote saditve po posameznih vzorcih v gozdnih drevesnicah (N = 50 sadik) Leto Drevesnica, provenienca, starost h/0 štev. sad./m2 1980 Ponoviče, V/325, 2+2 40 33 1980 Mengeš, Vl/322, 2+2 41 91* 1980 Mengeš, 1/361, 2 + 2 43 n· 1980 Muta, 111/113, 2+2 51* 47 1980 Muta, 111 / 122, 2+2 52* 55* 1980 Muta, 111/124, 2+2 46 57* 1980 Lovrenc, 111/124, 2 + 3 49 45 1980 Lovrenc, 11 J/370, 2 + 2 45 56* 1980 Mahovnik, 2+2 62* 52* 1980 Mahovnik, 2+3 54* 53* 1981 Podturen, Rog, 2+3 45 1981 Mengeš, 1/332, 2 +2 68* 1981 Mengeš, 1/ 350, 2 + 2 64* 1981 Mengeš, V/325, 2+2 76* 1981 Mengeš, Vl/322, 2 + 2 76* 1981 Rimš, 2+3 34 1981 Podgrad, Vl/322, 2 +3 37 18 1981 Tišina, 111/136, 2+2 63 46 1981 Matenja vas, 2+2 53* 47 1981 Mala Bukovica, 2+2 60* 34 švicarske norme za sadike, do 50 40--50 ki dobijo znak kvalitete * sadike zaradi netršatosti ali zaradi pregoste vzgoje po švicarskih normah ne bi prejele znaka kvalitete. 4. Planiranje in realizacija drevesničarske pridelave Pridelavo sadik moramo planirati v republiškem (in regionalnem) merilu vsaj za toliko let vnaprej, kolikor potrebujemo za njihovo vzgojo . Pomanjkanje sadik (ki je pri nas že bilo) zavira pogozdovanja in pospešuje prodajo nekvalitetnih sadik. Prevelika pridelava pa vodi v zažiganje odvečnih sadik. Večkrat drevesni- čarji tudi zadržujejo neprodane štiriletne smrekove sadike še eno ali dve leti v drevesnici. Pogozdovanja s S-letnimi in 6-letnimi sadikami, ki imajo zelo močan koreninski pletež, pa so le redko opravljena dovolj kvalitetno, zato je taka saditev dražja in slabša. V letu 1980 smo imeli v naših drevesnicah 41,0 mio sadik, od tega le smreke 31 ,O mio sadik (vseh starosti). če ostanemo na dosedanji poprečni letni porabi 8,8 mio sadik, se nam na domačem trgu še vnaprej obetajo viški in nas lahko rešuje le prodaja sadik v druge republike. Zato je hvalevredna pobuda DO Semesadike Mengeš za sklenitev samoupravnega sporazuma celotnega gozdar- stva za proizvodnjo sadilnega materiala in semena. Le pri usklajeni porabi bomo racionalno gospodarili. Zmanjševanje pridelave pa je v drevesničarstvu prav lahko povezati z dvigom kvalitete. ln ne nazadnje bi bilo potrebno opustiti marsi- katero slabo drevesnico, ki nima pogojev za gospodarno poslovanje, pa najsi je ta po površini velika ali majhna. 39 Smrekove sadike po petletni rasti v drevesnici. Ali bodo tudi v gozdu tako vitalne? Foto L. Eleršek 5. Sklepne ugotovitve Racionalizacija pomeni zmanjševanje porabljenih ur pri pridelavi gozdnih sadik zaradi boljše organizacije in načina dela, uporabe boljših strojev in pra- vilne uporabe pesticidov. Pomeni pa tudi vzgojo ravno pravega števila kvalitetnih sadik. V naših razmerah bo potrebno zmanjšati število drevesnic, to je opustiti drevesnice, ki zaradi rastišča, organizacije, oddaljenosti in podobnih razlogov niso primerne za proizvodnjo gozdnih sadik. Vendar tudi ne kaže preiti le na eno samo drevesnico, kar potrjujejo teoretične ugotovitve in razmere v svetu. Dvakratni zdravstveni pregled na leto vseh sadik v drevesnicah pri nas zagotavlja, da sadimo v gozdu le zdrave sadike. Zaenkrat se še premalo posve- čamo ugotavljanju in dvigu kvalitete sadik. Zelo neracionalno je v gozdarstvu pridelovati slabe sadike. V drevesnici storjene napake pri vzgoji sadik, ki so nato prenesene v gozd, imajo več desetletne posledice. Zato je smiselna le pridelava kvalitetnih sadik. žal pa so veljavni normativi za ugotavljanje kvalitete sadik zastareli in se bo potrebno dogovoriti o novih merilih za ugotavljanje kakovosti. Pri današnji porabi sadik bi morali znižati tudi količino proizvedenih sadik. To bomo doseg.li z večjim škartiranjem pri presajanju (pikiranju) in z vzgojo z večjim razmikam. Sadike bodo enotnejše, bolj tršate in bodo imele močnejše korenine. Gozdarji se tudi vse bolj zavedajo potrebe po uporabi sadik s pravilnim poreklom. O poreklu obstaja potrebna dokumentacija, kljub temu pa so gozdarji nezaupljivi, kadar prihaja saditveni material iz drugih drevesnic. Sadik ne moremo pridelovati na zalogo, kot je to možno pri večini drugih izdelkov in pridelkov, temveč moramo pridelovanje in porabo med seboj ča- 40 savno uskladiti. Vsako pridelovanje gozdnih sadik mimo načrta in dogovorov pomeni neodgovorno trošenje družbenih sredstev. Za razvoj semenarstva in drevesničarstva imajo na Slovenskem poleg po- sameznih drevesničarjev precejšnje zasluge tudi gozdarske inštitucije. Danes je raziskovalno in pospeševalna delo precej razvejano. Opravljajo provenienčne teste, izločajo nove semenske objekte, delajo raziskave kvalitete sadik in iščejo možnosti izboljšanja prehranjenosti sadik; ugotavljajo ogroženost sadik z bolez- nimi in škodljivci, testirajo različne herbicide in opravljajo pedagoške analize tal v drevesnicah. V bodoče bo potrebno nameniti večjo pozornost ugotavljanju kvalitete sadik, tako v raziskovalnem kot v operativnem smislu. še nadalje bomo morali težiti k raziskavam boljše in čim cenejše pridelave gozdnih sadik, ki bodo zadosti·le strožjim kakovostnim kriterijem. Zato bo potrebno spremljati dosežke dreves- ničarsko razvitih držav, jih preizkušati v naših razmerah in jih ustrezno prenašati v prakso. Literatura 1. Božič , J.: Razmere v gozdnem semenarstvu in drevesničarstvu v SR Sloveniji fer smernice za razvoj, 1976-1980, G. V., ljubljana, 1979/4. 2. Egersdorter, H. : Prilog razgovorima o orientaciji u proizvodnji sadnog materijala, Sumarstvo i prerada drveta, Sarajevo, 1979, 7-9. 3. Eleršek , L. : Prispevek k problematiki kvalitete sadik, G. V., Ljubljana, 1980/9. 4. Kalan, J. : Prispevek k elaboratu Mineralno gnojenje kot ukrep nege gozda , IGLG, Ljubljana. 1980. 5. Krussman, G. : Die Baumschule, Berlin in Hamburg. 1978. 6. Lewinski, E. V.: Herbstdungung in der Baumschule zur Verbesserung der Anwuckses bei Fichte, Forst-u Holzwirt, Hannover, Jg. 29 1974/2. 7. Lupke, B. V.: Einfluss einer Spatdi.ingung in der Baumschule auf den Anwuckserfolg von Fichten und Douglasien, Forst-u . Holzwirt, Hannover, Jg. 29 1974/2. 8. Rupf, H.: Der Forstpflanzgarten, Munchen, 1952. 9. Schmid/-Vogt, H.: Qualitatsnormen fur forstl!ches Verehrunngsgut zur EWG - Richtlinie von 30. 3. 1971 , Der Forst- und Holzwirt . 1972/6. 10. Schmidt, H.: Die Gutebeurleilung von Forstpflanzen , Munchen, 1961 . 11. Zupančič, M.: Mineralno gnojenje kot ukrep nege gozda , elaborat, IGLG, Ljubljana , 1980. 12. Un tabel de qualile pour les plants d'epicea seleclionnes en pepiniere service Canlonal des Forets, Lausanne, 1980, tipkopis. 13. Razkoraki in dileme pri proizvodnji sadik, Splošno združenje gozdarstva Slovenije. Ljubljana, 1981, tipkopis . 41 Ox1. 971 IUFRO :945.4 SVETOVNI KONGRES O ZNANSTVENORAZISKOVALNEM DELU IUFRO (Mednarodna zveza gozdarskih raziskovalnih organizacij) NA JAPONSKEM, SEPTEMBRA 1981 Dušan Mlinšek IUFRO je bila organ1z1rana v letih od 1890 do 1892 za pospeševanje med- narodnega sodelovanja na področju tedanjih gospodarskih znanosti. Do danes se je organizacija močno razvila. V IUFRO je včlanjenih nad 500 inštitutov (uni- verze in inštituti) s približno 10.000 znanstvenimi delavci iz 91 dežel. Včlanjene so vse države, kjer oprav.ljajo gozd, gozdna drevesa in les pomembno vlogo v gospodarstvu dežele. Delovna področja IUFRO so razdeljena na več kot 200 znanstveno-raziskovalnih enot, Je-te pa so združene v šestih velikih oddelkih. Znanstveno-raziskovalna aktivnost se odvija v seminarjih, simpozijih, z dopiso- vanji, v objavljanju raziskovalnih dosežkov, vse to mnogokrat tudi v tesnem sodelovanju z drugimi mednarodnimi organizacijami . IUFRO organizira vsakih pet let svetovni kongres. Na kongresu obravnavajo znanstvena, tehnična in orga- nizacijska vprašanja v različnih delovnih oblikah kot so plenarna zasedanja, delo v znanstveno-raziskovalnih in v strokovnih skupinah in z razpravljanjem o raziskovalnih dosežkih v gozdu in v industrijskih 1laboratorijih. XVII. svetovni IUFRO kongres je bil na Japonskem. Kongresa se je udeležilo nad 1600 udeležencev iz večine držav, od koder so raziskovalne organizacije, članice IUFRO. Kongres je bil organiziran na način, ki se je že ustalil na zadnjih dveh kongresih na Norveškem leta 1976 in v ZDA leta 1971. Moto kongresa se je glasil : Raziskovanje danes za gozdove jutri. Zanimanje za kongres je bilo zelo veliko. Lahko rečemo, da je bil to do sedaj najbolj množično obiskani IUFRO kongres. Razloge za takšno zanimanje, kljub veliki oddaljenosti lahko pripisujemo številnim faktorjem; med njimi naj omenim enkratne organizacijske sposobnosti Japoncev in v organizaciji kongresa je bila angažirana vsa Japonska od raziskovalnih institucij, prakse, pa do televizije . Kolikšno pozornost so Japonci posvetili kongresu pove že dejstvo da je imeia japonska televizija vsak dan v času kongresa oddaje na temo gozd, les, narava, kongresna prireditev. Takšna splošna angažiranost ni naključna ampak je po- sledica japonske kulture, zlasti kulture do naravnega prostora, kjer igrata ·les in gozd izredno vlogo. Organizacijski komite pod vodstvom direktorja osrednjega gozdarskega inštituta dr. Mitsuma Matsuia je znal vse to povezati v brezhibno, privlačno in pomembno prireditev. Velik interes za kongres pa je pripisati še posebej sedanjim razmeram v gozdarstvu in lesni industriji in svetovnim razmerah nasploh. V gozdarstvu in v predelavi lesa se je zaradi velikih potreb močno razmahnilo raziskovalno delo . V krizi za gozd, za les, za zdravo okolje, vse bolj dozoreva spoznanje, da je raziskovalno delo eden od bistvenih vzvodov, ki premikajo stroko v smeri hitrej- šega, predvsem pa pravilnejšega napredka. Na kongresu, kjer so s pomočjo 33 kongresnih skupin razpravljali o izsledkih raziskovalnega dela, vse od kongresa v Oslu 1976 pa do danes, so imeli idealno možnost vsi, ki so hoteli prisluhniti in opazovati. Na pripravah za kongres so uporabili v IUFRO že dalj časa prakti- cirane sodobne priprave in metode posredovanja izsledkov; med njimi disku- sijska predavanja, sistem posterjev in učinkovito posredovanje izsledkov na ob- 42 Tudi gozdovi so na Japonskem >>tranzistorsko" obdelani. Podrobna nega, kamor sodi tudi obžagovanje stoječih dreves, je del intenzivnosti gospodarjenja. jektih. V množici referatov je prišlo do poplave novih izsledkov. Iz tega obilnega gradiva prav gotovo ni !lahko skicirati sinteze. Vsak je odnesel svoje, vendar je bil celoten vtis še posebej pomemben. Le-ta se odraža v štirih slavnostnih referatih in priporočilih, ki so bila objavljena na kongresu pa tudi za splošno javnost. Slavnostne referate so imele priznane osebnosti. Bivši predsednik azijske banke za razvoj Takeshi Watenaba je razmišljal o temi: ohranite globus zelen. Mož, ki prihaja s področij, kjer je gozd še posebej ogrožen, je z vso resnostjo opozoril, kaj se nam obeta, če bomo z gozdom tako nadaljevali, oziroma kaj lahko dose- žemo, če bo zapihal konstruktivnejši gozdarsko-kmetijski veter. Drugi eminentni govornik je bil direktor gozdarske službe v ZDA Max Peterson. Njegov govor je bil osredotočen na napotke kaj storiti, da bomo ohranili gozdove zanamcem. Vodja gozdarskega oddelka pri FAO dr. Fores Rodas je upravičeno opozarjal na 43 večjo samostojnost v znanstveno-raziskovalnem delu in ugotavljal, kam nas lahko privede, če bomo nekritično posnemali tehnologije prirejene za druga področja. Zadnji je bil dr. J. Speer, nekdanji predsednik IUFRO. Mož je govoril o svojih izkušnjah kot nekdanji profesor za ekonomiko gozdarstva v Munchnu in kot izkušen bivši predsednik zahodnonemške raziskovalne skupnosti ter nanizal šte- vilne vredne sugestije. Resolucija, ki jo je pripravil kongres, je sestavljena iz splošnega dela in iz šestih posebnih delov in sicer za vsak oddelek posebej. Na tem mestu ni pro- stora, da bi resolucijo v celoti navajali. Predlagam, da bi jo v našem časopisu v eni od naslednjih številk posebej objavili. Splošna značilnost, ki izžareva iz resolucije, pa je vendar pomembna za naš čas in se nekoliko razlikuje od resolucij v preteklosti. Naj naštejem nekatere bistvene črte : V celoti se je uveljavila zavest, da so kriza človeka, okolja, surovin, energije postale eksistenčno vprašanje človeštva. Brez pridržkov se je uveljavilo ekosistemsko gledanje na gozd in na podobne tvorbe, pa tudi spoznanje, da je potrebno raziskovati in razvijati tehnologije, ki so v skladu z naravo in z njenimi procesi. Poleg pozornosti gozdu bo v bodočih raziskavah in v praksi potrebno ponovno posvetiti več pozornosti posameznemu drevesu in ne le gozdu. Ohranjanju naravnih genov je potrebno na vseh nivojih in na vseh področjih posvetiti posebno pozornost. Raziskovalno delo in prenos znanja morata v bodoče dobiti povsem nove razsežnosti, potrebno ju je zelo poudariti. Raziskovalno delo mora poleg znanstvenih resnic posebej upoštevati »rastiščne specifičnosti« ekosistema, ne glede ali gre za gozd ali za družbo, za tovarno itd. lnterdisciplinarnemu raziskovalnemu delu morata gozdarstvo in predelava v bodoče odmeriti neprimerno več časa in prostora. Novo pog-lavje v raziskovalnem gozdu mora v bodoče predstavljati energija; in sicer široko koncipirane: gozd kot ekosistem in energija itd. Kongresu je treba priznati, da je posvetil veliko pozornost razvoju tretjega sveta, zavedajoč se, da mora razviti svet prav tu prispevati svoj veliki delež. Priprava kongresa je bi-la brezhibna, bila je resnični odraz japonske organiza- cijske perfektuiranosti, visoke delovne morale in delovne zagrizenosti. Takšni kot Japonci so, kakor živijo, kar imajo in kakršen je njihov pogled na svet. tako je bil organiziran tudi kongres . Kaj to pomeni, naj pove nekaj podob : Kakšen je japonski življenjski red, naj pove npr. red na pomembnejših vlakih. Na karti, ki si jo kupiš je zapisana številka vagona in tvoj sedež. Na peronu enostavno počakaš na vlak na tistem mestu, kjer je na tleh zapisana številka tvojega vagona- točno tam se namreč vlak ustavi. še en dokaz o naravi dela pri Japoncih. Imajo do potankosti izdelan sistem zbiranja izsledkov raziskovalnega dela širom sveta. Od vsepovsod prinašajo zanimivosti, ki jih zbirajo sistematično, molče, z opazovanjem, s totografiranjem itd. Doma predajo vso bero posebni inštituciji, ki vse gradivo skrbno prouči, selekcionira, po potrebi dodela, preizkusi, in uveljavi v gospodarstvu. Pravijo, da je to najracionalnejša pot raziskovalnega dela. Seveda spada k takšnemu delu organiziran in sposoben delavec. Japonska je dežela 3000 otokov v humidnem prostoru s padavinami med 1000-4000 mm. Je gorata dežela izredno strmih pobočij, ki se spuščajo v posa- mezne manjše ravnine. Gostota prebivalstva je izredno velika. Od 114 milijonov prebivalcev jih živi 3/4 v mestih, le-ta pa so v ravninskih predelih. Vlak ali avtobus, 44 ki te vozi po južni Japonski, brzi po nekaj 100 km prostranem prostoru, kjer se naselja in industrija povezujejo v domala nepretrgani verigi. Za kakšno gnečo gre, pove podatek, da je velikost Japonske 372.077 km 2 (Jugoslavija 225.000 km 2 ) vendar z neprimerno večjo goratostjo kot pri nas. Gozdnatost Japonske je 68 °/o, na zelo različnih tleh (prevladujejo pa vulkanska). Gozdarstvo ima na Japonskem bogato preteklost. že približno 1500 let poraba lesa narašča. Pred templji stoje 1000 let stara posajena drevesa. Gozd in les pomenita v duši Japonca in v razvoju Japonske pomembno vlogo. Tudi japonska arhitektura posveča lesu vso pozornost. Pred 100 leti se je poraba lesa zelo povečala. Pragozdove so v celoti zamenjali gospodarski gozdovi po nemškem vzorcu. Ekološka misel pa se je začeta uveljavljati nekje okoli leta 1920. O skrbnosti gospodarjenja z gozdovi govore nekatera dejstva. Pri ogromni porabi lesa nad 100 milijonov m3 letno in pri približno enakem prirastku, sekajo le 40 °/o prirastka, vse ostalo pa uvažajo . Japonska je dežela brez sirovin in lastne energije. Zavedajo se kakšni časi prihajajo, zato z lastno surovino izredno štedijo . O perfektuiranosti gospodarjenja pove npr. pogled na posamezna gozdna prostranstva v velikostih naše Pokljuke, kjer je vsako drevo obžagano z namenom, da bi pridelali več kvalitete. Japonska ima ca 24 milijonov ha gozdov, 25 gozdarskih fakultet in vrsto raziskovalnih inštitutov. To niti ni mnogo, če vemo, da imajo Japonci 600 univerz (mnoge med njimi sicer nepopolne). Raziskovalno delo, ki ga danes opravljajo, je na njihovem centralnem inštitutu strnjeno v 21 projektih. Med njimi so tudi takšni, ki bi jim mi v principu ne posvečali nobene pozornosti npr.: Naravna regeneracija bukve, ali pa Učinki fotokemičnih oksidantov na rast drevja, Kontrola obarvanja lesa itd. Vrsta takšnih in podobnih projektov ne bi imela za našo prakso posebne vrednosti, veliko vrednost pa ima za praktičnega in v posebnih gospo- darskih in naravnih razmerah živečega Japonca. Naslednji IUFRO kongres bo v Jugoslaviji leta 1986 Jugoslovanski prispevek kongresu na Japonskem je bil predvsem ta, da je profesor dr. Dušan Mlinšek kot vodja oddelka za gojenje gozdov pri IUFRO organiziral s skupino sodelavcev na VTOZD za gozdarstvo BF gozdnorastični in gozdnogojitevni del kongresa. Kongresa se je udeležilo 15 raziskovalcev iz Zagre- ba, Sarajeva in Ljubljane. Slovenijo sta zastopala samo dva. Prof. dr. A. Hočevar, profesor za meteorologijo BF v Ljubljani, ki je imel posebno vabilo za referat . V mednarodnem IUFRO svetu zastopa Jugoslavijo dr. M. Brežnjak, zamenjuje pa ga dr. Sabadi. V novem medkongresnem obdobju so jugoslovanski gozdarski raziskovalci zastopani kot funkcionarji oziroma kot vodje raziskovalnih skupin: dr. M. Brežnjak , dr. D. Cestar, prof. dr. D. Klepac, doc. dr. š . Meštrovic, dr. Z. Sa- badi, Marjan šolar, dr. š. Tomanic, prof. dr. M. Uščupric, prof. dr. M. Vidakovic. Za novega predsednika IUFRO organizacije je bil izvoljen prof. dr. D. Mlinšek. Kongres je med različnimi ponudbami izbral Jugoslavijo kot naslednjo orga- nizatorica IUFRO kongresa leta 1986. Japonski kolegi so na zaključku kongresa samoiniciativno prikazali Jugoslavijo v sliki in s pesmijo, odziv udeležencev je bil spontano prisrčen. Tako so Japonci tudi s to drobno pozornostjo pokazali, da so nedosegljivi. Prepričan pa sem, da tudi mi Sveta ne bomo razočarali . Kongres nas čaka čez pet ·let. Zanj se moramo začeti pripravljati takoj in prepričan sem, da bomo udeležence prireditve za Jugoslavijo in za naše delo zelo navdušili. 45 Oxf. 971 :187:(234.3-'11 +234.422.1) DELOVNO ZBOROVANJE VZHODNOALPSKO-DINARSKIH FITOCENOLOGOV V TRSTU Mitja Zupančič Po temeljiti predlanski pripravi 23.-25. 5. 1979 v Velikem Repnu nad Trstom) na letošnje delovno zborovanje vzhodnoalpsko-dinarskih fitocenologov v Trstu smo z delom zborovanja zadovoljni. Osrednja tema zborovanja je bila ekološka, horološka, vegetacijska, sintaksonomska, taksonomska in ekonomsko-gojitvena problematika vrste Ostrya carpinifolia. Zborovanje Ostrya-Symposium so orga- nizirali italijanski fitocenologi s pomočjo njihovega društva Societa Italiana di Fitosociologia v okviru Vzhodnoalpsko-dinarskega društva za proučevanje vege- tacije (Ostalpin-dinarischen Gesellschaft fur Vegetationskunde). Udeležilo se ga je okoli 50 znanstvenikov, članov tega društva, iz petih držav. Najštevilnejši so bili Italijani, s prek 20 udeleženci in gostl, Jugos.lovanov je bilo 19, od tega 6 Slo- vencev, 7 Avstrijcev, 2 Nemca, 2 švicarja in 1 Madžar. V dveh dneh, 7. in 9. junija, se je zvrstilo 22 referatov, ki bodo izšli prihodnje leto v novem g.lasilu univerzitetnega botaničnega inštituta v Trstu Studia Geo- botanica. Dva dneva, 8. in 10. junij, sta bila namenjena celodnevnima študijskima popotovanjema. Predavanja so zajela precejšen del problemB.tike, ki jo je narekoval program zborovanja, ki je zajel celotno najstrožje območje vzhodnoalpsko-dinarskega prostora (Avstrija, Italija, Jugoslavija) . Prispevki so ce!o presegali to območje, zlasti pa razprave ob referatih. Nekatere razprave so bile tako poglobljene, da jih lahko štejemo za koreferate. V tem pogledu so bili najživahnejši italijanski kolegi, zlasti D. Lausi in L. Poldini, med Avstrijci H. Reisigel, Madžar A. O. Horvat, Nemec P. Seibert, od Jugoslovanov pa I.Trinajsti6 in P. Fukarek. Največ referatov je obravnavalo vegetacijsko problematiko; pr-edvsem pomen vrste Ostrya carpinifolia kot graditeljice ali sograditeljice fitocenoz ali vrste, ki se v manjši meri pojavlja v različnih drugih termofilnih in termofilno-heliofilnih fitocenozah od Mediterana do ekstremno toplih rastišč v celinskem svetu. Raz- pravljali smo o razvojnih poteh posameznih fitocenoz, kjer ima Ostrya carpinitolia pomembno vlogo, o razprostranjenosti te vrste in o njenih sistematskih problemih . Predstavljene so nam bile tudi sinekološke in autekološke raziskave Ostrye carpinifolie. Dotaknili smo se gospodarjenja s fitocenozami kjer dominira, ko- dominira ali pa je samo prisotna. Kot smo že omenili se je zborovanja udeležilo 6 Slovencev: dr. L. Marinček, dr. E. Mayer, dr. l. Puncer, mag. A. Seliškar, dr. T. Wraber in dr. M. Zupančič . L. Ma- rinček in A. Seliškar sta prebrala referat: Mozaičen kompleks realnih fitocenoz in njegov sindin8.mičen odnos na rastišču naravne potencialne asociacije Ostryo- Fagetum, l. Puncer in M. Zupančič pa: Ekološki in gospodarski pomen vrste Ostrya carpinito/ia v Sloveniji. Prvi dan terenskega dela smo križarili po okolici Udin (Videm). Ogledali in razpravljali smo o fitocenološki , f~oristični in ekološki problematiki asociacij Carici umbrosae-Quercetum petraeae Poldini, Tilia cordatae-Ostryetum Forniciari in Mercuria.li ovatae-Quercetum pubescentis Poldini. Poslednja asociacija je po- dobna naši Querco-Ostryetum HT. 1938 s. lat. Naslednja ekskurzija je bila v okolico Tolmezza. Ogledali smo si suho in toplo predalpsko travišče oziroma 46 kamnišče na vršaju hudournika Centaureo dichroanthae-Giobularietum cordito/iae S. Pignatti in njene razvojne faze oziroma dinamiko, ki gre od začetne faze Dryas octopetala-Leontodon hyoseroides prek omenjene asociacije v grmišču Pineturn austroalpinum pinetosum mughi in v relativno boljših ekoloških razmerah v heliofilni gozd Pinetum austroalpinum pinetosum nigrae . Obe študijski potovanji je uspešno vodil dr. Livio Poldini. Pohva.liti moramo italijanske kolege, na čelu z dr. Eriko in dr. Sandram Pignatti- jem, ki so domiselno in racionalno izpeljali organizacijo tega zborovanja . Na skupščini društva smo za novo mandatno obdobje izvolili novo vodstvo. Predsednik društva je dr. E. Mayer, podpredsedniki so dr. L. lljanic, dr. L. Poldini, in dr. H. Nikelfeld, glavni tajnik je dr. L. Marinček in vodja dokumentacijskega centra dr. Erika Pignatti. Jubilant MARTIN POTOČNIK ))če je kdo od naših gozdarjev naredil za domače in tudi za splošno gozdarstvo v takratnih letih kaj dobrega in naprednega, je bil eden tistih zagotovo Martin.c< Tako so govorili njegovi sodobniki in njegovi nasledniki pred devetimi leti , ko je odhajal v pokoj in prav tako ugotavljajo danes. ko obhaja svojih sedemdeset let. Gre za dvoletno sadjarsko vinarsko šolo v Mari- boru . Na ravni meščanske šole ga uči znameni t i slovenski sadjar prof. Priol. Konča jo z odliko . Kam zdaj? Svet in življenje na njem se še bolj zapirata. Doma počaka prve priložnosti . Svetovna kriza trka vedno glasneje na vrata in sega s praznimi rokami do mize . V Mariboru snujejo enoletno gozdarsko šolo. Za velike gozdne posestnike šolajo gozdne čuvaje . Takrat ga gozd pritegne. Veli- častnejši je kot sadovnjak, lepši, zanimivejši. Petindvajset jih je. Uči jih inž. So- tošek, inž. Zirenfeld, inž. Vodopivec. Slovenščine in srbohrvaščine jih uči dr. Franc Sušnik. šola je hitro pri kraju. Služenje vojaškega roka ga reši zopetnega kam? Ko sleče vojaško suknjo ustanovijo v Mariboru dvo.letno gozdarsko šolo. Vodi jo inž. Sotošek, človek naprednih in revolucionarnih idej. Ker ima že enoletno šolo za seboj, ga vzame naravnost v drugi letnik. Preizkusijo ga vsi profesorji kaj zmore, občutek dobi, da ga vprašujejo več kot druge. Po treh letih službovanja v Belju se vrne v Mursko Soboto. Na banovini dobi mesto uradniškega pripravnika. Je prvi gozdar, ki ga takrat sprejmejo v Sloveniji v državno službo. Po treh letih položi gozdarski administrativni strokovni izpit. Z banovinskim dekretom ga leta 1938 premestijo za sreskega gozdarja v Dravo- grad. Okrog sebe okuša zmajevsko prebujanje nemškutarstva, ki voha bližnji Hitlerjev prihod . Ob jugoslovansko-avstrijski mej i rešuje zadolžene kmetije pred grabežljivo roko nemško obarvanih mogotcev. Kadar je potreba, se )•pregreši« tudi zoper strogo strokovnost, da le kmet -lahko odplača dolgove in da ostane posestvo slovensko. Odide za gozdarja k srednjeevropskim rudnikom svinca v 47 Mežici. Naseli se v Podpeci. Pojavijo se partizani, vedno više sili na Peco. Dajejo mu zadolžitve, takšne, da mora dol v Mežice. Po osvoboditvi zopet dekreti, tokrat od ministrstva za gozdarstvo. Ove leti je upravitelj Gozdne uprave v Rogatcu. Leta 1948 osnujejo Gozdno gospodarstvo Slovenj Gradec. Dobi dekret za pomočnika direktorja in zapusti Rogatec. Nastane Jnformbiro, naloge gozdarstva strahovito naraščajo, planske zadolžitve so tako resne, da se le redki izognejo zagovorom. Svobodna domovina raste in se obnavlja, časi se umirjajo. šele takrat pride Martin do svojega cilja: strokov- nega dela pri gojenju in varstvu gozdov. Prisluhne sodobni smeri gospodarjenja z gozdovi na načelu nege, izpopolnjuje se s študijem strokovne literature, navduši sebe in druge okrog sebe. Uvede sajenje s sadilno lopato in s tem močno dvigne učinek dela pri pogozdovanju. Gojitvene načrtovanje vpleta v gozdarsko življenje, za Gozdarski vestnik piše strokovne članke, veseli se nad vidnimi uspehi, ne štedi s pohvalo pridnim sodelavcem, varuje in vzgaja gozd ter mlajše sodelavce okrog sebe. Zagnano dela pri strokovnem društvu inženirjev in tehnikov gozdarstva in lesne industrije tako v matičnem kot v republiškem, dela pri občinskih forumih in organih krajevne skupnosti. Leta 1962 dobi medaljo zasluge za narod in leta 1965 častni red dela s srebrnim vencem. Zdaj stopa čez sedemdeseti prag. Veder in zdrav izgleda in ko se srečaš z njim, pomisliš, da mu hoče kdo teh sedemdeset let vsiliti. Z nasmehom pove, da mu sploh ni žal, ker jih ima že toliko. Andrej šertef 48 STROKOVNI OBISKI AVSTRIJCE ZANIMA NAš R!S Na povabilo območne Lovske zveze Beljak (Villach) , Avstr ija, je imel v mesecu avgu- stu 1981 Janez čop , predstojnik odseka za lovstvo pri Inštitutu za gozdno in lesno gospodarstvo predavanje na temo ris v sosednji Sloveniji. Polno zasedena dvorana Parazellsus v mestni hiši je bila dokaz iz- jemnega interesa lovcev onkraj Karavank za rezultate naše na sel itve risov leta 1973 v kočevskih gozdovih . Med vidnimi gosti je bil tudi predsednik Lovske zveze Koroške dr. Anderluh. Povedati velja, da so tudi Avstrijci leta 1977 in 1978 izpustili pri kraju Murau v Visok ih Turah na meji med štajersko in Koroško 9 risov, odlovljenih na Slovaškem in da so se v teh štirih letih naselili tudi v gozdovih sosednje Koroške. Sprva so se risi stično kot pri nas zadrževali v bližnji okolici izpusta (na višini 1600 m), kasneje je prišlo do ra:zseljevanja in iskanja novih sta- nišč. Tako so bili risi opaženi že v Ziljski dolini blizu kraja šmohorje, na Dobraču , ki leži nasproti prelaza Podkoren, dalje pri Spittalu. Eden od teh se je ujel v stopalko leta 1981 celo na Južnem Tirolskem . Iz te kolonije pa je bil ris uplenjen (na žalost) leta 1979 tudi pri Prevaljah . Po oceni dr. Festeticsa iz gozdarske fakultete Univerze Gottingen (Zah. Nemčija), ki vodi projekt naselitve risa v Avstriji (prisostvoval je tudi predavanju) obsega sedanje območje risa približno 100.000 ha lovišč . V Sloveniji oce- njujemo, da na približno 200.000 ha, vključno z Gorskim Katarjem. Predavatelj je z diapozitivi predstavil stanje velike zveri , medveda in volka v Jugoslaviji in Sloveniji, avtohtono območje risa v predelu Makedonije, Kosova in črne gore . Dalje lovišča Slovaške (ČSSR), kjer so bili risi odlovljeni za vse naselitve po Srednji Evropi , način odlova risov in iz- kušnje naselitve risov v Sloveniji. Z leti pri- čakujemo, da se bosta obe, za enkrat še ločeni populaciji risov , srečali nekje v Kara- vankah ali Julijcih. V zahodni smeri je bil letos opažen ris na Gabrški gori pri kraju Poljane v Poljanski dolini. To predvidevanje seveda velja ob pogoju, da na perifernih območjih rise ne odstreljujemo. Do sedaj je bilo odstreljenih v Sloveniji in na Hrvaš- kem 16 risov, 2 sta se ujela v past in eden je bil povožen ; skupaj torej že 19 risov . 49 Za rezultate naše nase\itve risov vlada v Evropi velik interes. Temu je dokaz obisk preko 30 vodilnih lovskih funkcionarjev iz sosednje Avstrije tj . Koroške in štajerske ob udeležbi obeh predsednikov lovskih zvez in tudi podpredsednika deželne vlade Koroške v avgustu na Kočevskem . V organizaciji Lovske zveze Slovenije, lovišča Medved ZKGP Kočevje in Lovske zveze Kočevje ter odseka za lovstvo IGLG so si gostje ogledali lovišča Kočevske, mesto izpusta risov 1973. l. v Trnovcu, dobi li pa so tudi pojasnila na vsa svoja vprašanja. Enak interes kažejo tudi Francozi, švicarji in Italijani, kjer so tudi že bile izvedene naselitve risov, vendar ne povsod z enakim uspehom. Odsek za lovstvo IGLG SREčANJE SLOVENSKIH IN INOZEMSKIH MIKOLOGOV V DOLENJSKIH TOPLICAH Zveza gobarskih družin Slovenije slavi letos 20-letnico obstoja. člani teh družin po Sloveniji so resnično lahko ponosni na ta jubilej . Zato so sklenili, da ga proslave tudi strokovno . V ta namen je Zveza go- barskih družin Slovenije organizirala sre- čanje strokovno najbolj podkovanih delega- tov gobarskih družin iz vse Slovenije v Dolenjskih Toplicah od 1.-4. oktobra letos. Namen proslave je bil spoznati se z miko- floro v gozdovih bližnje in daljnje okolice Novega mesta. Organizacija je bila pover- jena gobarski družini Novo mesto. Največ dela pri organiziranju srečan j a je opravil dr. Dušan Vrščaj. Povabili so tudi mikologe iz čehoslovaške (Anna Machulkova, dipl. ing. gozdarstva, Praga), iz Francije (dr. Alix David, Lyon). Nemčije (dr . Oswald Hilber, Tegernheim). iz Avstrije (Lorenz Knoll, Hail) in iz švice (Josef Breitenbach, Luzern in Jakob Wespi, Horw). Iz ostalih republik je bila prisotna na srečanju mikologinja dr. Mi- lica Tortic, Botanični zavod prirodoslovno matematične fakultete v Zagrebu. Domači udeleženci so bili delegati gobarskih družin iz Primorske, Kranja, Celja, Maribora, Mur- ske Sobote, Novega mesta in iz Ljubljane ter že imenovani gosti iz inozemstva. Vseh udeležencev je bito 42. 2. oktobra 1981 smo dopoldne nabirali terikolne (užitne in strupene), mikorizne in lignikolne glive v mešanem gozdu Park v bližini vasi Suhor pri Novem mestu. Tu rastejo beli gaber, bukev, hrast in smreka. Popoldne smo nabrane glive razvrstili po sistemu, jih določali, nepoznane pa mikro- skopirali in jih evidentirali. Zvečer sta nam predavala dr. Oswald Hilber in Anna Machul- kova, fitopatologinja v gozdarskem inštitutu v Strnady. Prvi je predaval o raznih vrstah rodu Pleurotus (Basidiomycetes) in o štirih vrstah rodu Camarops (Pyrenomycetes). Predavanje so spremljali barvni diapozitivi. Anna Machulkova pa je predavala o teriko!- nih in mikoriznih glivah v mešanem gozdu v bližini Prage (spomladanski aspekt). Tudi to predavanje so izpopolnili barvni diapo- zitivi. 3. oktobra smo dopoldne obiskali naš veli- častni bukovo-jelov pragozd Pečka v Kočev­ skem Rogu s površino 60,2 ha. Udeležence je pozdravil direktor TOZD tov. Piškur, dipl. inž. gozd., ki je v svojem referatu razložil vse značilnosti pragozda (relief, matično kame- nino, tla, temperaturne in padavinske raz- mere ter osnovno vegetacijsko združbo). Se- znanil nas je s tremi razvojnimi stopnjami, ki se pojavljajo v pragozdu, nakar smo zbirali pragozdno mikofloro. Zvečer je imela predavanje dr. Milica Tortic o glivah iz družine luknjičarjev (Pofy- poracea.e), ki jih je zbral naš rojak štefan Schulzer MUggenburški (1802-1892) v goz- dovih v okolici Vinkovcev. Trosnjake gliv s trosi je Schulzer sam narisal v barvah . Poleg risbe je še opis posamezne vrste. Okoli 1300 gliv je zbranih v dveh rokopisih. Rokopis iz leta 1869 hranijo v knjižnici Aka- demije znanosti v Budimpešti, drugi rokopis. ki ga je pisal v letih 1869-1886 pa hrani Narodna in univerzitetna knjižnica v Za- grebu. Predavanje so pojasnili barvni dia- pozitivi. Mikoflora, ki smo jo spoznali tretjega dne srečanja (4. 10. 1981), se precej razlikuje od tiste, ki smo jo inventarizirali v prejšnjih dveh dneh. Tega dne smo namreč obiskali preddinarski drugotni nižinski pragozd Kra- kova v Krakovskem gozdu. Direktor TOZD gozdarstvo Kostanjevica na Krki tov. Pusto- slemšek, dipl. inž. gozd., nas je seznanil z značilnostmi rastišča v pragozdu, z gospo- darjenjem v nižinskih gozdovih in nas nato vodil po pragozdu, kjer smo zbirali tere- strične in lig ni kolne zajedavke ter gnilo- živke. Med množico lesnih gliv je bila posebno zanimiva šele pred kratkim določena in opisana nova vrsta Trametes lragrans. Popoldne smo se zadnjič zbrali pri dolo- čanju gliv. Zvečer sta pozdravila udeležence srečanja predsednik Skupščine občine Novo mesto in generalni direktor tovarne zdravil Krka. Srečanje je utrdilo strokovne vezi med slovenskimi gobarji in tistimi iz tujine. Po- kazalo je, da se slovenska mikologija kljub čistemu amaterizmu razvija in dosega tudi visok strokovni nivo. Sprašujemo pa se, zakaj se v amatersko mikološko delo ne vključujejo tudi tiste raziskovalne organi- zacije, ki bi se morale ukvarjati tudi z mikološkim delom (biološki oddelek Bioteh- niške fakultete) . Marsikaj se lahko naučimo od prizadevnih in marij ivih slovenskih go- barjev. škoda pa je, da njihovo delo ni strokovno ovrednoteno. Stana Hočevar IZ DOMAČE IN TUJE PRAKSE ZA »DOBER POGLED•< Konec novembra so se na Inštitutu za gozdno in lesno gospodarstvo v Ljubljani sestali predstavniki Lovske zveze Slove- nije (L. Briški, A. Levičnik, B. Krže in .J. Mrko- li) s predstavniki inštituta oziroma gozdar- skega raziskovalnega dela (M. Kmecl, J. čop, S. Rajič in M. Kuder) ter republiškim lovskim inšpektorjem J. černačem, da bi začrta!i smeri raziskovalnega dela na področju go- spodarjenja z gozdovi in z divjadjo. Osnova za takšno srečanje je bila želja in potreba, da gozdarji in lovci uskladimo 50 raziskovalna prizadevanja, ki morajo voditi k oblikam usklajenega gozdnega in lovskega gospodarjenja na osnovi sodobnih ekolo- ških oziroma gozdnobioloških znanj, kar je tudi eden izmed skupnih zaključkov. Znan- stvena in raziskovalna dejavnost bi namreč morala dajati ton in smer našim operativnim postopkom. Oboji so ocenili, da je takšno izhodišče osnova tudi za korekcijo nekaterih divergentnih oziroma subjektivnih postopkov v operativi, ki so velikokrat preprečevali uveljavitev načela usklajenega gozdnega in lovskega gospodarstva. O potrebi takšnega zaupanja nas prepričujejo tudi nekateri po- membni napredki v zadnjih letih, ki so ga- rancija in hkrati zahteva na kakšen način postopati. da bi bili uspehi še boljši. .Le sedanje raziskave na tem področju po obsegu niso bile zapostavljene. Tako goz- darji kot lovci so namenjali precej denarja zanje, toda bile so parcialne, nekoordini- rane, brez izdelanega skupnega cilja, trans- fer je bil pomanjkljiv in neučinkovit , zato je bil njihov učinek zelo zožen in skromen . Dogovorjeno je bilo, da bo mešana sku- pina gozdarjev in lovcev sestavila usklajen raziskovalni program za leto 1982 in tudi za naprej, ko bi moral dolgoročno pripeljati k omenjenemu skupnemu cilju. Program naj bi financirali tako lovci kot gozdarji , nosilec pa bo Inštitut za gozdno in lesno gospo- darstvo v Ljubljani. Eni in drugi bodo zago- tovili sodelovanje terenskega osebja pa tudi svojih strokovni akov-special istov. Gozdarji so s poudarjenim odobravanjem podprli pobudo lovcev, da začno izgraje- vati svoj profesionalni izobraževalni sistem, ki je za takšne zahtevne naloge, kot jih ima lovska organizacija v prihodnjem obdobju, nujno potreben. Takšne razmere bi omo- gočale tudi enakomernejši razvoj obeh de- javnosti pa tudi razvoj raziskovalnega dela na obeh področjih. Vsi smo imeli občutek, da je »pogled dober«, zavedamo pa se tudi, da je zadetek odvisen še od mnogih stvari. Marko Kmecl GOZDARJI SE TRUDIMO ZMANJŠEVATI UVOZ OPREME Na sestanku strojnikov in gozdarjev, specia- listov za izdelavo opreme za mehanizacijo del v gozdarstvu, ki je bil 17. 11. 1981 na gozdarskem inštitutu v Ljubljani je bilo izde- lanih nekaj stališč in informacij, za katere je prav, da jih izve celotna gozdarska opera- tiva. Soško gozdno gospodarstvo Tolmin, TOZD GGM je usposobljena za izdelavo gozdar- skih kabin za traktorje z blatniki in spred- njimi utežmi. Pripravljeni so prevzeti naro- čila za izdelavo gozdarskih varstvenih ka- bin za traktor IMT-560, kakor tudi za druge tipe in modele traktorjev za vso Slovenijo. SGG Tolmin bo izdelalo napravo za preiz- kušanje trdnosti traktorskih kabin in bo uspo- sobljeno izdati tudi potrebne ateste . Gozdno gospodarstvo Postojna izdeluje podstavke za montažo igland vitla na traktor IMT-560. prednjo in zadnjo desko za isti 51 Sodobna oprema gozdarskega traktorja traktor, prirejene nosilne roke za deske in še druge izboljšave traktorja IMT-560 za delo v gozdu . GG Postojna je pripravljeno pre- vzeti naročila za izdelavo in montažo ome- njenih izboljšav za vso Slovenijo. »Lesna« Slovenj Gradec izdeluje ta čas le za svoje potrebe, in sicer žičnice tipa mini- urus. Za naprej načrtuje razvoj žičnic več­ jega tipa urus. Lesna se bo usposobila za izdelavo žičnic tipa urus in večbobenskih vitlov za potrebe gozdarstva Slovenije. Gozdno gospodarstvo Bled bo ponovno izdelalo avtomatske odpiralne škripce in drugo drobno opremo za spravilo lesa. To obvestilo dajemo gozdarski operativi s priporočilom, da z naročili in prednaro- čili podpre napore za racionalni razvoj naše specializirane proizvodnje gozdarske meha- nizacije. Milan Kuder INFORMACIJA O SESTANKU SEKCIJE ZA IZKORIŠČANJE GOZDOV V Skopju je bil od 6. do 8. oktobra 1981 sestanek Sekcije za izkoriščanje gozdov pri Zajednici šumarskih fakulteta i instituta za šumarstvo i drvnu industriju SFRJ, ki so se ga udeležili predstavniki gozdarskih fa- kultet in inštitutov iz vse Jugoslavije. Iz Slovenije sta se udeležila sestanka dr. Mar- jan Lipoglavšek in Boštjan Košir iz VTOZD za gozdarstvo. Prvi dan smo se pogovarjali predvsem o načinu študija gozdarstva, prebrani pa so bili nekateri zanimivi referati s področja kla- sifikacije terenov z organizacijsko-tehnolo- škega vidika. :Lal je zaradi večnega pomanj- kanja časa izpadla diskusija, ki bi lahko v marsičem dopolnila odgovore na postav- ljena vprašanja na to temo. Terenski del sestanka je trajal dva dni. Tokrat smo si ogledali nekaj objektov v vzhodni Makedoniji. Pot je vodila preko Ku- manovega v Strumico, od Dojranskega jezera in od tam v Kavadarce. Obiskali smo nekaj tovarn za predelavo lesa, od embalaže do pohištva in dve delovni organizaciji za proiz- vodnjo sadik po sodobnih paper-pot in jugo- sad sistemih. S področja pridobivanja lesa smo si ogledali animalno spravilo bukove hlodovine in mehanizirana nakladanje na kam ione. Sestanek sekcije, ki je vsako leto je tudi letos dosegel, da so se poglobila stara in skovala nova poznanstva. Spoznali smo tudi del domovine ljudi in gozdarstvo, ki bi nam sicer morda ostali skriti. Boštjan Košir »ČLOVEK PRODIRA V GOZDOVE IN PUščA ZA SEBOJ PUščAVE<< (Cchateaubriand) O problemih gozdarstva dežel v razvoju Bundner Wald, Chur, 1981, No. 5 - po- sebna številka posvečena sodelovanju z deželami v razvoju na področju gozdarstva. V tej števil ki gozdarskega glasila iz švi- carskega kantona Graubunden najdemo celo vrsto obsežnih člankov o gozdarskem sode- lovanju z deželami v razvoju. Napisali so jih švicarski gozdarski inženirji in tehniki, ki so delovali v različnih deželah Afrike, jugo- vzhodne Azije, Latinske Amerike. Uvodni priskevek je napisal A. Sammer. V njem ugotavlja, da je bil tropski gozd še pred desetletji skoraj nedotaknjen. Lovci in zbiralci sadežev so njegovo ekološko ravno- težje le malo motili. Danes imamo opraviti s strahotno hitrimi spremembami. Prebival- stvo narašča s 3% stopnjo letno. Pritisk na gozd je tolikšen, da se rušijo občutljivi tropski gozdni ekosistemi in se za vedno spreminjajo v nerodovitna tla . Internacional- ne družbe eksploatirajo zadnje ostanke tropskega pragozda. Pri tem preprežejo gozd s cestami in pistami, po katerih vdre v gozd 52 revno domače prebivalstvo in ga požiga kos za kosom. V Latinski Ameriki in tudi v jugo- vzhodni Aziji se tamkajšnje vlade izživljajo z megalomanskimi kolonizacijskimi projekti. Na take in podobne načine vsako leto za vedno izgine okoli 20 milijonov hektarjev gozda (približna površina Jugoslavije). Pri gozdarskem sodelovanju z deželami v razvoju se marsikdo sprašuje, ali ni vse skupaj le Sizifovo delo. V resnici mnogi dobro mišljeni in dobro financirani projekti doživljajo neuspehe, poglabljajo že itak ve- like socialne razlike v deželi, omogočajo bogatenje le ozkega kroga ljudi in pospe- šujejo siromašenje ostalega prebivalstva. Treba je resno računati s problemi, kot so: nagla rast prebivalstva in temu primeren pritisk na zadnje zemljiške rezerve; pomanj- kanje uporabnega strokovnega kadra; ko- rupcija velikega stila, ki izpodjeda pravno urejenost; velika potrpežljivost in brezbriž- nost domačega prebivalstva itd. Ti problemi niso izključna posebnost dežel v razvoju, ampak se v večji ali manjši meri pojavljajo tudi v državah, ki se imajo za razvitejše . Kljub vsemu navedenemu je sodelovanje razvitejših z deželami v razvoju naravnost nujno. Tem deželam je treba omogočiti, da najdejo svoje demografsko in ekološko rav- notežje, sicer bo prej ali slej prišlo do katastrofalnih posledic v svetovnem obsegu . :Le samo naglo izginjanje gozda na ogrom- nih površinah ogroža ekološko ravnotežje na vsem našem planetu . Gospodarski, politični, socialni in podobni problemi se temu še pridružujejo. Sodelovanje z deželami v raz- voju ni samo izraz solidarnosti in soodgovo r- nosti v današnjem času , ampak je neodlož- ljiva obveznost do bodočih rodov . Naslednji prispevek (U. Frey) obravnava delovanje gozdarskih koncesijskih družb v Indoneziji. Te družbe so se začele bohotiti šele po letu 1966, ko jim je predsednik Suharto dal velike ugodnosti pri eksploata- ciji takrat še ogromnih nedotaknjenih gozd- nih povrsin. To je povzročilo tak naval teh družb, da so po nekaj letih izgubili kontrolo nad njimi. Leta 1971 so hoteli z zakonom zajeziti izdajanje novih koncesij . Zakon pa je imel očitno veliko pomanjkljivosti, zato so leta 1977 izdali nov, podoben zakon. Pri večini teh gozdarskih eksploatacijskih družb je udeležen le inozemski kapital s Filipinov, iz Japonske, ZDA, Malezije. Nekaj je pa tudi mešanih indonezijsko-inozemskih družb. Iz- daja koncesije je zelo zapleten postopek, ki gre skozi pisarne najvišjih mest v gozdarski upravi, centralne vlade in provincijskih vlad . Delovanje teh administrativnih mlinov je treba pospešiti z lepimi vsotami denarja, ki niso nikjer knjižene. Nato dobi koncesijska družba 40.000 do 500.000 ha gozda v 20-letno eksploatacijo. Toda pri tem mora koncesij- ska družba prevzeti vrsto težkih in resnih obveznosti. Gospodariti mora strogo po na- čelu trajnosti, uvesti načrtno gospodarjenje z gozdovi, pogozditi vse posekane površine, zgraditi vso mogoče infrastrukturo, vključno z zdravstvenimi ustanovami in lesno indu- strijo; po treh letih delovanja sme zapo- slovati samo domačo delovno silo, posekani les sme obdelovati in predelovati samo v domačih industrijskih obratih. Kontrolo nad vsem tem imajo pokrajinski gozdarski in- špektorati. Vse to je videti sicer zelo lepo, toda resničnost je čisto drugačna . Mnoge od tell zahtev enostavno niso izvedljive zaradi neurejenega stanja v deželi, zaradi slabega delovanja odgovornih služb . ln prav posa- mezne točke teh neizpolnjenih obveznosti avtor članka natančneje analizira. Največja ovira za kakršenko_li napredek je korupcija v velikem stilu . Korupcijsko sodelovanje med gozdarskimi inšpektorati in koncesijskimi družbami odlično deluje. Veljavno zakono- dajo na ta način toliko preluknjajo, da ostane od nje hudo malo. Korupcija dosega strahoten obseg, omogoča razredu politi- kov, vojakov, gospodarstvenikov, uradnikov, da si prilasti večji del narodnega dohodka, za veliko večino prebivalstva pa ostane le skromen del. Na ta način se poglabljajo ogromne socialne razlike v deželi; le posa- mezniki si nagrabijo ogromno bogastvo ali si vsaj omogočijo dostojen življenjski stan- dard. Poseben problem je mentaliteta dD- mačega prebivalstva , ki je močno različna od evropejske oziroma zapadnjaške men- talitete. Ljudje so neverjetno ravnodušni, po- trpežljivi, mirno sodelujejo pri uničevanju lastnega življenjskega prostora. Naslednji prispevek (J . Ph. Mayland) pri- poveduje o doživetjih švicarskega inženirja, ki je sodeloval prii izgradnji gozdarske službe v učnem gozdu univerze v Teheranu. To je bilo še v času šahovega režima, toda danes se razmere najbrž niso bistveno spre- menile. Ta učni gozd obsega 10.000 ha, od Kaspijskega morja do vrhov gorovja Alburz. Pri svojem delu se je omejil na naloge, s katerimi ni bil na poti domačim avtoritetam. Projektiranje cest je bilo iz teh razlogov prav idealno. Nekaj načrtov in lepo zabiti količki v gozdu niso nikogar motili. Pri tem 53 je lahko spoznaval jezik domačinov, si pri- dobil njihovo zaupanje in spoznaval njihove razmere. Člani faku/tetnega vodstva so se za učni gozd izredno zanimali, toda ne zaradi strokovnih in pedagoških dolžnosti. Iz svoje srede so volili vodjo učnega gozda, a man- dat je bil omejen na krajši čas, tako da so se vsi člani fakuttetnega vodstva lahko zvrstili na tem položaju. Vsakokratni vodja učnega načrta je dal izdelovati velikopo- tezne projekte in iskal kredite za izvedbo teh projektov V bogati naftni državi je bilo podeljevanje kreditov zelo velikodušno. Ko so jim odobrili kredit, pa se je šele začelo pravo delo za vodjo učnega gozda. Z navi- deznimi aktivnostmi, kjer je bil naš švicarski inženir dobrodošla tehnična opora, s pona- rejanjem dokumentov itn., so kredite sprav- ljali v lasten žep. Ves ta sistem je zelo lepo funkcioniral. Delitev je bila » pravična''• višji po rangu je dobil več, nižji manj. Tako so bili vsi zadovoljni in vsi sokrivi in raz- logov za pritoževanje ni bilo. Avtor članka še nadalje analizira vzroke korupcije. Vodilni ljudje ne vidijo svoje naloge v tem , da naredijo nekaj koristnega, ampak da čim bolj obogatijo. Negotova pri- hodnost jih k temu še posebej vzpodbuja. Na sploh pa manjka delovne morale pri domačih strokovnjakih. Zato jim je težko prepustiti izvedbo kakršnegakoli projekta. Pomoč za razvoj ima smisel le, če najprej razvije primerne strukture in mentaliteto . Po- moč za razvoj naj bo le pomoč k samo- pomoči. To velja še posebno za naftne države, kot je Iran . Za to težavno nalogo pa avtor ne daje nobenih receptov. Nadalje najdemo v glasilu prispevek o gozdarski pomoči za razvoj v Rwandi (M. Schafroth) ter prispevek o Burundiju in Tan- zaniji (H. Diener) . Oba prispevka opisujeta delo in uspehe švicarskih strokovnjakov v teh državah. Uspehi seveda niso spektaku- larni, toda dajejo več upanja za prihodnost. Domače prebivalstvo se že začenja neko- liko zavedati pomena gozda. Izvajajo tudi pogozdovanja. Uničevanje še ohranjenega gozda so vsaj omilili. Napredek je seveda mogoče doseči z majhnimi koraki in z ogromno mero potrpežljivosti. Hitrica in za- gnanost zahodnjaškega poslovnega človeka tukaj gotovo ni umestna. Zelo važno je pri- dobiti si zaupanje domačinov. Zato se mo- rajo strokovnjaki, ki delajo v teh deželah, privaditi njihovemu preprostemu življenju in sploh morajo imeti veliko življenjske in po- klicne zrelosti. Domačine je treba imeti za sebi enakovredne ljudi, jim zaupati in jih spoštovati. Na ta način kontakt z njimi ni težak. K. Calonder se ukvarja s problemi gozdar- skega šolstva, predvsem v Latinski Ameriki. Velika ovira za napredek je spet mentaliteta domačega prebivalstva. Podobno kot v Afriki in jugovzhodni Aziji silijo v pisarne vsi, ki imajo vsaj nekaj malega šole. Ročno delo smatrajo za manj vredno in se mu izogibajo. (Ta pojav tudi pri nas ni čisto nepoznan.) Avtor meni, da je najuspešnejša pomoč za razvoj delo sredi preprostega ljudstva in z najpreprostejšimi sredstvi. Le tako je mo- goče izboljšati življenje najrevnejših. Toda za financerje v bogati švici je to premalo, zato za tako delo ne dajejo deviz. Pač pa radi financirajo velikopotezne pro- jekte, kjer se tuji strokovnjaki ne morejo vključiti v življenje domačinov. Pri tej simpatični predstavitvi prizadevanj švicarjev v deželah v razvoju se človek vpraša, kako je s tem pri nas. Ali se vse začne in neha s spektakularnimi koncesio- narskimi posli, kot npr. v Centralnoafriški republiki in cesarstvu? ln v kolikšni meri prispeva naše gozdarsko sodelovanje z de- želami v razvoju k boljšemu življenju do- mačinov? Marjan Zupančič KNJIŽEVNOS'T TALNO BOGASTVO Hans Jenny, The Sol/ Resource {Ta/no bogastvo), Orign and Behavior, 191 slik, 377 strani, založila Springer-Verlag v New Yorku. Vsebina: Ekosistemi Jn tla; Procesi na- stanka tal; Vodni režim tal in vegetacija; Jani v tleh in njihovi odnosi z rastlinami; Nastanek, spremembe in obstojnost glinastih delcev ; Biomasa in humus; Koloidne inter- akcije v tleh in strukture; Nastanek ho ri- zontov tal in talnih profilov; čas kot činitelj geneze sistema; Matična podlaga; Topogra- fija; Klima; Biotični činitelj geneze sistema. Dodatek l: Imena citiranih rastlin. Tla so kompleksna mešanica in njihov študij je kakor mešanica biologije, geologije 54 in kemije. V knjigi avtor enotno in izčrpno obravnava tla kot del ekosistemov in tvorb, ki jih sestavljajo biotične in abiotične sesta- vine. V poglavju Talni procesi obravnava tla s pojmi : atom, molekula, koloidi, encimi, organizmi, sile, potenciali in reakcije med njimi. Tla so prirodno bogastvo. Ustrezno go- spodarjenje z njimi, raba in varstvo so življenjskega pomena za obstoj človeštva. S to knjigo daje ugleden znanstvenik in učitelj znanstveno osnovo za razumevanje tal. Pri- merna je za študente in raziskovalce strok, ki na kakršenkoli način obravnavajo tla. Jože Sušin .... Pisali smo že, kako naš razpis za novo glavo rubrike s kratkimi zanimivostmi (prej ZAPIS NA BUKVI) ni uspel. Kliše te rubrike, ki smo ga dobili pri profesorju Franju Rai- nerju, se je obrabil in opremo rubrike smo morali »pomladiti«. Ker ni bilo niti slik niti ideje od nikoder, smo po pomoč spet mo- rali k našemu zvestemu sodelavcu karikatu- ristu Božu Kosu. Ta štajerc jih ima toliko za ušesi; nekaj bi moralo nastati. Spočenjala sva ideje in jih prebirala. Kar precej časa sva porabi la, da sva izbrala tisto, za katero sva menila, da ima dovoli »Soli" oziroma da nekaj pove. Pod novo »glavo« boste torej prebirali misli , novice in obvestila, ki bodo izražena kratko, jedrnato, skratka - z enim zamahom bodo povedala vse! Trudili se bomo kot doslej, da bo zamahov čim več , zanimivih seveda. Mogoče bo kdaj padlo na boleče mesto, čemur se kot pametni uredniki se- veda izogibamo (kar ni pošteno, je pa koristno); vedno pa z dobrim namenom. Urednik Stiska nas spravlja k pameti Tudi INTERTRADE je bil tipični otrok uvoznega gospodarstva. Kljub poskusom doma, se je INTERTRADE po osebna var- stvena sredstva za gozdne delavce, pa tudi po orodje in opremo, zatekal skoraj pravi- loma le v inozemstvo. Kdo se ne spominja poskusov tovarne v Rušah, ki je začela s obetavno proizvodnjo gozdarskega orodja, ali SIP šempeter, ki je svoj čas izdeloval bobenske vitJe za iz- vlako lesa. Vsi poskusi so propadli, ker je bila uvožena oprema boljša in cenejša. Kdo ne bi uvažal! Na stare dobre uvozne čase pa nas spo- minjajo samo še luknjaste švedske nogavice,. odrgnjene švedske majice in iztrošena uva- žena gozdna mehanizacija, ki jih z uvozom ne moremo več nadomestiti. Kako se obleči , kako opremiti! INTERTRADE se je prvi odločil poiskati domače vire. Menda se je že povezal s PREVENTOM iz Slovenj Gradca in z njim sklenil proizvodno pogodbo za izdelavo osebnih zaščitnih sredstev ter nekaterega gozdarskega orodja. (Prevent je tudi že pred leti izdeloval gozdarsko zaščitno opremo.) Sicer pa se skoraj sleherni dan pojavljajo novi reflektanti, ki bi radi izdelovali pri- ključke za traktorje, razno orodje in veliko tistega, kar nam v gozdu, odkar ni uvoza, zelo primanjkuje. V tej vsesplošni pripravljenosti za izde- lovanje vseh vrst opreme in orodja je moral tudi Inštitut za gozdno in lesno gospodar- stvo v Ljubljani oživiti svojo registracijo za dajanje tehničnih priporočil ter varnostne ocene. Logično, dokler smo uvažali, so pri- hajali takšni dokumenti s stroji. Novi domači izdelovalci tega nimajo, zato se je treba spopasti tudi s tem področjem. To pa daje možnost selekcioniran/ in poenoteni gozdno- proizvodni opremi. 55 Drugo mehanizirano skladišče na blejskem območju že nekaj let obratuje mehanizirane skla- dišče v Bohinjski Bistrici. Letos pa bo Gozdno gospodarstvo Bled dobilo še eno takšno skladišče , in sicer na Bledu, ki bo absorbiralo hlodovina s pokljuškega ozi- roma blejskega področja . Tako bo imelo več ali manj celotno Blejsko gozdnogospo- darsko območje možnost dodelave iglavcev na urejenih mehaniziranih mestih. Skladišče je v neposredni bližini LIP Bled na Rečici in bo imelo letno zmogljivost 60.000 m3 . Skladišče bodo zgradili in opre- mili z domačo in uvoženo opremo in mate- riali. JUS zdravstvenih pregledov Tako so člani odbora za varnost pri delu imenovali obliko enotnih zdravstvenih pre- gledov gozdnih delavcev. Zdravstveni pregledi gozdnih delavcev so namreč takšni, kakršne si po posameznih zdravstvenih domovih po Sloveniji, kjer pre- gledujejo gozdne delavce, zamislijo. Praksa in ugotovitve na teh pregledih pa so pripe- ljali do zahteve, da se ti pregledi poenotijo in da se postavijo zdravstveni kriteriji, pod katerimi bi bilo dovoljeno delo v gozdu; seveda so za različna dela različni kriteriji. Poleg te rešitve, ki bi jo naj pripravili ustrezni strokovnjaki pa bo potrebno imeti tudi enotno metodologijo za evidentiranje in spremljanje teh pregledov. Leta ne prizanašajo Dr. Bogomil Hrašovec iz Celja je ugotovil, da postaja gozdni delavec-sekač star! Menda se poprečna starost gozdnih delavcev-seka- čev v celjskem območju giblje že med štiridesetimi in petdesetimi Jeti. Ugotovitev sama na sebi ni nič poseb- nega, vsi ljudje se staramo. Zaskrbljuje pa sklep, ki iz te ugotovitve izhaja , da v goz- darstvu nimamo delavskega podmladka. Nove pobude za krajše delo Na Splošnem poslovnem združenju za goz- darstvo Slovenije se je pojavila zahteva za začetek postopka, da se tudi šoferjem to- vornjakov in traktorjev prizna beneficirana delovna doba. Odbor za varstvo pri delu, ki je to pobudo obravnaval, je oceni 1, da zaenkrat takšna benefikacija za šoferje ne pride v poštev in to najmanj tako dolgo ne, dokler ne ubranimo revizijo beneficirane delovne dobe za sekače. (Verjetno bi bila tudi sicer zelo težka primerjava težine in izpostavljenosti sekaškega dela s šofersk im.) Preizkus motornih žag Odbor za varstvo pri delu pri SZG priprav- lja tako imenovano metodologijo pregledov motornih žag, s katero bi urejali obliko pre- gledovanja, vsebino, pogostost itd . Ne kaže dvomiti v koristnost takšne me- todolog ije, ki bi morala poenotiti te pre- glede ter zagotoviti varno in učinkovito delo teh strojev. Nastopajo pa veliki problemi ob dejstvu, da je v Sloveniji prek 30.000 takšnih žag in da jih je vsaj tričetrt v zasebni lasti kmetov, obrtnikov, pa tudi vikendašev. Ve- liko žag imajo tudi delovne organizacije, ki niso gozdarske. Pregledovanje in dosledna evidenca (za to je dvomljiva, če je sploh mogoča) zahte- vata ogromen servisni sistem, za katerega ni zanesljivo, da bi se s tem delom lahko pre- življal. Verjetno bi bilo že dovolj, da bi enotno metodologijo vpeljali vsaj za vzdrže- vanje motornih žag, ki jih za svojo proizvod- njo uporabljajo gozdarske temeljne organi- zacije. 56 Bogatejša učna pot na Bolfenku Društvo inženirjev in tehnikov gozdarstva v Mariboru, ki je lani odprlo svojo gozdno učno pot na Pohorju pri Bolfenku, tuhta naprej. Pot hočejo popestriti s področnim muzejem orodja, priprav in obleke, ki so jih uporabljali pohorski gozdarji, oglarji, dogarji in drugi pri opravljanju svojega vsakdanjega dela v gozdu. Da bi bila zbirka kar najbolj popolna in zanimiva so začeli široko akcijo zbiranja teh predmetov po vsem svojem gozdnogospodarskem območju. Nosilci zbi- ranja so gozdarji, veliko pa si pomagajo s svojim internim časopisom, ki je pobudnik te in še mnogih drugih popularizacijskih akcij. Mariborski kolegi so si naložili veli ko na- logo (upam, da to tudi vedo), toda če uspejo in če bomo čez leto ali dve v stari bolfenški cerkvi na začetku njihove gozdne učne poti , stopili še v gozdarski pohorski muzej, bo to uspeh brez primere. Lubje že uporabljajo Od oktobra lani gori na Centralnem me- haniziranem skladišču v Limbušu pri Ma- riboru (Gozdno gospodarstvo Maribor) peč, v kateri uporabljajo kot kurjavo odpadno lubje. Naj gori vroče in vse dotlej ko lubja ne bomo uporabljali še bolj koristno. Lovorov venec za Tolminca Malo pozno (gozdarji imamo pač bolj slabo razvit sistem javnega obveščanja) ob- javljamo velik uspeh mladega Bogdana Am- brožiča, člana Soškega gozdnega gospodar- stva iz Tolmina, ki je na državnem prvenstvu gozdarjev sredi lanskega leta dosegel prvo mesto in tako uspešno in še bolj uspešno kot njegovi starejši predniki Puc, Strumbelj, Grandovec in drugi zastopal slovensko goz- darsko tradicijo in izkušnje. Bogdan Ambrožič se je rodil očetu Matiji leta 1963, ko je le-ta prvič stopil v gozdarsl>Baumzahlleitkurve'', u. a. gennant werden . Theoretisch sind diese Modelle interessant und wertvoll. Doch sie gehen von sehr vereinfachten Verhaltnissen eines "Holzackers« aus und konnen eine Wiederbelebung der langst verworfenen >>maximalen Bodenrente", bedeuten. Geometrische Durchtorstungen kčnnen als vorubergehende Erscheinung in einigen wirtschaftlich hoch entwickelten europaischen Landern angesehen werden . Der drastisch zunehmende Holzmangel und der Wald mit seiner Wohlfahrtsfunktionen in einer zunehmend belasteten Umwelt verlangen nach einer mehr pfleglichen und intensiven Waldwirtschaft. Geometrische Durchforstungen sind zu diesem Zweck nicht geeignet. Damit verbundene Anwendung von schweren Maschinen im Walde soli nicht als ein Vorteil angesehen werden. Vorteilhafter sind kleinere, dem Wald angepasste Maschinen mit vielen Anschluss - geraten . Bei aller Notwendigkeit einer pfleglichen Bewirtschaftung mussen sich die Durchforstungen nach dem Wald und nicht nach den Mechanisierungsmoglichkeiten richten . 64 Oxf.: 172.8 Discina parma Breit. et tvlaas Geest.: 228.81 :(497.i2 Kopa) NOVO SVETOVNO NAJDIŠČE GNILOŽIVKE DISCINA PARMA BREIT. ET MAAS GEEST. Stana Hoče var (Ljubljana)' · Hoče var, S.: Novo svetovno najdišče gniloživke Discina parme. Breil. et Maas Geest. Gozdarski vestnik. 40, 1982. 2. str. 65--71 . V slo- venščini s povzetkom v nemščini. Avtorica je pri inventarizaciji spomladanskega aspekta gliv ponovno ugotovila v preddinarskem in dinarskem delu pragozda Kopa zelo redko gniloživko Discina parma Breil. et Maas Geest. Pragozd Kopa je tretje najdišče v Sloveniji in Jugoslaviji in peto v Evropi in na svetu. Discina perma se razvija v preddinarskem delu na nadmorski višini 1020 m. v rastlinski združbi Fago-Dentarietum triloliae, v dinarskem delu pragozda Kopa pa na nadmorski višini 1010 m in v rastlinski združbi Fago-Galietum odorati . Hoče var . S. : Another finding place of the saprophytic fungus Discina parma Breit . et Maas Geest . in the world. Gozdarski vestnik, 40, 1982, pag. 65--71. ln Slovene with summary in German. As a result of the inventory of the spring aspect of fungi in the virgin forest Kopa the very rare saprophyUc fungus Discina parma was found in the predinaric and dinaric part of this forest. The finding places represent the third case in Slovenia and Yugoslavia . and the fiflh in Europe and in the world. Discina parma grows, in the predinaric part. at the allitude o! 1020 m within the plant community Fago-Dentarietum trifoliae, while, m the dinaric part , it occurs al the allitude of 1010 m within the plant com- munity Fago-Galietum odorali. Uvod Pri inventarizaciji in raziskovanju spomladanskega aspekta mikoflore v pra- gozdu Kopa v Kočevskem Rogu smo 21. 5. 1979 zopet našli zelo redko gniloživko, ščitasto medaljonko (Discina parma Breit. et Maas Geest.), sl . 1, 2. Ugotovili smo jo v preddinarskem jugovzhodnem delu pragozda. Pri proučevanju gliv 3. 6. 1981 pa smo določili prav isto vrsto glive v dinarskem severnem delu istega pragozda. Gniloživko Discina parma smo najprej določili 20. 5. 1976 v pragozdu Rajhe- navski Rog, na nadmorski višini 895 m, nato še 9. 6. 1976, 9. 6. 1977, 9. 6. 1978 in 22. 5. 1979 v pragozdu Trdinov vrh v Gorjancih, na nadmorski višini 1080 m. Prvo najdišče glive v Evropi in na svetu je v švici, prvo in drugo najdišče v Sloveniji in Jugoslaviji ter drugo in tretje v Evropi in na svetu sta pragozdova Rajhenavski Rog in Trdinov vrh v Gorjancih, tretje najdišče v Sloveniji in Jugo- slaviji ter peto v Evropi in na svetu pa je pragozd Kopa v Kočevskem Rogu. četrto najdišče gobe v Evropi in na svetu je namreč v ZR Nemčiji. . Sistematično opredelitev gfive in opis njenega trosnjaka smo podrobno objavili v Gozdarskem vestniku 36, 1978, 1, str. 7-17. V pragozdu Kopa smo 21. 5. 1979 našli le tri mlade trosnjake Discina parma. Razvijali so se posamezno na razkrajajočem se zrušenem bukovem deblu. V dveh trosnjakih še niso bili razviti trosi v askusih, bili so še sterilni. V tretjem trosnjaku so trosi že bili zreli in smo po njih, askusih in parafizah določili gniloživko. • S. H., dipl. biol., Inštitut za gozdno in lesno gospodarstvo Ljubljana, 61000 Ljubljana, Večna pot 2, YU 65 Slika 1. Trebušna stran trosnjaka Discina parma iz pragozda Kopa. 3. 6. 1981 . Foto D. Jure Tudi zunanje makroskopske značilnosti trosnjakov so prav take kot jih imajo trosnjaki Discina parma iz pragozda Trdinov vrh v Gorjancih . Dne 3. 6. 1981 smo našteli kar 11 trosnjakov Discina parma na precej raz- krojenem , zrušenem bukovem deblu. Pet trosnjakov je rastlo posamič, dva sta bila zraščena pri osnovi, štirje pa so bili različno zraščeni z beti. Tega dne so bili v vseh askusih že popolnoma zreli trosi. V klimatskih razmerah, ki vladajo v pragozdu Kopa, merijo askusi 350-400 x (16,3) 19,56-22,82 !-lm: v Trdinovem vrhu v Gorjancih 350-400 x 20-22 !-lm; v kantonu Obwaldnu pri Grafenortu v švici pa 375-415 X 17,5-22 !J,m. Askospore v askusih v pragozdu Kopa so velike (brez merjenja ornamentike) 29,3-32,6 (37,49) x 13-16,3 (17,9) !-lm. v Trdinovem vrhu (27) 30-33 (37) x 12-14 (16) ~lm, v švici pa 26-28,2 (29,5) x (12,7) 13-14,5 (15,4) 1-1m. Askospore so povečinoma pakrožne, brezbarvne in prosojne. Zanje je značilna mrežasta skulptura. Večina askospor ima tudi iz tega pragozda v sredini veliko oljno kapljico. Maloštevilne askospore vsebujejo poleg osrednje, velike oljne kapljice še eno ali dve o 1 j ni kap 1 j i c i , ki sta na obeh koncih in sta mnogo manjši od osrednje. Priložnostno opazimo, da so askospore tudi izna- kažene. Mrežasta ornamentika askospor je cianofilna, na vozliščih malo odebe- ljena in se na obeh koncih podaljša v eno ali več bodic, ki so ravne ali malo ukrivljene. Bodice so dolge 3,5-4,5 JJ.m izjemoma do 5 {..Lm. V švici so te dolge do 4,5 {..Lm . Parafize so široke 4,5-6 [.lm, septirane in se proti vrhu kijasto razširijo . Vrhnji člen je 9-10 !-lm širok. V njem so rumeno rjavkasta zrna. Pragozd Kopa Pragozd Kopa je v sklopu pogorja Kočevski Rog in zavzema njegov južni rob z najvišjim vrhom 1074 m. Na karti v merilu 1 :25 000 je najvišji vrh Kopa visok 1077 m. Sedanji pragozd Kopa je le majhen ostanek še pred 66 štirimi desetletji precej velikega pragozda. Na območju Gozdnega gospodarstva Kočevje so v celoti posekali pragozdno površino. Ta meji na še obstoječi pragozd, ki je ves v območju Gozdnega gospodarstva Novo mesto. Ohranjeni del pragozda zavzema 14,76 ha površine. Pragozd Kopa se v vegetacijskem smislu členi v preddinarski in dinarski del. Preddinarskemu vegetacijskemu ob- močju pripada zgornji (jugozahodni) del pragozda, ki predstavlja enega izmed preddinarskih otokov sredi gorskokraškega prostranstva Kočevskega Roga med nadmorskima višinama 1000 in 1075 m. Dinarskemu vegetacijskemu območju pripada manjši, vzhodni del pragozda med 980 in 1010 m (naris). Pragozd Kopo upravlja TOZD gozdarstvo črmošnjice, ki spada h Gozdnemu gospodarstvu Novo mesto. Je v revirju Komarna vas, v oddelku 34 b in v KO štale. Pragozd leži med nadmorskima višinama 980 in 1075 m. Razprostira se na blago valovitem, toda strmem kraškem pobočju. Pragozdni relief je brez izrazitih površinskih kraških značilnosti. Lega pragozda je severovzhodna, nagibi Slika 2. Nagubana, grbasto bradavičasta hrbtna stran receptakuluma Discina parma Breit. et Maas Geest. iz pragozda Kopa . 3. 6. 1981. Foto D. Jurc 67 :so 10-20°. Skalovitost je deloma znatna (20-60 °/o), deloma pičla do 10 °/o, spodnje, južno obrobje pa je gladko. Matično kamenino pragozda sestavlja zgornjekredni svetal rudistni apnenec. Na njem so se razvile rendzine in rjava pokarbonatna. tla. Podatke smo črpali iz geološke karte Ribnica, v merilu 1 : 100.000. Pretežno površino preddinarskega dela pragozda porašča čisti bukov sestoj razen ene raziskane ploskve, kjer je dominantna dreves na vrsta gorski javor ( Acer pseudoplatanus). Gorski javor zavzema v tem pragozdu le majhno površino. Jelka (Abies alba) je primešana bukvi predvsem v spodnjem severovzhodnem delu, vzdolž meje z dinarskim, gorskokraškim delom tega pragozda. V grmovnem sloju in v sloju mladic prevladuje bukev nad gorskim javorom in jelko . V dinarskem delu pragozda prevladuje enako kot v preddinarskem delu bukev skoraj povsod, v vseh treh slojih. Večinoma je bukvi primešana jelka, ki pa je redka. Skoraj povsod najdemo tudi gorski javor, ki pa se redko pojavlja v drevesnem in grmovnern sloju. V glavnem nastopa samo kot mladica. Najdišči glive Discina parma Gnlloživko Discina parma smo našli prvič v tem pragozdu 21. 5. 1979, in sicer v preddinarskem delu (naris 2) . Teren. kjer smo ugotovili ščitasto me- daljonko, je severovzhodno pobočje z nagibom 18°. Nadmorska višina kraja je 1020 m. Površinska kamnitost je 30 °/o. Na tem tretjem slovenskem in jugo- slovanskem najdišču gniloživke je skoraj čisti bukov sestoj, ker je bukvi pri- mešana samo ena jelka; ta pa je že suha, čeprav še stoji. Na tem rastišču nastopa kot grm in mladica gorski javor (Acer pseudoplatanus) v gostem bukovem grmovnem sloju. V grmovnem sloju rasteta še planinski šipek (Rosa pendulina) in navadni volčin (Daphne mezereum). Najznačilnejša rastlinska vrsta v zelišč­ nem sloju je zasavska konopnica (Dentaria trifo/ia). V zeliščni etaži se razvijajo še naslednje zeli: tri listna penuša (Gardami ne trifo/ia), zajčja detelj ica (Oxalis acetosella}, pod lesna vetrnica (An emone nemorosa)1 brsti čna konopnica (Den- ta ria bulbifera), deveterolistna konopnica (Dentaria enneaphyllos), Fuchsov grint (Senecio tuchsii), volčja jagoda (Paris quadrifolia), škrlatnordeča zajčica (Pre- nanthes purpurea), smrdljička (Geranium robertianum), torilnica (Ompha/odes verna)1 vretenčasti pečatnik (Polygonatum vertfcilatum) in prehlajenka (Galium odoratum). Rastlinska združba je bukov gozd z zasavsko konopnico (Fago-Denta- rietum trifoliae). Fitocenološke popise in kartiranje rastlinskih združb je opravil dr. Milan Piskernik, znanstveni svetnik IGLG. Na tem kraju se je zrušila mogočna bukev. Njeno deblo je že precej razkrojeno. Pod lubjem se razrašča temno 1rjavo vrvičasto podgobje prave štorovke (Armil/arie//a me/lea/Vah/ ex Fr. P. Karsten), na površini lubja pa se oblikujejo trosnjaki prave kresilne gobe (Fomes tomentarius/L. ex Fr.!Kickx). Med temi bukovimi gobami smo našli 21. 5. 1979 tudi tri mlade trosnjake gniloživke Discina parma. Dva sta na trebušni strani debla, eden pa na hrbtni površini debla zrušene bukve. V neposredni okolici zrušenega bukovega debla se razvija na odpadli bukovi veji gniloživka Hypoxylon nummu/arium Bull. ex Fr. Drugo, na tleh ležečo bukovo vejo, tik ob zrušenem bukovem deblu, pa razkrajata gniloživki Polyporus varius (Pers. ex Fr.) Fr. in Schizopora paradoxa (Schrad. ex Fr.) Donk. Drugič smo našli lignikolno glivo Discina parma v obravnavanem pragozdu 3. 6. 1981, toda v dinarskem delu (naris) . Trosnjaki Discina parma se razvijajo prav tako kot v prvem najdišču v preddinarskem delu pragozda na zrušenem bukovem deblu. To deblo je že mnogo bolj razkrojeno kot v preddinarskem delu. Na istem bukovem deblu kot lignikolna gniloživka Discina parma se obli- 68 1) RA GO z O o 200 l< OPA GOO m ·~ oJ' o parma v Di se ina "loživke l ·gnikolne gnl pragozda. Najdisce ' . kem delu in dlnars dd inarskem pre • ( J evo) in ddinarsklm . med pre ) \ meJa d (cle.sno pragoz a . de lom dinarskim ~ J Grzin Risal: . kujejo tudi trosnjaki prave kresilne gobe (Fomes fomentarius!L. ex Fr./Kickx) in navadne žveplenjače (Hypholoma fasciculare!Huds. ex Fr.!Kummer), pod lubjem pa se razrašča vrvičasto temno rjava do črno podgobje panjice ali mraznice (Armillariella mellea!Vahl ex Fr./P. Karsten). Podgobje Discina parma se ro:: rašča med vrvičastim podgobjem panjice. Lega najdišča glive Discina parma v dinarskem delu pragozda je severo- vzhodna z nagi bom 8°. Skalovitost terena je 30 °/o. Nadmorska višina kraja je 1010 m. Tudi na tem rastišču prevladuje bukev (Fagus silvatica), tako v dreves- nem in grmovnem sloju kot tudi v s.Joju mladic. Jelka je redka, pojavlja se v sloju dreves (1). Gorski javor je navzoč samo v sloju m'iadic . Značilna za rastje je prehlajenka (Galium odoratum). Poleg prehlajenke sestavljajo zeliščni sloj : to ril nica (Omphalodes verna), deveterolistna konopnica (Dentaria ennea- phy/los), zajčja deteljica (Oxalis acetosella), trilistna penuša (Cardamine trifo/ia), Fuchsov grint (Senecio tuchsii) in navadna glistovnica (Dryopteris fi/ix-mas). Tod sestavlja rastlinsko združbo bukov gozd s prehlajenko (Fago-Ga/ietum odorati). Pregled mikoflore dne 3. 6. 1981 na rastišču, kjer uspeva gniloživka Discina parma, je pokazal, da se tod razvijajo naslednje glive: na stoječem, 3m visokem debelnem štrclju, ki je ostal, potem ko se je zrušila bukev in se na njenem deblu razvija Discina parma, se oblikujejo trosnjaki luskavke (Polyporus squa- mosus!Huds. ex Fr./Fr.) in prave kresilne gobe (Fomes fomentarius/L. ex Fr./ Kickx). Na odpadli bukovi veji, ki leži poleg zrušenega debla, se oblikuje gniloživka Hypoxylon nummularium Bull. ex Fr. Liste, peclje in stebelca devetero- listne konopnice (Dentaria enneaphy//os) pa zajeda zajedavska gliva Puccinia dentariae (Alb. et Schw.) Fucke/ in povzroča rjo (glej Zbornik gozdarstva in lesarstva, 1. 18, 1, 1980, str. 220-222). Povzetek Tretje najdišče lignikolne gniloživke Discina parma v Sloveniji in Jugoslaviji in peto v Evropi in na svetu je pragozd Kopa. Prvič smo jo našli v preddinarskem delu pragozda 21. 5. 1979, na nadmorski višini 1020 m, drugič pa v dinarskem delu pragozda 3. 6. 1981, na nadmorski višini 1010 m. Obakrat so se razvijali njeni trosnjaki na zrušenih bukovih deblih, ki sta bila precej razkrojena. V preddinarskem delu pragozda uspeva g!iva v vegetacijskem tipu Fago-Dantarie- tum trifoliae, v din&rskem delu pragozda pa v rastlinski združbi Fago-Ga/ietum od orati. Geološke podlago v pragozdu sestavlja zgornjekredni svetal rudistni apne- nec, na katerem so se razvile rendzine in rjava pokarbonatna tla. V sloven- skih klimatskih razmerah se razvija gliva tudi v tem pragozdu samo na bukvi. 21. 5.1979 so dozorevale askospore v askusih na nadmorski višini 1020 m samo v enem trosnjaku, 3. 6. 1981 pa so bile zrele že v vseh najdenih trosnjakih na nadmorski višini 1010 m v dinarskem delu pragozda. Prav tako so v pragozdu Kopa kot v Trdinovem vrhu v Gorjancih v askusih daljše, v Kopi pa tudi daljše in širše askospore kot v askusih trosovnice v švici. V švicl merijo askospore 26-28,2 (29,5) x (12,7) 13-14,5 (15.4) ~m. v pragozdu Trdinov vrh pa (27) 30-33 (37) X 12-14 (16} p.m in v pragozdu Kopa 29,3-32,6 (37,49) X 13-16,3 (17,9) ~m . V pragozdu Trdinov vrh so največje askospore kar za 7,5 ~J,m daljše, v pragozdu Kopa za 7,99 JJ.m, širše pa za 2,5 p.m. Ugotovili smo tudi , da ima množica zrelih askospor v pragozdovih Trdinov vrh in Kopa samo eno veliko oljno kapljico in to v sredini askospore. Askospore iz švice pa imajo večinoma po tri oljne kapljice. Ena velika je v sredini, po ena manjša pa je na vsakem koncu 70 askospore. Malokatere askospore v Kopi in v Trdinovem vrhu vsebujejo poleg osrednje velike oljne kapljice še eno ali dve oljni kapljici, ki sta na obeh koncih in sta mnogo manjši od srednje. Priložnostno opazimo, da so askospore tudi iznakažene. Mrežasta ornamentika askospor je cianofilna, na vozliščih malo cdebeljena in se na obeh koncih podaljša v eno ali več bodic, ki so ravne ali malo zakrivljene. Bodice so dolge 3,5-4,5 (..tm, izjemoma do 5 J.Lm. V švici so te dolge do 4,5 (..tm. Literatura 1. Breilenbach, J. el Maas Geesteranus, R. A.: Eine neue Discina aus der Schweiz, Mycology, Proceedings , Series S, 76. No. 1, 1973. 2. Hočevar, $. : Novi svetovni najdišči glive Discina parma Breit. et Maas Geesl. - Rajhenavski Rog in Gorjanci. Gozdarski vestnik 35, 1, 1978, 7-17. 3. Hočevar, S., F. Balič , A. Martinčič, M. Piskernik: Mraz.iščni pragozd Pre:esnikova koliševka (Miko- flora. vegetacija in ekologija). Zbornik gozdarstva in lesarstva, 1.18, šl. 1, 1980. 4. Mlinšek, D.: Pregled pragozdnih rezervatov v Sloveniji. JUFRO Proceeding. Ljubljana, 1970. 5. Peterlin, S.: Inventar najpomembnejše naravne dediščine Slovenije, Ljubljana, 1976. EIN WEITERER FUNDORT DES SAPROPHYTISCHEN PILZES DISCJNA PARMA BREIT. ET MAAS GEEST. Zusammenfassung Der dritte Fundort des lignikolen saprophytischen Pilzes Discina parma in Slowenien und Jugoslawien und zugleich der funfte in Europa und in der Welt befindet sich im Urwald Kopa im Bergmassiv Rog. Der Pilz wurde zum erstenmal im vordinarischen Teil dieses Urwaldes am 21 . 5. 1979 bei 1020 m Meereshohe gefunden, zum zweitenmal aber im dina- rischen Teil am 3. 6. 1981 bei 1010 m Meereshohe. ln beiden Fallen entwickelten sich die Fn.:chtkorper auf niedergestlirzten Buchenstammen, die schon ziemlich morsch waren . Im vordinarischen Teil kommt der Pilz in der Pflanzengesellschaft Fago-Dentarietum tritoliae vor, im dinarischen Teil aber in der Pflanzengesellschaft Fago-Galietum odorati. Die geologische Unterlage wird vom hellen Rudistenkalkstein aus der oberen Kreidezeit gebildet, auf welchem Rendsinen und brauner Karbonatboden entwickelt sind. 1 n den klimatischen Verhaltnissen Sloweniens wachst der Pilz auch in diesem Urwald nur aut Buchenholz. Am 21. 5 . 1979 reiften die Askosporen in den Asci in 1020 m Hčhe nur in einem Fruchtkčrper, am 3. 6. 1981 waren sie aber schon in ailen gefundenen Frucht- korpern in 10i0 m Hčhe reif. Im Urwald Kopa und im Urwald Trdinov vrh sind die Askosporen langer, im erstgenannten Urwald aber auch breiter als bei den Pilzen aus der Schweiz. ln der Schweiz messen die Askosporen 26-28,2 (29,5) X (12,7) 13-14,5 (15,4) p.m, im Trdinov vrh (27) 30-33 (37) x 12-i4 (16) !J.m und in der Kopa 29,3-32,6 (37,49) X 13-16,3 (17,9) 1.1m . Im Urwald Trdinov vrh sind die grčssten Askosporen um 7,5 p.m Uir.ger, in der Kopa 7,99 !J.rn und dazu um 2,5 !J-m breiter. Es wurde auch festgestellt, dass die reifen Askosporen im Trdinov vrh und in der Kopa nur einen grossen Oltropfen und zwar in der Mitte haben, wi::ihrend die schweizerischen meist deren 3 besitzen, einen grossen in der Mitte und je einen kleineren an beiden Enden. Nur wenige Askosporen im Kopa-Urwald und im Trdinov vrh enthalten neben dem zentralen grossen Oltropfen noch einen oder zwei weitere an den Enden, die viel kleiner als der zentrale Oltropfen sind. Gelegentlich kann beobachtet werden, dass die Askosporen missgebildet sind. Dia netztčrmige Ornamentik der Askosporen ist cyanophil, an den Knoten etwas verdickt und setzt sich an beiden Enden in einen oder mehrere Dorne fort, die gerade oder wenig gekrummt sind. Die Dorne haben eine Lange von 3,5-4,5 !J-m, ausnahmsweise bis 5 !J.m. Die schweizerischen Exemplare haben bis 4,5 !J.m lange Dorne. Bild 1. Die Unterseite des Fruchtkčrpers von Disc(na parma aus dem Urwald Kopa. 3. 6. 1981. Photo D. Ju rc Bild 2. Die runzelige warzige Ruckseite des Rezeptakulums von Discina parma Breit. et Maas Geest. aus dem Urwald Kopa. 3. 6. 198i. Photo D. Jurc Skizze: Die neuen Fundorte des lignikolen saprophytischen Pilzes Discina parma. Die Grenze zwischen dem vordinarischen und dem dinarischen Teil des Urwa:des. 71 Oxf . 23/25 :614 POTREBA IN MOžNOSTI ZA RACIONALIZACIJO IN POVEČANJE KVALITETE PRI IZVAJANJU GOZDNOGOJITVENIH DEL Franc Perko 1. Uvod Detajlno gozdnogojitveno načrtovanje ima v Sloveniji že več kot 20-letno tradicijo. Skrbna analiza stanja , postavitev ustreznega cilja in določitev ukrepov za njegovo dosego so postali del našega vsakdanjega dela. Namen prispevka pa je poskus analize naslednjega koraka, to je izvedbe ukrepov za dosego postavljenega cilja. Ukrepi za dosego postavljenih ciljev so lahko : gojitveni ukrepi, ko napadejo gozdni sortimenti (sečnja in spravilo) in gozdnogojitveni ukrepi, ko ne napadejo gozdni sortimenti (priprava tal za sadnjo , sadnja, obžetev, čiščenje, zaščita pred divjadjo itd.). Prvi del izvedbe sodi v področje pridobivanja lesa (izkoriščanje gozdov). Na osnovi detajlnega gojitvenega načrta in odkazila se pripravi izvedbeni načrt (detajlno sečno-spravilni načrt), kjer so predvideni vsi ukrepi in to z vsemi možnimi organizacijskimi, tehnološkimi in drugimi racionalizacijami. Za izdelavo izvedbenega načrta in samo izvedbo so na razpolago obsežne študije organi- zacije dela, študije časa, študije tehnike dela, študije o različnih pripomočkih, orodjih in strojih in na kraju za sečnjo in spravilo imamo v Sloveniji tudi vrsto orodij, priprav in strojev ter tudi usposobljene delavce. Drugi del izvedbe sodi v področje gojenja gozdov. Tu se prepogosto zado- voljimo le z detajlnim gojitvenim načrtom, ki opredeli ukrep le po strokovni plati (redčenje, sadnja, regulacija zmesi, obžetev itn.) . Na tej osnovi planiramo dnine v letnem planu ter z vse preveč improvizacije, dela tudi več ali manj uspešno opravimo. Izvedbeni načrt (Seminar: Snovanje novega gozda v Sloveniji, Moravci 1978) si v gojenju gozdov vse prepočasi utira pot v prakso. Vzrokov za to je veliko : od samega statusa gojenja (nič ne »proizvaja« je le >>Strošek«) in seveda posledic takih ocen v slovenskem gozdarstvu, pa do tega da so izvajanju gojitvenih del v Sloveniji znanstvene in raziskovalne institucije posvetile zelo malo časa. O organizaciji dela, časovnih študijah, tehniki dela, pripomočkih , orodjih in strojih pri izvajanju gojitvenih del vemo zelo malo, premalo pa so nam znane tudi tuje izkušnje na tem obsežnem in pomembnem delovnem področju . Da pa ne gre niti za majhna finančna sredstva, niti za malo število delavcev se lahko prepričamo iz nekaj številk: V obdobju od 1976-1980 je bilo po podatkih Republiške samoupravne in- teresne skupnosti za gozdarstvo vloženo v gozdove 1.854,057.000 din. 43 °/o sredstev je šlo za ceste (804.363.000 din), 57 °/o ali 1,049.000 dinarjev pa v biološka vlaganja in snovanje plantaž). Da gre tudi za veliko število delavcev, kaže že zgornji podatek (pretežni del vlaganj so osebni dohodki z ustrezno režijo ; delež materiala , razen pri sadnji in varstvu, je minimalen) . V letu 1980 je na primer pri Gozdnem gospo- darstvu Postojna delalo na sečnji in izdelavi gozdnih sortimentov prek vsega leta 78 sekačev, pri spravilu je delalo 64 traktoristov in pomočnikov, na gojitvenih delih pa 81 gojiteljev. Za bruto osebne dohodke sekačev je Gozdno gospodarstvo Postojna v letu 1980 dalo 13 milijonov, za traktoriste 10 milijonov in za gojitelje 11 milijonov dinarjev. 72 Teh nekaj številk pove zelo veliko: V Sloveniji veliko vlagamo v gozdnobiološko reprodukcijo. - Obseg vlaganj se bo v bodoče še povečeval. - Na gozdnogojitvenih delih dela v Sloveniji približno toliko delavcev kot na sečnji (tu niso upoštevani zasebni gozdni posestniki, ki sami sekajo v lastnem gozdu) . 2. Možnosti za racionalizacijo gozdnogojitvenih del Doslej smo na področju priprave de!a in samega izvajanja gozdnogojitvenih del premalo storili in zato imamo tu določene rezerve. Razmišljanja za racio- nalizacijo in kvalitetnejše izvajanje gozdnogojitvenih del so priprav.ljena na osnovi večletnih izkušenj in na osnovi proučevanj ter spremljanj izvajanja gozdno- gojitvenih del pri Gozdnem gospodarstvu Postojna. Možnosti racionalizacije so na vseh področjih delovanja, od priprave del, organizacije, vodenja, do ustreznih delovnih pripomočkov in izobraževanja delavcev. Izvedbeni načrt Medtem ko smo na področju analize stanja, postavitvi gozdnogojitvenih ciljev ter opredelitvi predvidenih ukrepov storili veliko, pa smo gozdarji gojitelji mnogo premalo storili za racionalno izvedbo načrtov s področja gojitvenih in varstvenih de.l. Tu bi se lahko marsikaj naučili pri gozdarjih, ki se ukvarjajo s pridobivanjem lesa, ki imajo podoben sistem dela. Osnova vsemu je pravilno postavljen cilj, v izvedbenem načrtu pa morajo biti predvideni vsi ukrepi in to z vsemi možnimi organizacijskimi , tehnološkimi in drugimi racionalizacijami za dosego postavlje- Obse g v ha / :-:-.-:-:~·-(·· · / __ ,.. p t·ipt·a v a tal "l o sadnJ O i n sadn.i a ob ~.ele v ·;.a.:;č ita sadik pn:d di vj ad io 1 1 ( i ·. , .. /~ ... · ,.....- 1 1 1 r .... .._ / : 1 ------- ... 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 l- I \ \ \ \ \ \ \ \ \ \ \. \. RAZVOJ OJ3SEGA iKI virulentnl obliki. Leta 1972 pa je nastopila v Angliji nova, strašna epidemija pro- padanja brestov. Novi, mnogo bolj virulentnl soj glive Ceratocystis ulmi se širi in je do danes zavzel že ves svet. Ta nova oblika bolezni se na zunaj s težavo razlikuje od do sedaj znane. Raz·like ugotovimo samo s specialnimi raziskavami v laboratoriju. Danes torej obstajata dva različno virulentna soja glive Ceratocystis ulmi in sicer: 1. slabo virulentni soj, ki izvira iz prve epidemije v letih 1920-1930 in 2. močno virulentni soj glive, ki izhaja iz druge epidemije leta 1970. Iz literature povzemamo, da je bil dokazan ta mnogo virulentnejši soj glive, ki povzroča sušenje brestov, že pred nekaj leti v Franciji , Veliki Britaniji, rB 82 Sl. 1. Oboleli gorski brest. Vzdolžni in prečna preseka vejice in veje v vrhu krošnje okuženega drevesa s tipičnim temnim obarvanjem vodovodnih prevajalnih cevi. Foto EAFV Nizozemskem, v ZR Nemčiji , v ZDA, v Kanadi in v Iranu in se od tam širi dalje. Toda v švici še niso opravili sistematičnih opazovanj z do·ločenim ciljem. Bo- lezen •• sušenje bresta« v glavnem prenašata veliki (Scolytus scolytus) in mali brestov beljavar (Scolytus multistriatus). Ti hrošči prenesejo gi ivo v svoje si- steme, ki so med lubjem in lesom. Tu pojedo trose glive. S trosi obloženi hrešči preJete na zdrava drevesa, kjer opravijo primarno zrelostno žrtje v rogovilicah enoletnih vejic. Tedaj se okuži zdrav brest. Bolezen se lahko širi tudi iz oku- ženega drevesa v zdravo drevo skozi zrasline korenin okuženih in zdravih dreves. Pri tem se gliva širi po vodovodnih ceveh iz drevesa v drevo. Gliva se razmnožuje in razširja po prevajalnih ceveh gostitelja, kjer povzroči spremembe v vodovodnih ceveh. Zato imenujemo tako bolezen traheomikozo. Pri nadaljnjem razvoju bolezni se količina vode tako zmanjša, da se obolela drevesa posuše. Večinoma odmirajo bresti postopoma. Najprej se posuše po- samezne vejice in veje , nato večji deli krošnje in končno odmre celo drevo. Odlično znamenje, po katerem ugotovimo na enostaven način, da je brest okužila gliva Ceratocystis uJmi, je temno obarvanje vodovodnih cevi, ki ga opazimo s prostim očesom, če prerežemo ali prekoljemo vejice ali veje okuženih brestov. Domovina povzročiteljice holandske bolezni je Vzhodna Azija . Tu so se raz- vile v več milijonih letih brestove vrste , ki so odporne proti glivi Ceratocystis 83 uJmi. Vse evropske in ameriške vrste brestov pa so nasprotno zelo dojemljive za obolenje z glivo. V švicarskih klimatskih pogojih so prav vse vrste brestov kot gorski, poljski in dolgopec.ljati brest ali vez močno dojemljive za bolezen. Situacija s holandsko boleznijo je enaka epidemiji kostanjevega raka, ki ga povzroča zajedavska gliva Endothia parasitica, kjer so kostanji iz domovine, od koder bolezen izhaja (Kitajska) odporni, medtem ko so kostanji v novem območju, kjer se bolezen, kostanjev rak, šele širi, dovzetni za obolenje, so močno okuženi in propadajo . b t / c d a Sl. 2. Ceratocystis ulmi. Gliva in razvoj bolezni v brestu. a : Splošni izgledi okuženega bresta ; b: Vzdolžni in prečni prerez veje s tipičnim obarvanjem vodovodnih prevajalnih cevi; c : Rovni sistem brestovega beljavarja; d : Glivina nespolna razplodna telesca (sineme sin. koremiji) sestavljajo trosonosci (konidiotori) s trosi (konidiji); e : Trosi povzročitelj ice holandske bolezni ; f: Mali brestov beljavar (Sco/ytus multistriatus) kot prenašalec glive; g: Zrelostno žrtje hrošča v rogovilicah mladih, zdravih vejic 84 Sl. 3. Različna hitrost razvoja slabo virulentnega (levo) in močno virulentnega soja glive (desno) na goj išču korenj evega agarja Brestov beljavar, ki prenaša glivo, se razvija izključno v oslabljenih brestih , samo zrelostno žrtje opravi v krošnji zdravih dreves. Zato si tudi lahko razla- gamo, da so bresti v parkih in drevoredih bolj okuženi kot bresti v mešanih sestojih v gozdu, ker rastejo bresti v parkih v neustreznih razmerah. Zatiralni ukrepi so zelo omejeni. Za holandsko bolezen dovzetne vrste bresta moramo nadomestiti z odpornimi vrstami. Raziskovanja s hudo virulentnim sojem glive so pokazala, da obstajajo različne vrste in rase brestov, ki so odporne tudi proti temu soju glive. Nadaljnja možnost , da obvarujemo breste pred okužbo z glivo , je ta, da zatremo brestova beljavarja, ki prenašata glivo . To pomeni, da moramo posekati in obeliti vse suhe, oslabljene in obolele breste. Nato moramo lubje in odpadke (iveri) sežgati , da onemogočimo razvoj in vzgojo brestovih likarjev in beljavarjev. če pravočasno opazimo napad brestovega beljavarja in okužbo z glivo (posa- mezno suho vejico) lahko zavremo nadaljnjo okužbo na ta način, da obvezno odstranimo celo vejo in jo zažgemo. Na trgu ni še nobenih fungicidov, s kate- rimi bi lahko zatrli bolezen v gozdu. V ZDA raziskujejo sistemične fungicide, a do danes še niso izdelali takega, ki bi ga lahko uporabili v operativi. Samo s sistematičnim raziskovanjem razširjanja glive in z usklajenimi napori bo mogoče uspešno zatirat i to nevarno bolezen. 85 Odmev na članek pod naslovom ZANEMARJENI NAFTNi VRELCI SREDI GOZDOV objavljenem v Gospodarskem vestniku št. 42 in 43/81 V zadnjih mesecih lanskega leta je Gospodarski vestnik objavil sestavek v nadaljevanjih, v katerem avtorja Pečnik in Jandl razodevata slovenskemu gozdarstvu, gospodarstvu in vsej družbi napake in stranpota naše stroke, ki prikrajšujejo naš gospodarski organizem za dragoceno surovino, za dragoceno energijo, za dragoceno biomaso. Dejstvo, da je pisanje o golosekih, procesni eksploataciji, monokulturah, lesnih njivah in o podobni že zdavnaj zavrženi strokovni šari objavljeno v reviji kakršna je Gospodarski vestnik, si dovo- ljujemo oceno, da gre za tendenciozno in demagoško preračunano informacijo . Reči je treba, da so časi za takšne igre zelo ugodni, zato jih ne gre obiti, še manj strokovno valorizirati, dolžni pa smo nanje opozoriti. Piscem ne gre odrekati poznavanja naših strokovnih problemov. To dokazujeta v svoji nadaljevanki, v kateri je nanizanih množica pomembnih ali celo ključnih problemov slovenskega gozdarstva. Toda prav zategadelj, ker nista nepoučena bi moralo biti njuno ravnanje odgovornejše in zamera je lahko globlja. Strokovni principi v našem gozdarstvu so prečiščeni in verificirani, strokovno in družbeno, saj zagotavljajo ohranjanje in razvijanje vseh funkcij, ki jih gozdovi v našem naravnem prostoru imajo . To vedo vsi strokovnjaki v naši stroki in tudi pisca. V obravnavanem primeru, ki je eden redkih v naši povojni strokovni zgodovini gre za nerazumljivo metodološko simplifikacijo, v kateri avtorja enostavno prevzemata načela in ideje tuje revijalne in strokovne literature, brez nujne kritične aplikacije v naše naravne, strokovne in družbene razmere, kar seveda resno strokovno in znanstveno delo ne more sprejeti. Nesprejemljiva pa sta tudi oblika in čas objave . Običaj je bil, da smo naša strokovna načela in rešitve sprva urejali v naših strokovnih krogih, ker je tak sistem družbeno racionalnejši in objektivnejši . Šele strokovno prečiščene ideje so bile izpostavljene javni oziroma družbeni verilikaciji. To seveda ne more biti pravilo , je pa zadeva strokovne logistike in poštenega dela, ki je v svoji abstrakciji istovetna z demokratičnimi sociali- stičnimi družbenimi odnosi. Objavljamo odgovor na omenjeno pisanje, ki sta ga uradno pripravila naša osrednja strokovna zavoda Institut za gozdno in lesno gospodarstvo v Ljubljani in VTOZD za gozdarstvo pri Biotehnični fakulteti na Univerzi Edvarda Kardelja v Ljubljani in ki ga je objavila tudi revija Gospodarski vestnik. Upamo, da bodo bralci lahko že iz te objave ocenili primernost obravnavane razprave. Uredništvo Huda splošna energetska kriza in nujno iskanje novih energetskih virov, ki bi zlasti nadomestili preveč drago nafto iz uvoza, je aktualna tema, da vzbuja povsod veliko pozornost. V zvezi s tem je pozdraviti vsako stvarno in kon- struktivno prizadevanje, ki lahko prispeva k ublažitvi tega energetskega po- manjkanja. Težko je zato doumeti , kako sta mogla pisca naslovnega članka Franc Pečnik in Mitja Jandl, ki celo štejeta med gozdarske strokovnjake, tako pre- skočiti ali izkriviti naše osnovne strokovne oziroma gozdnogospodarske principe in realne možnosti, da s svojo zgrešeno zasnovo, s sklicevanjem na ameriške metode, ki se v bistveno drugačnih razmerah ne dajo preprosto presaditi k nam, vnašata le zmedo ter pri nepoučenih vzbujata napačno predstavo o stvarnih možnostih in prizadevanjih gospodarjenja z gozdovi in posebej o izkoriščanju gozdov v Sloveniji. V tej polemiki bi se dotaknili le nekaj najbolj kričečih zgrešenosti . žetev lesa je sicer drug izraz za izkoriščanje gozdov, ki zajema različne proizvodne metode, toda sklicevanje na ameriško metodo lesne žetve z izrecnim 86 pozivom, naj pri nas povsod preidemo na drevesno metodo izkoriščanja gozdov (poglavje 3.1.), praktično pomeni uvedbo neomejenih golosečenj. Drevesna in poldrevesna metoda pri nas namreč drugače sploh nista izvedljivi; to je splošno znano in smo se o tem tudi s poizkusi prepričali. Pomd~imo samo, kaj s2 dogaja po vlačenju celih dreves skupaj s krošnjami med stoječim drevjem gozdnega sestaja, zlasti pri listavcih, ne glede na ovirana in toliko dražje spravilo lesa in na stroške za ureditev prostorov ob kamionskih cestah. Vsa nastala škoda, enako kakor stroški za pota, vlake in skladišča ter obratoval:~i stroški, pa bremenijo izkoriščeni les. ln kaj bi imeli od tega lesa, če z njim ne bi nadomestili niti porabljene nafte in povzročenih posrednih in neposred:-~ih stroškov? Pri iglavcih bi bilo sicer vabljivo strojno kleščenje vej z mobilnimi procesorji ob kamionskih cestah, ko bi pridobili tudi vse veje, toda vprašanje je, kje se to v konkretnih razmerah glede na konfiguracijo terena, spravilne stroške, prostora ob kamionskih cestah in povzročeno škodo bolj splača kot sedanja debelna metoda s kleščenjem vej z motorno žago. Proti neomejenim golosečnjam pa pri nas a priori govorijo številni vzroki in to ne le zaradi obvarovanja življenjskega okolja, ampak v naših topografskih in rastiščnih razmerah še zlasti zaradi ohranitve proizvodne moči gozdov ali bodoče nenadomestljive produkcije lesa. Zato so pri nas golosečnje tudi z zakonom prepovedane. Ne moremo se glede tega enačiti s Skandinavija ali z nekaterimi drugimi deli sveta, najmanj pa z uničevanjem gozdov. Tuje metode, kakorkoli so na prvi pogled vabljive, ne moremo preprosto presajati k nam, ampak jih moramo v vsakem primeru kritično pretresti ter kolikor se to da smotrno prilagoditi našim gozdnogospodarskim razmeram . Zato pri nas v izko- riščanju gozdov ali pridobivanju gozdnih lesnih sortimentov izvajamo debelno in poldebelno metodo kot najracionalnejšo, kar pomeni, da v gozdu drevje okle- stimo in deblovino, h kateri spadajo tudi debelejše veje, spravljamo iz gozda. Naše prizadevanje pri uporabi gozdnih odpadkov ali ostankov gre in tudi mora iti vzporedno s to metodo. To zahteva smotrno, terenu prilagojeno delo, ker je sicer zvezano s prevelikimi stroški. Nato šele pride v poštev izde.lava sekancev, ki mora spet biti glede kraja in obsega, po ekonomskem merilu mimo šablone, prilagojena proizvodnim razmeram. Podobno kot za redno sečnjo velja bolj ali manj tudi za redčenja, čeprav je na prvi pogled videti, da lahko drobno drevje brez škode izvlečemo iz sestaja, v resnici pa je sestoj z drobnim drevjem toliko bolj občutljiv. Zanimivo je pri tem, kako išče gozdarsko razvita Srednja Evropa novih metod pri nasadih, da bi se izogni•la zgodnjim ali drobnim redčenjem, ker so predraga, čeprav lažje pride do sodobnih strojev kot mi. Strojno redčenje po posebnih metodah pa pride v glavnem v poštev le v ravninskih gozdovih, ki jih je pri nas prav malo. Niso torej sekanci ključ do drevesne metode, kot je razbrati iz članka (poglavje 3.1 .), ampak kvečjemu obratno. Sekanci se izdelujejo le iz kvalitetno slabših delov drevja, kar pa tudi obravnavani članek pravilno navaja. Bistvo rešitve torej ni izdelava sekancev, ki jih v naši praksi že sedaj izdelujemo, čeprav le na skladiščih in v tovarnah, ampak kako v naših r8.zmerah racionalnJ priti do odpadkov, ki ostajajo v gozdu. Ni dovolj poudarjati, koliko ostankov je v gozdu in kolikšen ekvivalent nafte pomenijo . Enako bi sicer lahko navajali, koliko energije je še v naših vodah, v vetru in soncu. Toda kaj nam to pomaga? Povsod moramo racunati tudi na stroške, ker jih vsak proizvod prenese le do določene meje; sicer pa to v našem gospodarstvu vsak dan slišimo. V naši proizvodnji že danes izdelujemo do neke mere tudi pasivne sortimente (drva in podobno), kjer deficit krijejo donosnejši sortimenti v okviru organizacijskih enot, ki morajo dosegati ekonomsko ravnotežje. Tukaj velja tudi pripomniti, 87 da je naša stroka o izkoriščanju ostankcv v gozdu razpravljala z interdiscipli- narno širino (energetika, strojništvo in ekonomika) pred enim letom v Brežicah, na posvetovanju v okviru Zveze inženirjev in tehnikov gozdarstva in lesarstva Slovenije . Ne preostane nam drugega kot pospešeno iskati boljše, cenejše, toda uresničljive prijeme tako v družbenih kot v zasebnih gozdovih. Posebno vprašanje je strojna oprema, izračunana na osnovi poprečnih nor- mativov in v članku našteta v pogdavju .6.1. Navaja veliko število dragih strojev, večinoma iz uvoza, med njimi 250 zgibnih traktorjev, kar je petkrat več, kot jih imamo danes, 135 mobilnih žičnic in mnogo procesorjev, nakladalnikov- čeljustnikov in sekalnih strojev. Samo našteti zgibniki in žičnice (žični žerjavi) stanejo čez milijardo deviznih dinarjev, neračunajoč pri tem dinarskih stroškov. če pri tem pomislimo, s kakšnimi težavami se zaradi omejenega uvoza ali pomanjkanja deviz ubada naša operativa že pri obnavljanju obstoječega dotra- janega strojnega parka za redne sečnje, se vprašamo, če zadostuje zgolj na- števanje potrebne strojne opreme in če to odtchtajo sekanci iz manj vredne drevesnine, ko druge sortimente pa tudi debelejše veje že tako in tako pri- dobivamo in dobavljamo potrošnikom s sedanjim strojnim parkom? Izdelava sekancev se v vsakem primeru lahko sproti rešuje ob presoji, kaj in kje, to je na kamionski cesti, na skladišču ali v tovarni, se bolj splača. V članku predložena tehnologija, pogojena s tako velikimi deviznimi investicijami, meji v današnjem času že kar na neodgovorno fantazijo ali lahkomiselnost. Med najhujše pomanjkljivosti v omenjenem članku spada tudi vprašanje ekonomičnosti predložene nove tehnologije, ki ni niti konkretno analizirana niti prikazana v vzorčnem smislu. Na koncu članka, v poglavju 6.2., je po tujih podatkih le navržena precej smela trditev, da je proizvodnja, prvič za sekance in drugič za celotno biomaso, po novi tehnologiji za 48,5 °/o cenejša od konvencionalne, kar je spet zelo vprašljivo. Tak prikaz, brez ustrezne utemeljitve, ne more soditi v resno študijo in lahko celo demagoško zavaja. Torej, namesto da bi imenovana avtorja izhajala iz našega sedanjega stanja in ob upoštevanju konkretnih gozdnogospodarskih razmer z ekonomsko analizo nakazala, kako premagovati neizbežne ovire in smotrno dosegati zastavljeni cilj, čeprav tudi postopno, sta vse to preskočila in kategorično postavila nalogo, da se naša dosedanja tehnologija izkoriščanja gozdov transformira po tujem receptu, v nasprotju z našimi pogoji. Šli naj bi v novo lesno žetev, ki je po- gojena z golosečnjami in ekonomsko vprašljivimi investicijami ter z njimi po- vezanimi posledicami. Zgrešeno in prav nič v prid piscema in stroki je, da ni bil ta, v mars1cem negativno daljnosežni članek pred javno objavo obravnavan in ocenjen v stro- kovnih krogih. Škoda. Kot prispevek k reševanju energetske krize ali k izboljšanju tehnologije izkoriščanja gozdov, bi bil lahko tudi tako koristen. lnštitul za gozdno in lesno gospodarstvo Ljubljana in VTOZD za gozdarstvo Biotehniške fakultete Univerze Edvarda Kardelja v Ljubljani 88 Oxf.: 913 (048.8) (497 .12) ZNANOST IN PRAKSA V PROIZVODNJI HRANE Lojze Campa V dneh 24. in 25. novembra 1981 je bil v Murski Soboti, v organizaciji Razisko- valne skupnosti Slovenije, znanstveno tehnološki posvet s temo znanost in praksa v proizvodnji hrane. Nad 300 udeležencev posveta , največ kajpak iz kmetijske in živilske stroke, tako referentov z obeh slovenskih univerz, razisko- valnih organizacij in združenega dela materialne proizvodnje, pa predstavnikov družbenopolitičnega življenja, družbenopolitičnih skupnosti, Zadružne zveze SRS, Zveze kmetijskih zemljiških skupnosti, javnega obveščanja idr., kaže na aktual- nost teme in resnost problematike. S tremi koreferati so se udeležili posveta tudi zastopniki Inštituta za gozdno in lesno gospodarstvo Ljubljana. Namen znanstveno tehnološkega posveta je bil opozoriti proizvajalce hrane in vse soodgovorne na najnovejše dosežke znanosti na področju biotehniških ved in prikazati razvojne potrebe in možnosti slovenskega kmetijstva s ciljem , da bi nadaljnji prispevki raziskovalnega dela in njegovi dosežki smotrneje vplivali na pospeševanje posameznih področij kmetijske proizvodnje, na sodelo- vanje znanosti s proizvodno prakso ter hkrati nakazovali nove poti prenosa znanja . Referati so bili s področja agrarne politike in agrarne ekonomike ter znan- stvene politike. Referati so obravnavali tudi znanstveno sodelovanje z drugimi republikami in pokrajinama ter znanstveno sodelovanje z deželami v razvoju, vlogo znanosti pri prenosu raziskovalnih dosežkov v prakso in pri izobraževanju kadrov. Od specializiranih tematskih področij iz kmetijstva, veterinarstva in živi.lstva je bil za gozdarstvo najbolj zanimiv referat »Problematika hribovskega kmetijstva in njenih območij za kmetijsko proizvodnjo«. Obravnaval je stanje in osnovna razvojna vprašanja hribovskega sveta s posebnim ozirom na razvoj kmetijstva. Na podlagi številn ih monografskih gradiv je referat podal predlog meril za opredelitev hribovskega območja Slovenije in predlog diferenciranih pospeše- valnih ukrepov. Po teh merilih obsega hribovski prostor dobro tretjino (41 ,7 °/o) slovenskega ozemlja ali pretežni del 24 slovenskih občin, v katerih živi nad 400.000 oziroma okoli 25 °/c vsega slovenskega prebivalstva. Demografske analize še vedno kažejo na pojav praznjenja tega območja , kar ima za posledico opuščanja rabe kmetijskih zemljišč, zaraščanje z grmovjem in drevjem, propa- dan je naselij in infrastrukturnih objektov, degradacijo kulturne krajine, zmanj- ševanje stopnje celotne prehranske samopreskrbe idr. Nadaljevanje takšne stihije bi privedlo do težkih družbenoekonomskih posledic . V referatu je bilo poudarjeno, da dosedanji , običajno zgolj načelni pospeševa:ni ukrepi, niso mogli zaustaviti teh negativnih pojavov in tako se je razlika z nižinskim svetom vse bolj večala še zlasti, ko je bila tudi družbena skrb usmerjena le v nižino. Toda na sedanji stopnji našega družbenoekonomskega razvoja stopa v ospredje potreba po in- tenzivnejših , diferenciranih ukrepih za revitalizacijo hribovskega sveta. Prav sedaj je priložnost, da nosilci planiranja v planskih dokumentih jasno opredelijo naloge, s čimer bo mogoče zagotoviti postopno , kontinuirano ukrepanje za obnovitev in pospeševanje razvoja hribovskega kmetijstva. Pri tem se pri- čakuje še nadaljnje, intenzivnejše in bolj organizirano sodelovanje gozdarstva, ki je s hribovskim kmetijstvom v marsičem tesno povezano tako pri naravnih danostih kot ekonomskih in socialnih soodvisnosti . 89 K referatu Problematika hribovskega kmetijstva in mejnih območjih za kme- tijsko proizvodnjo so bili podani trije koreferati sodelavcev Inštituta za gozdno in lesno gospodarstvo Ljubljana. Navajamo kratko vsebino. Ljubljansko barje in njegova raba z izhodišča gozdarstva dr. J. Božič Prostor Ljubljanskega barja označujejo specifične naravne razmere, ki hkrati omejujejo normalno razvijanje kmetijske proizvodnje. S tem nastajajo prostorne možnosti za občasno ali trajno rabo barjanskih zemljišč za druge panoge primarne proizvodnje, kot npr. za gozdarstvo. Delež gozdov in drugih nasadnih oblik drevesne vegetacije ter njihovo ovrednotenje omogoča oceno o dosedanji vlogi, poteku in racionalnosti alternativne rabe kmetijskega prostora. Ugotovili smo, da že sedanja 8°/o gozdnost učinkovito prispeva k usposabljanju barjanskih zemljišč za postopno intenzivnejšo rabo v smislu lesnovolumenskega prirastka in okoljetvornih ter zaščitnih funkcij . V primerih, ko aktiviramo mejna kmetijska zemljišča, lahko gozdarstvo vključujemo kot porabnika takšnih zemljišč kot dopolnilno rabo zemljišč, ki bi bila tudi v bodoče namenjena kmetijstvu; dalje kot oblikovalca ugodnejšega okolja v kmetijskem prostoru; za osnovanje gozdov na zemljiščih, ki bodo določena za gozd po prostorskih, rastiščnih in ekonomskih vidikih ter z dopolnilno proizvodnjo lesa na zemljiščih, ki bodo do-ločena za plantaže ali kombinirano kmetijsko in lesno proizvodnjo. Opredelitev kmetijskega in gozdnega prostora na primeru občine Trbovlje L. čampa in sodelavca E. Azarov ter L. Žgajnar Pospešen družbenoekonomski razvoj je vplival na hitro deagrarizacijo ce- lotnega kmetijskega prostora, katerega obseg je vse manjši. Najboljše kmetijske površine v ravnini zasega urbanizacija, industrializacija, infrastruktura, v hribo- vitem svetu pa se kmetovanje opušča in površine zarašča grmovje. Široka družbena akcija planiranja za srednjeročno obdobje 1981-1985 naj bi preokrenila dosedanje stihijsko ravnanje s prostorom tudi na območju hribo- vite. industrializirane občine Trbovlje. Prva naloga prostorskega planiranja je bila kategorizacija in opredelitev kmetijskega in gozdnega prostora na določena območja, kjer naj bi imeli obe dejavnosti daljšo, nemoteno razvojno perspektivo. Kmetijski in gozdarski načrti so bili v postopku prostorskega planiranja usklajeni z drugimi porabniki prostora in vključeni v prostorski del družbenega plana občine. Ob upoštevanju, da ima hribovita občina velike prostorske omejitve, da je kandidatov za prostor veliko, je zavest in potreba po smotrnejši rabi prostora še toliko večja , kar se je izkazalo tudi pri opredelitvi in varstvu kmetijskih in gozdnih zemljišč. Opuščanje in zaraščanje kmetijskih zemljišč ter spreminjanje namembnosti rabe plodnih zemljišč l. žonta Slovenski prostor je omejen z razmeroma skromnimi razsežnostmi. Zato je kvalitativna struktura še pomembnejši faktor prostorskega in družbenega razvoja . Plodna zemlja je najdragocenejša dediščina, k.1 nam zagotavlja obstanek in 90 razvoj. V nekaterih trenutkih sodobnega časa in zahtev pozabljamo na te enkratne vrednote . Gozdarstvo in kmetijstvo, ki v procesih primarne proizvodnje izkoriščata plodni potencial tal, sta neposredno soočena z resničnostjo naravnih omejitev. Zato ni slučajno zgodovinsko prizadevanje kmetijstva in gozdarstva za obvlado- vanje naravnih danosti in za usklajevanje človekovih hotenj. Zaradi vse večjih potreb današnje družbe želimo spremljati tudi sedanjo dinamiko v gozdnem in kmetijskem prostoru. V okviru raziskovalne naloge na IGLG smo v anketi s sodelovanjem revirnih gozdarjev ocenili procese opuščanja in zaraščanja kmetijskih zemljišč na območju vseh 2634 katastrskih občin SR Slovenije. Z anketo se je med drugim ocenjeval delež opuščanja glede na zem- ljiške kategorije in stopnjo opuščanja. Ugotovili smo, da je v procesu opuščanja kar 27 °/o po katastru razpoložljivih kmetijskih zemljišč, kar znaša 237.587 ha; oj tega je največji delež pašnikov 64 °/o in travnikov 25 °/o. Ob družbeni zahtevi po 85°/o samooskrbi s hrano. kar znaša 0,20 ha arnih ekvivalentov na prebivalca in projekciji povečevanja števila prebivalstva ter urbanih potreb po prostoru v obdobju do leta 2000, so ocenjeni trendi izjemno zaskrbljujoča postavka družbe- nega razvoja. Zaradi tega bi morali z dolgoročnimi planskimi dokumenti opre- celiti ustrezno razmerje med gozdnimi in kmetijskimi zemljišči ter njihovo raz- poreditev v prostoru. Na znanstveno tehnološkem posvetu v Murski Soboti je bila predstavljen3 najbolj žgoča problematika, ki že dalj časa tare slovensko kmetijstvo. Potreba po prehranski samopreskrbi Slovenije obvezuje proizvajalce hrane in vse so- odgovorne za čimprejšnje reševanje nakopičenih problemov. Na posvetu so bili sprejeti tudi številni sklepi, od katerih nekaj najbolj zanimivih za gozdarstvo navajamo. Hribovsko območje terja interdisciplinarni pristop in valorizacija koristi z vidikov možnosti razvoja kmetijstva, gozdarstva, kmečkega turizma, domače obrti in drugih dejavnosti . V nastopajočem srednjeročnem obdobju 1981-1985 naj strokovne službe natančneje opredelijo območje hribovskega kmetijstva na osnovi metodologije, ki upošteva več kriterijev. Na osnovi omejitve hribovskega kmetijstva in valorizacije težavnosti stopenj posameznih kmetij, zaselkov, vasi ali celo proizvodnih okolišev, bo možno opredeliti nujne diferencirane ukrepe v skladu z gospodarsko močjo občine, sredstev zbranih v republiki in gospodarskem stanju OZD s področja kmetijstva v hribovskem svetu. Funkcije, ki so povezane z oživljanjem in ohranjevanjem proizvodnih zmog- ljivosti hribovskega sveta, bo lahko opravljal Je združen kmet. Svojo popolno socialno varnost in ekonomsko perspektivo bo lahko zagotavljal z združevanjem dela, sredstev in zemlje in s tem ustvarjanjem dohodka in organizirane kmetijske proizvodnje, gozdarstva in drugih dejavnosti . V merilu republike izbrati institucijo, ki bo spremljala gospodarska in druga gibanja v hribovskem svetu in ki bo koordinirala pospeševalne ukrepe. Primarni prostor pokrivajo pretežno gozdne in kmetijske površine, medsebojno prepletajoče se v dinamičnem ravnotežju. Organska povezanost obeh naravnih danosti in iz njiju izvirajoče funkcije zahtevajo sodelovanje kmetijcev in gozdarjev na vseh ravneh . Dosedanje izkušnje so pokazale, da le občasno sodelovanje ne prinaša sadov. 91 JUGOSLOVANSKO POSVETOVANJE O UPORABI PESTICIDOV Oxf.: 414 Tako kot vsako leto ob tem času je tudi letos potekalo posvetovanje o uporabi pesticidov. Letos je bilo posvetovanje prvič organizirano v Opatiji . Zaradi velikega števila prijavljenih referatov so bila predavanja istočasno v dveh dvoranah, in sicer ločeno po sekcijah. Sekcije so obravnavale sledečo problematiko: Pesticidi v poljedelstvu, pesticidi v sadjarstvu in vinogradništvu, pesticidi v gozdarstvu, pesticidi v skladiščih, pesticidi v sanitarni higieni in veterini, problemi onesnaževanja okolja in toksilogija pesticidov, ekonomika varstva rastlin ter novi pesticidi. Za nas gozdarje so bili poleg referatov v gozdarski sekciji zanimivi tudi referati iz ostalih področij, ker so lahko izkušnje drugih osnova našemu delu in raziskavam. še posebej zanimivo je bilo področje tehnike uporabe pesticidov s poudar- kom na zmanjšani porabi pesticidov. Poleg mnogih izboljšav naj omenimo predvsem uvedbo LP šob in uporabo posebnih vrvi za vlaženje plevela s herbi- cidi, ki pomeni pravi preobrat na področju aplikacije herbicidov. Vrvi so lahko montirane na traktor ali pa so montirane v raznih ročnih izvedbah in se stalno vlažijo iz posebnega rezervoarja. Poraba kontaktnee~a herbicida npr. Round-upa je tako več kot desetkrat manjša ob enakem učinku v primerjavi s škropljenjem. Pri takšnem načinu vlaženja plevela se izognemo tudi temu, da bi škropivo prišlo v dotik s kulturo. Ta način vlaženja plevela je še posebej dobrodošel v naših gozdnih drevesnicah , kadar plevel preraste sa- dike. Do sedaj smo bili v takih primerih nemočni. Z LP šobami (Low pressure) dobimo tako razporeditev kapljic v curku , da dosežemo z minimalnim pritiskom 1-3 atm enake učinke kot pri visokih pri- tiskih . Z uporabo takih šob se izognemo zanašanju (driftu) škropiva, posebno ob vetrovnem vremenu . Poraba goriva je manjša, trajnost šob pa daljša. (Op.: LP šobe ima v manjši količini na razpolago Metalna v Mariboru . Pripo- ročam nabavo in uporabo!) Posvetovanje je poudarilo tudi pomen raziskav o možnosti mešanja pesticidov zaradi same ekonomičnosti in dejstva, da se lahko pri nekaterih kombinacijah doseže obraten učinek od želenega. Zaključki gozdarske sekcije pa so poudarjali potrebo po raziskavah o pri- mernih fungicidih za razkuževanje gozdnega semena. Na tem področju v-lada velika vrzel, na drugi strani pa zakon zahteva takšno razkuževanje. Glavni poudarek pa je bil na kontrolirani porabi pesticidov v gozdarstvu tako v republikah kot v Jugoslaviji. Ugotovljeno je bilo, da se ne ve niti približno kakšna je ta poraba, razen v Sloveniji, kjer vsakih pet Jet zasledujemo to porabo za posamezna leta. Zato bo potrebno iz naravovarstvenega stališča to porabo spremljati in rezultate podati na prihodnjem posvetovanju. Marjana Pavle 92 PROPOZICIJE GOZDARSKEGA VESTNIKA Zapisane propozicije naj bi upoštevali vsi, ki pišejo v našo revijo. Obsegajo vsebinske, jezikovne in tehnične normative, ki bodo zagotavljali uresničitev oblikov- nega in vsebinskega programa GV, ki ju je sprejel uredniški svet. Vsebina GV ponuja svoj prostor vsem tistim, ki pišejo o strokovnih gozdarskih zadevah, o teoretskih in praktičnih spoznanjih gozdarskih strokovnjakov ter strokovnjakov z drugih področij, ki so v zvezi z gozdarstvom . GV čuti posebno dolžnost, da pomaga v svet vsem novim spoznanjem in zahte- vam, ki jih ima gozdarstvo kot razširjena, interdisciplinarna panoga v procesu družbenega in gospodarskega razvoja. Varstvo okolja, racionalna uporaba prostora, rekreativni in kulturni pomen gozdov, varovalni pomen gozdov, vzgoja javnosti itd ., to je le nekaj teh dejavnosti. Urednik ali recenzent GV lahko vsebino prispevka popravi (recenzira), vendar le do meje vsebinske prvotnosti. Jezik GV je slovenska gozdarska revija. Kriterij za izražanje je slovenski pravopis. Slovnica slavkov mora biti v skladu s slovensko knjižno (učno) slovnico. če imamo slovensko besedo in če je ta povrhu še lepša od tuje, jo bomo uporabljali. Zaželeno je, da že pisec sam odda svoj prispevek v pregled kakemu slavistu (ker gozdarji nismo slovničarji}. Urednik ali jezikovni strokovnjak lahko sestavek slovnično in izrazoslovno popravi (korektura}. Obseg, diagrami, slike, roki Vsi roko pisi naj bodo tip kani po eni strani, oziroma poslani v obliki, ki je za tiskarno sprejemljiva (z roko pisani sestavki niso). Razmik med vrsticami mora biti dovolj širok za morebitno korekturo (30 vrstic na eni strani) . Vodilni članki (s sinopsisom in povzetkom v tujem jeziku) so lahko dolgi do 20 tipkanih strani . Vsi ostali članki do 12 tipkanih strani. število fotografij, skic. grafikonov ali drugih risb mora biti vsebini in dolžini sestavka primerno. Fotografije naj bodo kvalitetne, grafikoni in skice tehnično dovršena izdelani na belem trdem (risalnem) ali paus-papirju . Tabele in skice. gra- fikoni ter zemljevidi morajo biti sestavljeni v velikosti GV. Lahko so tudi večji , vendar v sorazmerju, da pomanjšani pridejo lahko na eno stran GV. ~tirilpo svoje" v skladu z osnovnimi jezikovnimi pa tudi dogovorjenimi načeli. Ne preostane nam torej nič drugega, kot da se odločimo po strokovni potrebi in po jezikovnih normah, nekaj pa tudi po lastnem preudarku. Upoštevajoč operativno rabo, razumljivost, pomenskost, slovnično doslednost, logičnost in hkrati dinamičnost bomo pisali: TAM, FIAT itd., kadar mislimo na tovarno, in fiat 505 C, tam 6000 ali kamion gozdar, kadar bomo pisali o vozilih, ki jih te tovarne izdelujejo . Isto velja tudi za ostale tovarne in njihova vozilc... Pisali bomo torej traktor imt 558, za tovarno pa bomo uporabljali kratico IMT. Zapisali bomo recimo takole : Kamion tam 6000, ki smo ga vplačali že pred 12 meseci, TAM še vedno ni dobavil. Timberjack je prevzeta tujka. Vendar še ne dovolj, da bi jo tudi pisali po naše. Zato bi bilo morda pravopisno dosledneje, če bi ga pisali z veliko začetnico, vendar bomo tudi ta stroj (z nič manjšim spoštovanjem) pisali z malo začetnico. še vedno pa bomo pisali vitel Wrchalovsky in to ne z malo začetnico. Jasno, da zato, ker je ime vitla povzeto po konstruktorjevem priimku (osebno ime) . Dodamo naj še to, da je opremljanje imen strojev z narekovaji, kar je zelo pogosto, odveč oziroma nepravilno. Sklanjanje teh imen in kratic je principialno rešeno v SP, vendar se tu ravnamo po jezikovni utečenosti . Zaenkrat smo se odločili za takšno pisanje naših vozil in druge tehnične opreme, zato prosimo, da vsi, ki pišete, to upoštevate. GOZDARSTVO V RADIJSKIH IN TELEVIZIJSKIH ODDAJAH V LETU 1981 Informatika in propaganda na področju gozdarstva sodi v okvir dejavnosti odbora za tisk in propagando pri Splošnem združenju gozdarstva Slovenije in v letu 1981 je bila ta dejavnost dokaj aktivna, o tem pričajo naslednji podatki. Na radiju je bila tedensko poprečno najmanj ena oddaja uvrščena v program kmetijskih nasvetov (oddaja ob 12,30), skupaj je bilo v letu 1981 petdeset oddaj. Prispevke so pripravili strokovnjaki iz raznih delovnih organizacij gozdarstva iz vse Slovenije in sicer: Bele Stanko Bleiweis Saša Brinar Miran Gatnik Franc Cimperšek Mitja čop Janez Debevec Rozika Eleršek Lado Falkner Jože Garmuš Vllijem Gašperšič Franc Golob Robert Hojnik L:ivojin Hostnik Marjan Jenko Vlado Jurhar Franjo Odstran itev posledic po žledu v Brkinih . Gozdne mravlje, varuhi gozdov. Pomembnost genetike za gozdno drevje. Varstvo pri delu v gozdu. Gozdovi s posebnim namenom. Kako zmanjšati škodo po divjadi v gozdovih . Spravilo lesa v pohorskih gozdovih nekoč. lzvengozdna proizvodnja lesa. Koritniška gmajna nad Trebnjem, danes visok gozd. Izobraževanje kmetov lastnikov gozdov. Gozdnogospodarsko načrtovanje pri nas. Problematika krčenja gozdov. Ne zanemarjajmo vzdrževanja gozdnih cest. Naloge gozdnega gospodarstva v naslednjem srednjeročnem obdobju . Organiziranost gozdarstva v Sloveniji. Ukrepi v gozdovih poškodovanih od žleda na brežiškem območju . Gozdne učne poti v Sloveniji. 95 Kalan Janko Kavčič Slavka l(ovačič Jože Kmecl Marko Kordiš Franjo Košir Janez Košir .Livko Kumer Pavle Lipovšek Matko Marolt Ivan Miku/ič Vid Modic Tone Pavle Marjana Papež Jože Perko Franc Piskernik Milan Podlogar Jože Pogačnik Janez Remic Ciril Robič Franc Sgerm Franjo šertel Andrej šeruga Jože Titovšek Janez Turk Zdravko Ude Jernej Vengust Franc Zabukovec Ivan žonta Ivan Vrednotenje gozdnih rastišč . Uveljavljanje družbeno ekonomskih odnosov v gozdarstvu. Skrb za gozdni red. Raziskovalna dejavnost v gozdarstvu. Združevanje sredstev za gradnjo gozdnih cest na Tolminskem. Nega gozdnih nasadov. Značilnosti gospodarjenja z gozdovi na Pokljuki . Gojenje nizkega gozda panjevca. Motorna žaga v gozdni proizvodnji . Delo traktoristov v gozdarstvu . Samoupravni dogovor o gozdnem semenarstvu in drevesničarstvu. Uporaba zemljišč pod daljnovodi. Informacijski sistem v gozdarstvu. Gozd in varstvo okolja. Sodobno znanje o uporabi herbicidov v gozdarstvu. Priprave za spomladanska pogozdovanja. Nov pristop k načrtovanju v gozdarstvu. Smrekova mrežišča v Sloveniji. Zimske sečnje na blejskem območju. Racionalizacija gojitvenih del. Melioracija panjevskih gozdov. Stanje mehanizacije v gozdni proizvodnji. Urejanje hudourniških območij . Znamenite smreke na Pohorju . žagarstvo na Pohorju v preteklosti. Obžagovanje vej na gozdnem drevju. Pridelovanje lesa na ljubljanskem barju. Zatiranje gozdnih škodljivcev in bolezni. Kako pri hlodih s pravilno nadmero prihranimo tehnični les. Navodila za krojenje lesa. Izkoristimo ostanke sečenj v gozdovih . Uspešnost gojenja duglazije na celjskem območju. Pomembnost zelenih pasov v naseljih. Na televiziji so bile iz gozdarskega področja tri daljše oddaje posnete na območju Gozdnega gospodarstva Maribor, Soškega gozdnega gospodarstva Tol- min in Zavoda za pogozdovanje krasa (Brkini). Za televizijo je bilo nadalje pripravljeno devet kratkih oddaj v programu »Zrno na zrno« (ob 19,26) kot sledi: Stara kostanjeva drevesa. naravni spomeniki. Pridobivanje gozdnega semena. Najstarejši macesen v Julijcih, Mala Pišnica (1400 let) . Gozdna semenska plantaža Markovci pri Ptuju. Znamenite tise na mariborskem območju. Evropska pešpot E 6 - Ciglerjeva pot. Krajinski gozdni rezervat Topla pod Peco. Naravne znamenitosti na celjsko-kozjanskem območju . Gozd - živ zid proti burji na Krasu. Tudi za leto 1982 je v pripravi program oddaj na RTV in Splošno združenje gozdarstva vabi gozdarske in lesarske strokovnjake, da se na to pomembno akcijo z razumevanjem odzivajo. Pregled pripravil Franjo Jurhar 96 V RAZMISLEK VSAKOMUR (Ni nujno, da je gozdar) Skica prikazuje porabo surovin in energije pri proizvodnji 1000 kg različnega papirja. Poleg razmerij o različni porabi lesa, vode in energije za različne vrste papirja, je iz slike razvidno tudi kako pomembno je zbiranje starega papirja, saj se pri predelavi le-tega praktično ponovno koristita energija in voda, ki sta bili porabljeni že v prvi izdelavi papirja. Gre torej za tako imenovano reciklaža, ki je mnogo cenejša, tehnološko enostavnejša, papir pa ima izredno okoljetvorno vrednost. Potrebujemo ; ·rvovrsten papir .:.rednj evrs ten napir iJ ober okolje .. varstveni. PaPir --------------~------------------~------------------+-----------------~ 1 1 1 1 1 Ciste vode Enerrsije 5, ) m3 le.sa samo star papir ) . 1 ' 1 ·~ 1 ,f};'if 1 Do JV ~o. oo o l :i tro v Do 28o. o oo li tro v vode vode Največ 1.8oo li trav 1 _.; . ( ;' 7. 6 no k';,.' h L~.75o k\lh 2. 75o ktih 97 IZ D OMAčE IN TUJE PRAKSE Zatiranje holandske brestove bolezni v Koloradu John G. Laut: Dutch elm disease control in Colorado, Journal of Arboriculture, 6 (10}, 1980, 274-275. Leta 1922 je fitopatolog Schwarz napisal o zatiranju holandske bolezni naslednje: "Priporočamo odstranitev obolelih dre- ves . .. širjenje bolezni v deblo preprečimo s takojšnjo odstranitvijo okuženih vej. '' Oseminpetdeset let kasneje ("1980) fitopato- logi še vedno ne morejo svetovati uspeš- nejših načinov zatiranja te bolezni. Nove metode zatiranja razvijajo ameriški fitopatologi v treh smereh: 1. lnjiciranje sistematičnih fungicidov v deblo. Uporabljajo MBC-P (derivat metil- benzi m id azof-2-i 1-karbamata, ime pri pr avka je correx, proizvajalec je Hopkins) in TBZ (tiabendazol, arbotect, Merck). Metoda je uspešna le, če injicirajo fungicide v deblo pravočasno, ko je le manjši del drevesa okužen. Zunanja znamenja bolezni so na- vadno opazna šele takrat, ko je prepozno za ta način zdravljenja. Zato dovoljujejo ameriški predpisi uporabo tega nacma zdravljenja le ljudem, ki so posebej izvež- bani za zatiranje holandske brestove bo- lezni. lnjiciranje fungicidov v debla je še premalo raziskana metoda. Nerešena vpra- šanja so: kakšna kof ič ina 1ungicida je po- trebna za zatiranje, kako pogosto je po- trebno injicirati, kakšno nevarnost za drevo predstavljajo izvrtine v deblu. ki nastanejo ob vsakem injiciranju. Avtor meni, da je s to metodo potrebno zdraviti obolelo drevo na dve leti, v posebnih ekoloških pogojih v Koloradu pa vsako leto. Cena vsakokrat- nega injiciranja fungicida v drevo je pri- bližno 40 dolarjev. Metoda je torej smiselna le za drevesa velike vrednosti (okrasnn drevesa). 2. Drugi način zatiranja holandske bo!ezni temelji na uničevanju prenašalcev bolezni. Uporabljajo teromone (spolne atraktante) za privabljanje malega brestovega beljavarja (Scolytus multistriatus) v pasti, kjer pegi- nejo . Metodo preizkušajo od leta 1975. Kljub velikemu številu ujetih hroščev (2-3 mili- jone na leto) niso opazili zmanjševanja števila obolelih dreves. Ni še ugotovljeno, kolikšen del populacije hroščev s tem na- činom uničijo in koliko hroščev privabijo iz 98 okoliških predelov. Metoda zato še ni pri- merna za splošno rabo. 3. Preizkušajo še en način zatiranja pre- našalcev bolezni . V predele z obolelimi bresti izpuščajo ose Dendrosoter protube- rans, ki so zajedavke brestovega beljavarja. Doslej niso ugotovili pozitivnih rezultatov te metode . Po mnenju avtorja navedenega članka še vedno ni boljšega načina zatiranja te bolezni kot sanitarna sečnja. K sanitarnim ukrepom prišteva odstranitev suhih ali obolelih dre- ves ter posamenih obolelih vej na zdravih drevesih. Več programov zatiranja holand- ske bolezni v ZDA je že doživelo neuspeh, ker sanitarni programi niso obsegali vseh vrst brestov in ker so posvetili premalo pozornosti času zatiranja. Sibirski brest (Uimus pumila) navadno zaradi grmaste rasti niso zdravili. tako je le-ta ostajal vir okužbe. V vegetacijski dobi se mali brestov beljavar razvije iz jajčeca v odraslega hrošča v 40-50 dneh in so deli drevesa, kjer so se hranile ličinke, ustrezni tudi la hrano naslednjim generacijam. Zato je pro- gram, ki temelji na običajni zimski odstra- nitvi napadenih brestov že vnaprej obsojen na neuspeh. Sanitarni ukrepi morajo biti usmerjeni na zgodnje odkrivanje bolezni in pravočasno zatiranje hroščev. Na podlagi teh ugotovitev se je v Kolo- radu pričela široka akcija za ohranitev bresta. Vsako drevo pregledajo vsaj štiri- krat na leto, iščejo tudi posekana breslova drevesa, ki so primerna za prehranjevanje ličink beljavarjev. Vzorec z nejasnimi znaki bolezni pošiljajo v laboratorije, kjer ugoto- vijo povzročitelja . Vsa okužena drevesa ali veje takoj odstranijo ali zažgo, preden se izležejo hrošči. Spomladi v okuženih ob- močjih škropijo breste z insekticidi. Posebno natančno odstranjujejo obolele breste tam, kjer obstaja možnost koreninskih zrastkov z zdravimi drevesi. Vzporedno s tem poteka široko zastavljen program izobraževanja ljudi. Celotni stroški akcije so približno 400.000 dolarjev. Z izvajanjem programa s9 je sušenje bresta zavrlo, v letu "1979 se je posušilo manj kot 0,2% celotnega števila dreves ("1474 dreves) . Avtor zaključuje z ugotovitvijo, da imajo v Koloradu holandsko brestovo bolezen v šahu . Dušan Jurc LES IN ENERGIJA Allgemeine Forstzeitung , Wien , 1981 , No . 7, posebna številka posvečena temi »energija iz lesa<< , Ko prelistavamo najbolj znane gozdarske strokovne časopise iz nemško govorečega prostora, vidimo, da je tema »les in ener- gija" postala zelo priljubljena. Tako ne manjka številnih člankov o novih, modernih in zelo ekonomičnih načinih kurjenja z le- sem. Hišnim lastnikom in graditeljem ponu- jajo celo vrsto velikih in majhnih peči na les, pa tudi raznih kombiniranih peči , ki jih med ostalim lahko kurimo z lesom. Prav tako ne manjka številnih prispevkov o ve- likih in majhnih strojih, ki meljejo vejevje ali tudi cela drevesa v sekance. Sekanci so kot neke vrste silaža, ki se porabi za kurja- vo. Tudi tehnologija izgorevanja lesa je po- stala zelo aktualna. Dosedaj smo namreč požigali les zelo neekonomično, z velik imi toplotnimi izgubami. Vse to najdemo tudi v posebni številki avstrijskega gozdarskega časopisa, ki pri- naša referate z zasedanja avstrijskega goz- darskega društva marca 1981 v Osojah na Koroškem. Tema zasedanja je bila : Energija iz lesa, sistem kurjenja , uporaba odpadlega lesa. Iz vseh referatov ter iz uvodne in za- ključne besede je čutiti neko evforija. Drva in les sploh je postal zelo moderen in iskan. še pred nekaj leti drv skoraj ni bilo mo- goče prodati. Sedaj je po drveh veliko po- vpraševanje, tako da je cena drv mnogokrat celo višja kot cena drobnega industrijskega lesa. Redčenja v mlajših sestojih, kjer napade veliko drobnega lesa, so postala spet zani- miva. Najnovejši razvoj tehnike omogoča, da v gozdu vse »Sečne ostanke« pospravimo do zadnje vejice. Gozdni posestniki se lahko veselijo, tudi drobne vejice se dobro prodajo in gozd je tako lepo počiščen in posprav- !jen. Pa tudi ostali vrednejši les gre sedaj dosti bolj v denar kot pred leti. Problematiko obravnavajo predvsem z vi- dika avstrijskih razmer, ki se bistveno ne ločijo od razmer v Nemčiji ali švici. V teh razvitih državah povečano povpraševanje po lesu najbrž še ne pomeni povečanega pri- tiska na gozd. Izgledi za negova/na dela so se gotovo izboljšali. Pri tem evforičnem razpoloženju je za ekološke vidike inten- zivnejšega izkoriščanja gozdov komaj ostalo nekaj besed. gg Noack, D., Fruhwafd, A. : Auswirkungen der Energie- und Aohstoffkrise aut den Rohstoff Holz. Al/g . Forstz. Munchen, 1981, No. 36, 913-920. Ta članek obravnava problematiko lesa in energije z malo širšega vidika, torej ne samo z vidika gospodarsko dobro stoječe Nemčije . Članek je vreden branja v celoti. Podam naj samo nekaj najvažnejših vidikov. Potrebe po energiji na svetu neustavljivo rastejo . Obenem povzroča eksplozija prebi- valstva v tropskih deželah naglo uničevanje gozdov in zapravljanje dragocene energije v obliki biomase. V posebno slabem položaju so dežele v razvoju, ki nimajo nafte in ki sestavljajo četrti svet najbolj revnih. Ener- getska kriza torej pomeni še večji pritisk na gozd in še hitrejše uničevanje gozda. Naj- razvitejše države kot so ZDA ali ZR Nemčija krijejo samo nekaj promil svojih energetskih potreb z lesom. V Afriki les pokriva 58 (J/o vseh energetskih potreb, v Latinski Ameriki 20%, na Daljnjem vzhodu 42%. Mnoge dežele v razvoju pokrivajo skoraj vse svoje energetske potrebe z lesom, pa čeprav s tem uničujejo zadnje ostanke gozdov, ker si pač drugega goriva ne morejo privo ščiti. V razvitih državah so minili časi , ko so les nadomeščali z drugimi materiali, kot je be- ton , aluminij, plastika. Pri izdelavi teh ma- terialov imamo tolikšno porabo energije, da si jih le težko privoščimo . Pri tem je les material, ki zahteva za svoje pridobiva- nje in obdelavo razmeroma prav malo ener- gije. Les zaradi prijetnega videza, dobrih izolacijskih lastnosti itn. vedno bolj prodira v gradbeništvo. Izdelki iz lesa, kot je papir ali lesne plošče, se lahko večkrat ponovno uporabijo (reciklirajo). Odslužene ali neupo- rabne izdelke lesa lahko nazadnje še vedno zažgemo oziroma porabimo v energetske namene. Les pri gorenju ne onesnažuje okolja, kakor druga goriva. Les je torej idealna surovina bodočnosti . čeprav je les obnovljiva naravna suro- vina, se pomanjkanje lesa v svetovnem me- rilu vedno bolj zaostruje. Zelo naivno bi bilo mislit i, da lahko npr. porabo nafte zmanj- šamo na račun večje porabe lesa. če bi npr. v ZR Nemčiji ves svoj letni prirastek lesa do kraja pokurili v energetske namene, bi s tem pokrili le 2,5% celotne letne po- rabe energije. Torej ves prirastek lesa za- dostuje le za približno pokrivanje letne rasti porabe energije. V svetovnem merilu bi z vsem prirastkom lesa pokrili le nekako 20 c;o celotne porabe energije. Pri tem moramo upoštevati, da je les skoraj edini nosilec energije v vsem nerazvitem tretjem svetu, seveda če izvzamemo naftne države. V zaključku avtor ugotavlja, da je za gozdarstvo edina prava usmeritev pridobiva- nje vrednsga tehničnega lesa. Zelo nespa- metno bi bilo, če bi se gozdarstvo usmerilo na pridobivanje drv oziroma goriva. Ener- getske krize s tem ne bi odpravili. pač bi pa s tem močno zaostrili surovinsko krizo. Les je predragocen da bi ga zažigali. Marjan Zupančič ALl JE BRŠLJAN ZAJEDAVKA V botaničnem vrtu v Ljubljani rasteta dva okrog 80 let stara, 25-30 m visoka in v prsni višini okrog 1 m debela topola. Nekaj debelejši in nižji je beli topol (Popu/us alba), tanjši in višji pa črni topol (P. nigra). Na črnem že dolga leta rastejo trije večji in nekaj manjših bršljanov (Hedera he/ix}, ki segajo zdaj okrog 20m visoko. Debelce prvega bršljana je okrog 135 cm od tal de- belo 95 mm, drugega 120 mm in tretjega 55 mm. Bršljani so zdravi, dobro uspevajo in vsako leto normalno cveto in plode. Pred petimi leti je sadjarsko usmerjeni vrtnar pri rednem obrezovanju in čiščenju drevja debe!ca bršljanov požagal 90-135 cm od tal, da ne bi delali škode topolu. Spod- nje dele odžaganih debele je popolnoma odstranil, z gornjimi deli debele in vejami na topol z oprijema!nimi koreninami prira- slega bršljana pa bi najbrž imel preveč dela. Pustil jih je nedotaknjene, verjetno v tihem upanju, da bodo grmi, ki jih je odrezal od zemlje, kmalu odmrli. Zelja ;;;e mu ni uresničila, sprožil pa je zanimiv po- skus, ki poteka kar sam od sebe. Njegov bistveni rezultat je, da bršljani na črnem topolu še kar naprej dobro uspevajo. Nekaj pa se vendarle ne ujema. Učili smo se in učimo, da je bršljan vzpenjavka (liana), ki se razrašča po tleh ali se vzpenja po oporah (skalovje, drevje, zidovje in po- dobno) in se nanje pritrjuje s posebnimi zračnimi koreninami, ki jim pravimo oprije- malne. O kakšnih sesalnih organih (havstori- jih), kot jih imajo zajedavl>2N« - uporabljena dvakratna količina variante 3. S 650 sadikami, ki so bile pognojene v Mengšu, smo naslednjo pomlad zasnovali poskusni nasad v bližini Trzina v Ljubljani. Pred presaditvijo na teren so imele pozno pognojene sadike očitno temnejša zeleno barvo iglic kot Tabela št. 1. Analiza smrekovih iglic (Mengeš, Trzin) Poprečna Koncentracija hrani 1 teža Teža 1 enega iglic 1000 Vzorec enega iglic po- N p 1< Mg Ca ganjka po- 1 ganjka mg g 0/o od suhe snovi Drevesnica Mengeš, jesen 1978 1,15 0,18 0,72 0,15 0,80 Drevesnica Mengeš, o 1,387 0,95 0,15 0,67 0,15 0,82 pomlad 1979 N 1,560 1,57 0,17 0,50 0,19 0,88 2N 1,594 1,64 0,15 0,50 0,14 0,77 NPK 1,925 1,37 0,22 0,58 0,13 0,78 Nasad Trzin, o 134 89 0,95 0,21 0,50 0,18 0,31 jesen 1979 N 245 167 1,31 0,19 0,44 0,17 0,26 2N 230 153 1,38 0,19 0,40 0,13 0,21 NPK 193 123 1,21 0,18 0,54 0,15 0,24 Op.: Poudarjena so maksimalne teže in maksimalne koncentracije hranil. 11 o Skupaj 3,00 2,74 3,31 3,20 3,08 2,15 2,37 2,31 2,32 L nepognojene. žal pa je skoraj polovica posajenih sadik že po prvi vegetacijski dobi propadla zaradi spomladanske suše, zaradi slabo izbranega, manj ugodnega suhega rastišča, zaradi premalo tršatih sadik glede na dano rastišče in tudi zaradi površne saditve. Visok izpad pa je verjetno tudi glavni vzrok, da v nasadu ni bilo signifikantnih razlik v priraščanju za gnojene smrekove sadike v prvi in drugi vegetacijski dobi po sajenju. Gnojene sadike so imele le nekoliko boljši debelinski prirastek koreninskega vratu. Vendar foliarna analiza smrekovih iglic, opravljena spomladi leta 1979 na vzorcu iz drevesnice Mengeš in istega leta jeseni na vzorcu iz nasada Trzin, le kažejo boljšo prehranjenost z dušikom pri pognojenih sadikah. Tudi tehtanje stranskih vejic (poganjkov) prvega, naj- višjega drevesnega vretena po prvem letu rasti, prav tako kaže na večjo težo teh poganjkov pri pognojenih sadikah (glej tabelo št. 1) . 2.2 Poskus »Mahovnik - Mozelj« Istočasno in podobno kot v drevesnici Mengeš smo pognojili štiriletne smrekove sadike v drevesnici Mahovnik pri Kočevju z naslednjimi gnojilnimi variantami: 1. ))O« - negnojeno 2. ••N« - uporabljena 3. varianta poskusa »Mengeš-Trzin« 3. ••NPK« - uporabljena 2. varianta poskusa »Mengeš- Trzin<( 4. »NPK + N« - uporabljeno gnoj ilo NPK 7 : 14 : 18 : 1 : 1, brez kloridov, doziranje 2140 kg/ha in KAN 27 °/o N, 3-5 °/o MgO, doziranje 1110 kg/ha (450 kg N, 300 kg P205 in 385 kg K20) . Poskusni nasad smo zasnovali na precej plitvih tleh v bližini Mozlja na Kočevskem s 1200 sadikami . V prvem letu rasti v nasadu so gnojene sadike v poprečju dosegle 19 °/o boljši višinski prirastek, v drugem letu pa 21 °/o. Med posameznimi gnojilnimi variantami ni bilo značilnih razlik. Najboljši rezultat je pokazala varianta ••NPK". Foliarna analiza izkazuje tudi pri tem poskusu pred- vsem boljšo prehranjenost z dušikom, tehtanje stranskih odganjkov pa večjo težo pri gnojenih sadikah (glej tabelo št. 2). Vzorec Drevesnica Mahovnik, Drevesnica Mahovnik, pomlad 1979 Nasad Mozelj, jesen 1979 Tabela št. 2. Analiza smrekovih iglic (Mahovnik, Mozelj) jesen 1978 o N NPK NPK + N o N NPK NPK + N Poprečna teža 1 ! enega iglic i po- enega 1 • po- lgan)ka ganjka mg 83 97 105 105 65 77 83 84 Koncentracija hranil Teža 1-----:----;--------,----.-------:-- 1000 iglic g 1,950 1,789 2,519 1,972 N 1,62 1,23 1,94 1,88 1,88 0,88 1,32 1,48 1,44 p 0,22 0,16 0,18 0,18 0,19 0,35 0,14 0,17 0,16 K Mg % od suhe snovi 0,64 0,50 0,48 0,45 0,45 0,50 0,40 0,46 0,42 0,15 0,13 0,12 0,14 0,12 0,22 0,19 0,21 0,19 Ca Skupaj 0,58 1,08 0,99 1,24 1,00 0,63 0,51 0,53 0,49 3,21 3,10 3,71 3,89 3,64 2,58 2,56 2,85 2,70 Op.: Poudarjene so maksimalne teže in maksimalne koncentracije hranil. 1 i 1 Tabela št. 3. Analiza smrekovih iglic {Podturen, Meniški steljniki) Poprečna Koncentracija hranil teža Teža ~Skupaj iglic 1000 Vzorec enega enega iglic po- N p K Mg Ca ganjka po- ganjka -- mg g %od suhe snovi Drevesnica Podturen, jesen 1980 0,95 0,19 0,88 0,12 0,77 Drevesnica Podturen, pomlad 1981 o 0,79 0,22 0,70 0,11 0,78 N 1,48 0,22 0,58 0,11 0,81 1,5 N 1,46 0,17 0,62 0,13 1,05 NPK 1,53 0,18 0,60 0,13 0,76 1,5 NPK 1,48 0,17 0,60 0,12 0,85 Nasad Meniški steljniki, jesen 1981 o 388 258 1,380 1,31 0,20 0,70 0,10 0,22 N 438 274 1,257 1,57 0,18 0,65 0,12 0,25 1,5 N 517 303 1,471 1,71 0,22 0,60 0,11 0,24 NPK 495 300 1,760 1,67 0,24 0.66 0,10 0,21 1,5 NPK 599 356 1,657 1,89 0,19 0,65 0,10 0,23 Op.: Poudarjene so maksimalne teže in maksimalne koncentracije hranil. 2.3 Poskus »Podturen - Meniški steljniki« Zaradi neuspelega poskusa pri Trzinu smo poskus ponovili jeseni leta 1980 v drevesnici Podturen na petletnih smrekovih presajenkah. Te smo naslednjo pomlad posadili v Meniških steljnikih pri Dol. Toplicah. Poskusni nasad je štel 630 sadik. Uporabljene so bile gnojilne variante: 1. »O« - negnojeno 2. »N« - uporabljena 3. varianta poskusa ··Mengeš-Trzin" 3. »1 ,5 N" - uporabljena 3. varianta poskusa »Mengeš-Trzin«, toda s pove- čanjem dozi ranja gnojila za 50 °/o 4. »NPK" - uporabljena 2. varianta poskusa »Mengeš-Trzin" 5. »1 ,5 NPK« - uporabljena 2. varianta poskusa »Mengeš-Trzin«, toda s po- večanim doziranjem gnojila za 50 °/o. Ker v prodaji ni bilo amonijevega sulfata, ki bi bil ustreznejši za dano rastišče, smo spet uporabili ista gnojila kot v predhodnih poskusih. Rastišče, kjer so bile sadike posajene, je ugodno in poraslo z bujno talno floro. Natančnejši opis poskusa bo objavljen kasneje. Negnojene sadike so imele poprečen višinski prirastek po prvem letu rasti v nasadu 6,58 cm (100 °/o). Sadike gnojilne variante »N« so pri rastle 8,62 cm (131 °/o), variante »1 ,5 N« 9,17 cm (139 °/o), variante »NPK<< (8,49 cm (126 °/o) in variante »1 ,5 NPK« 9,50 cm (144 °/o). Višinski prirastek sadik vseh gnojilnih variant je bil večji in signifikantno različen od prirastka negnojenih sadik. Sadike so bile tudi bolje prehranjene ter so imele težje stranske poganjke zgornjega vretena (glej tabelo št. 3). 3. Zaključek Pri presojanju kvalitete sadik često pozabljamo na tako imenovane fiziološke kvalitete, kot je npr. prehranjenost sadik, ki igra verjetno zelo pomembno vlogo 112 2,9"1 2,60 3,20 3,33 3,20 3,22 2,53 2,77 2,88 2,88 3,06 Gredica s pozno pognojenimi sadikami v drevesnici Podturen (GG Novo mesto). Foto L. Eleršek pri uspevanju pogozdenih sadik na terenu . Pri našem poskusu smo se problema le nekoliko dotaknili, ter bo potrebno storiti še marsikaj, da na tem področju dosežemo kaj več. Pozno gnojenje sadik v drevesnici, kot je opisano v tem sestavku, je očitno uspešno in izboljša njihovo fiziološko kvaliteto. Vse pognojene smrekove sadike iz naših poskusov so imele spomladi pred presaditvijo na teren bolj temne zelene iglice. Opravljene foliarne ana.lize izkazujejo večjo prisotnost dušika v iglicah (do 94 °/o večjo pol leta po gnojenju in do 68 °/o večjo eno leto po gnojenju). lglice teh sadik so praviloma težje, stranski odganjki zgornjega vretena pa močnejši, glej tabelo št. 1, 2, 3. Rast pozno gnojenih sadik je boljša tako prvo leto kakor še drugo leto. Upoštevati je tudi, da so stroški gnojenja v drevesnici preračunani na sadike le minimalni , predvsem če primerjamo te stroške s stroški štartnega gnojenja. štartno gnojenje sadik, ki je pri nas dokaj razširjeno, opravljamo neposredno po saditvi v gozdu. To zahteva znatno večjo porabo delovnega časa in ne daje vedno pozitivnih rezultatov (14). Pri poznem gnojenju je tudi manjša poraba umetnega gnoja, saj smo porabili v našem primeru na sadi ko le od 2 do 6 g umetnega gnoja, pri štartnem gnojenju pa je ta količina navadno desetkrat večja . S preobilnim pomladanskim gnojenjem v zadnjem letu rasti v drevesnici lahko pokvarimo fizio!oške in morfološke kvalitete sadik (neuravnovešena pre- hranjenost, neugodno majhna tršatost, predolgi poganjki zadnje vegetacije itd.} . S poznim gnojenjem pa zboljšujemo prehranjenost sadik in s tem tudi njih kvaliteto. Vendar o poznem gnojenju sadik v drevesnici še ne moremo reči zadnje besede. čeprav pri uporabljenih gnojilnih dozah ni prišlo do užigov na 113 koreninskem vratu, pa morda uporabljena doza pomeni preobremenjevanje dre- vesničarskih tal z mineralnim gnojenjem, posebno z dušikom, ki neugodno vpliva pri nadaljnji vzgoji sadik. Smrekove sadike z razmeroma močneje razvitim koreninskim delom pa lahko vzgajamo le pri nižji vsebnosti dušika v zemlji. Prav zato uporabljenih količin umetnih gnojil pri poznem gnojenju še ne moremo brez pridržkov priporočati za široko uporabo. Vzgoja kvalitetnih sadik je nujnost. Slabo kvalitetne sadike, pa naj bodo še tako poceni , so strahovito drage, saj se slabše primejo, dolga leta le životarijo itd . Bolje je pridelati manj sadik, a tiste kvalitetne. Drevesničarska proizvodnja naj bi zato dala več poudarka kvaliteti , pa čeprav na račun kvantitete . Priporočamo lahko le čim več neproblematičnega organskega gnojila oziroma komposta. Mine- ralno gnojilo pa lahko pomeni za drevesničarske sadike poživilno injekcije, vzdrževanje plodnosti drevesničarskih tal, tudi zboljšanje prehranjenosti sadik. Toda vseh problemov glede prehranjenosti sadik z njim najbrž ne moremo rešiti. Povzetek Pri masovni vzgoji sadik je vprašanje njihove kvalitete še zelo zanemarjena . Hitra rast sadik ob obilni agrotehniki nam daje v drevesnici sicer veliko število sadik, ki pa imajo morfološke in fiziološke pomanjkljivosti. Kljub obHnemu gnojenju v drevesnici kažejo sadike nesorazmerja v prehranjenosti ali celo slabo prehranjenost. Pri naših poskusih smo iskali učinek tako imenovanega poznega gnojenja na prehranjenost sadik in na njihovo kasnejšo rast v nasadu. Pozno gnojenje imenujemo tisto gnojenje v drevesnic/ , ki ga opravimo proti koncu vegetacijske dobe pred presaditvijo na teren. Poskuse smo opravi·li v treh slovenskih drevesnicah (Mengeš, Kočevje, Pod- turen) koncem septembra leta 1978 in 1980. Gnojili smo štiri in petletne smrekove sadike z različnimi količinami in kombinacijami gnojila KAN in gnojila NPK brez kloridov. Uporabljene so bile naslednje količine čistih hraniv na hektar: N - 150 do 600 kg, P20s- do 450 kg in K20 - do 577 kg. Spomladi naslednje leto, ob presaditvi na teren v bližino teh drevesnic, je foliarna analiza pokazala boljšo prehranjenost gnojenih sadik in sicer predvsem z dušikom. V prvi rastni dobi so gnojene sadike bolje priraščale v višino in debelina in so bile v primerjavi s kontrolnimi (negnojenimi) sadikami razl ike v glavnem signifikantne. Med samimi gnojilnimi variantami pa ni bilo signifikantnih razlik. Boljša prehranjenost gnojenih sadik je bila opazna še na koncu prve rastne dobe po presaditvi . kar so pokazale foliarne analize. Negnojene oziroma kontrolne sadike pa so tako v drevesnici kot na terenu kazale nekoliko bledejšo barvo. Pozno gnojenje v drevesnic/ lahko smatramo za nadomestilo štartnega gno- jenja na terenu. štartno gnojenje je namreč precej zahtevnejše glede porabe časa in porabe gnojil . Poskusi s poznim gnojenjem sicer niso povzročili veliko večjih prirastkov (v absolutnem merilu), vendar velja isto tudi za dosedanje poskuse s štartnim gnojenjem v Sloveniji. Pri poznem gnojenju pa je odprto še vprašanje, kako reagirajo na obilno jesensko gnojenje drevesnična tla v nasled- njih letih. Najbrž lahko pri velikih ko-ličinah pričakujemo neugodne učinke. lzboljšava kakovosti sadik je zelo pomembna in ji bo potrebno posvetiti še veliko naporov. Slaba saditev s slabimi sadikami vodi v neuspeh , ki ga ne moremo opravičiti . Zato moramo dajati pri pridelavi gozdnih sadik prednost kvaliteti pred njihovo količinsko proizvodnjo. 114 v 1 Literatura 1. Bengston, G. W.: Forest Fertilization in the United States, Progress and Outlook. Journal of Forestry, 1979/4. 2. Božič, J .: Razmere v gozdnem semenarstvu in drevesničarstvu v SR Sloveniji ter smernice za razvoj, 1976-1980, Gozd. V., Ljubljana . 1979/4. 3. Eleršek, L.: Prispevek k problematiki kvalitete sadik, Gozd. V .. Ljubljana , 1980/9. 4. Hočevar, S.: Opažanja s pregledov v gozdnih drevesnicah , Gozd . V .. Ljubljana, 1981 /6. S. Horvat-Marolt , S.: Kakovost in izbor sadik gozdnega drevja v Sloveniji. Gozd . V. , Ljubljana, 1978/5. 6. Kalan, J .: Prispevek k elaboratu Mineralno gnojenje kot ukrep nege gozda, Ljubljana, 1980. 7. Kriissmann, G.: Die Baumschule. Berlin in Hamburg , 1978. 8. Lewinski, E. V.: Herbs!dOngung in der Baumschule zur Verbesserung der Anwuches bel Fichte, Forst- u. Hol zwirt., Hannover, Jg . 29 (1974/2) . 9. Wpke, B. V.: Einfluss einer SpaldOngung in der Baumschule auf den Anwuchserfolg von Fichten und Duglasien, Forst- u. Holzwirt ., Hannover, Jg . 29 (1974!2). 10. Schmidt , H.: Die GGtebeurteilung von Forstpflanzen , Munchen, 1961. 11. Schmidt-Vogt, H .. Gurth, P.: E:genschatten von Forstpflanzen und Kulturerfolg, Allg . Forst und Jagdzeitung, 1977/8-9. 12. Zupančič, M .: Gnojenje pri pogozdovanju (startno gnojenje), Gozd. V., Ljubljana, 1978/6. 13. Zupančič, M.: Mineralno gnojenje v gozdu da ali ne?, Sodobno kmetijstvo , Ljubljana, 1976/1. 14. Zupančič, M .: Mineralno gnojenje kot ukrep nege gozda. elaborat. Ljubljana, ·1980 . VERBESSERUNG DER OUALITAT VON FICHTENPFLANZEN DURCH SPATDONGUNG IM PFLANZGARTEN Zusammenfassung Bei der Massenproduktion von Forstpflanzen ist die Frage ihrer Qualitat noch sehr vernachlassigt. Durch ausgibige Agrotechnik in Pflanzgarten wird die Entwicklung der Forstpflanzen unnati.irlich forciert, was manche morphologische und physiologische Mangel bewirkt. Trotz der reichlichen Mineraldi.ingung in Pflanzgarten, weisen die Pflanzen unausgegliechenen oder sogar schlechten Ernahrungsz.ustand. Mit einigen Versuchen wollten wir die Wirkung der sg. Spatdungung aut den Ernahrungszustand und Wachstum der Pflanzen uberprufen. Als Spatdungung wird die Dungung von Forstpflanzen in Pflanz- garten gemeint, die am Ende der Vegetationsperiode vor Ausbringung von Pflanzen ins Gelande erfolgt. ln der Periode der Vegetationsruhe kčnnen die Pflanzen noch Nahrstoffe aufnehmen, ohne dass ihr Wachstumsrhytmus dadurch gestčrt wird. Die Versuchsdungung erfolgte in drei slowenischen Pflanzgarten (Mengeš, Kočevje, Podturn) in den letzten Septembertagen 1978 und 1980. Vier- und z. T. tOnfjahrige Fichten- pflanzen wurden im Pflanzgarten mit verschiedenen Kombinationen und Dosierungen von Mineraldunger KAN und chloridfreien NPK gedungt. Dabei wurden folgende Mengen von Reinnahrstoffen pro Hektar angewandt : N - 150-600 kg, P20s bis 450 kg, K20 bis 577 kg . Im darauffolgendem Fruhjahr wurden diese Pflanzen an mittelmassigen bis guten Waldstandorten in der Nahe dieser Pflanzgarten gepflanzt. Die gedungten Pflanzen wiesen dabei einen besseren Ernahrungszusland, vor allem mit Stickstoff, als die ungedungten Kontrollpflanzen. Das Dicken- und Hohenwachstum der gedungten Pflanzen war meist signifikant besser als bei Kontrollpflanzen. Doch zwischen den einzelnen Dungungsvarianten konnten keine signifikanten Unterschiede gefunden werden. Am Ende der erste Vegetationsperiode nach der Verpflanzung hat die Nadelanalyse noch einen besseren Ernahrungszustand der gedungten Pflanzen gezeigt. Die Kontrollpflanzen wiesen dagenen eine hellere Nade/farbe und niedrigere Nadel- und Triebgewichte . Die Spatdungung in Pflanzengarten kann als Ersatz fUr die StartdOngung der Pflanzen im Ge/ande betrachtet werden . Die Startdungung im Ge/ande ist sehr Zeit- und Material- aufwendig. Unsere Spatdi.ingungsversuche haben zwar keinen grossen Mehrzuwachs der Pflanzen ergeben, doch das gilt auch fur die bisherigen Startdungungsversuche in Slo- wenien. Ungepruft bleibt die Frage, wie wirken sich die hohen Dosierungen der SpiHdungung im Pflanzgartenboden aus. Die Verbesserung der Qualitat der Forstpflanzen ist eine dankbare und zu wenig beachtete Aufgabe. Schlecht ausgefJhrte Pflanzungen mit unpassenden Pflanzen fuhren zu Miserfolgen, die nich mehr zu verantworten sind. Wichtiger als die Quantitat der Pflanzenproduktion und der Aufforstungen ist ihre QualiHH. 115 Oxf. 851 KVALITETNA STRUKTURA LESNIH SORTIMENTOV Zdravko Tu rk (Ljubljana)" Tur k. Z.: Kvalitetna struktura lesnih sortimentov. Gozdarski vestnik, 40, 1982, 3, str. 116-124. V slovenščini s povzetkom v nemščini. Primerjava kvalitetnih struktur med dosedanjimi (1967) in novimi (1979) jugoslovanskimi standardi za jelove-smrekove sortimente, med njimi pose- bej za hlode vseh vrst. teh najštevilnejših in najpomembnejših sortimenlov pri nas. Prikaz vnešenih izboljšav in pomanjkljivosti, pa tudi še dodatno potrebnih izboljšav pri bukovini. Ukrepi za uveljavitev enotnih standardov ali kvalitetnih meril v praksi. Tur k, Z.: The quality structure of wood assortments. Gozdarski vestnik, 40, 1982, 3, pag. 116-124. ln Slovene with summary in German. Comparison of quality structures between previous (before 1967) and new (1979) Yugoslav standards for Fir·Spruce and Beech assortments. specially all kinds of logs representing the most numerous and important assortments of this country. Presentation of new improvements and defi- ciencies, as well as of necessary additional improvements for Beech wood. Measures to carry into effect unified standards or qualitative criteria in the practice . 1. Uvodni prikaz stanja. Zastavljeno vprašanje Priča smo dogajanju, da se jugoslovanski standardi gozdnih lesnih sortimentov in enaki standardi žaganega lesa v naši praksi ne izvajajo, ne glede na to, koliko truda je bilo vloženega vanje, in sicer zaradi znanih objektivnih in sub- jektivnih vzrokov (1). Ne uporabljajo se sploh nobena meri1la kvalitete. Pri takem stanju bi bilo bolje, da standardov sploh ni, kot pa da se s tako divjo prakso diskreditira sam pojem standardizacije ali kvalitetnih meril in krši veljava pred- pisov. Toda ta divja praksa ne more zanikati in zamegliti dejstva, da so tudi pri lesnih sortimentih različne kvalitete in njim ustrezne uporabnosti, ki so podlaga realne vrednosti sortimentov. Na splošno velja, da je artikel vrednejši, čim kvalitetnejši je za določeno uporabo. Slabši artikel pa lahko seže do tiste spodnje meje, ki ekonomsko še opravičuje njegovo uporabo za določen namen. Te razlike je treba poznati in primerno upoštevati. Zato vse panoge v gospodarstvu in tudi tržišče vse bolj razlikujejo in opredeljujejo kvalitetne kategorije surovin in izdelkov. Po večini tržni artikli sploh ne morejo v prodajo brez kvalitetne označbe, še celo pokvarljivi artikli, kot je npr. sadje, ne. V tem se zrcali tudi napredek posamezne stroke, in to v skladu z razvojem njenih proizvodnih tehnologij. Naše gozdarstvo in lesarstvo je na tem področju, kljub sicer nesporno velikemu napredku, v hudem nazadovanju, čeprav ne pretežno po svoji krivdi. Ne bo moglo in ne smelo trajno mimo meril kvalitete, ampak jih bo moralo po gospodarskih potrebah opredeljevati in uveljavljati. • Z. T., dipl. inž. gozd., upok. univ. prof ., Ljubljana, Inštitut za gozdno in lesno gospo- darstvo, 61000 Ljubljana, Večna pot 2, YU. 1"16 . ' 1' Vprašamo se, kaj moremo in moramo storiti, da se povzpnemo iz začaranega stanja, tako da bi gozdarstvo in lesarstvo tudi na tem področju smotrno sledilo sodobnim razvojnim silnicam. 2. Osnove in pomen kvalitete lesnih sortimentov Pri secnJI in Izdelavi so za razvrstitev na različne sortimente odločilne dimenzije in kvaliteta lesa. Le-te so odvisne od velikosti in kvalitete drevja. Spomnimo se, da je debelina tudi pri istem drevesu vzdolž debla različna in podobno tudi kvaliteta lesa. Les je, kot je znano, nehomogena tvarina. Vsebuje v večji ali manjši meri različne napake, ki so po večini posledica naravne rasti drevja, npr. grče od vej, zavita lesna vlakna. Zato je lahko tudi pri enakih dimenzijah kvaliteta lesa različna . Določen okvir kvalitetnih razlik je tudi pri istih sortimentih. Zato sortimente po potrebi razvrščamo še v kvalitetne razrede. Podobno je pri sortimentih žagarske proizvodnje, le da so pri njih izhodiščna surovina hladi, dobljeni iz drevja. če pri gozdnih lesnih sortimentih zanemarimo t. im. prostorninski les, ki celo pri listavcih vse bolj izginja oziroma se jav.lja v obliki oblovine ali goli, so vsi ti sortimenti oble ali okrogle oblike. Zato jih imenujemo s skupnim imenom oblovina. V oblovinl pa razlikujemo po širših skupinah hlade, gradbeno in drobno oblovino. Hladi so najštevilnejši, saj znaša njihov delež tudi 3/4 skupne količine. Pomenijo surovino za predelavo. Med gradbenimi in drobnimi sortimenti pa jih je nekaj, ki rabijo za surovino, npr. celulozni les, les za lesne p.lošče in drugi, ki so namenjeni za neposredno uporabo, kot so drogovi, odrniki, jamski les ipd. Tipično za gozdne lesne sortimente je, da med njimi ni ostre meje, ampak se po večini lahko v precejšnji meri uporabljajo za različne namene, kar ima dobre pa tudi slabe strani. Tako npr. celulozna industrija lahko uporabi tudi hlade in druge sortimente. Le-ta je dandanes pri nas pogosto prisiljena, da zaradi pomanjkanja primernejšega celuloznega lesa kupuje tudi hlade in drogove kljub mnogo višji ceni. V sodobni žagarski industriji pa posegajo tudi v drobno oblovino s premerom celo pod 20 cm. Seveda prihaja pri tem mimo ustrezne računice tudi do neekonomskih pretiravanj in anomalij. Vendar ima v bistvu vsak lesni sortiment svoj prioritetni namen, ki ga je treba upoštevati. To dejstvo pa narekuje, da razpoložljivi les usmerjamo tja, kjer najbolj zaleže, ne pa, da npr. slab jamski les vsiljujemo med žagovce in celulozni les, kvalitetne drobne hlade pa hkrati za manj vredne namene. Ekonomski uspeh predelave in porabe je najboljša osnova in pogoj, da gozdarstvo za svoj les. doseže čim večji iztržek. Zato je v njegovem Interesu da potrošnike smotrno zadovolji. Za vsako uporabo je treba poznati spodnjo mejo kvalitete nekega sortimenta, to je do kod slabša in zato cenejša kvaliteta še ustreza. To pa je naloga standardov. Sčasoma, z napredkom tehnologije, je industrijska predelava spo- sobna uporabiti tudi slabšo kvaliteto kot prej. Zato je treba standarde sčasoma pregledati in povečati dopustne napake prizadetih sortimentov, s čimer se njihova količina poveča . Ustrezna opredelitev kvalitete posameznih sortimentov in hkrati kvalitetne strukture udeleženih sortimentov pa je še zlasti potrebna takrat, kadar presojamo ali uporabljamo poprečno kvaliteto in poprečno tržno ceno vseh udeleženih sor- timentov, kot je to še zlasti pri obdelavi in obračunavanju lesa na mehaniziranlh lesnih skladiščih: tam specifični tehnološki proces narekuje, da uporabimo predhodno ugotovljeno poprečno kvaliteto udeleženih sortimentov. 117 3. Problemi uveljavljanja jugoslovanskih standardov Za lesne sort!mente obstajajo jugoslovanski standardi že od leta 1955, nekateri pa že od leta 1948. Uradno omejene in neekonomske tržne cene lesa, ki niso sledile splošnim podražitvam, so bile in so vzrok vse manjšega upoštevanja predpisanih standardov. Prodajalcem lesa je namreč ostal edini pa tudi najlažji izhod, da so zaračunavali lažno, višjo kvaliteto od stvarne. Kupci so se morali s tem sprijazniti, če so hoteli priti do lesa, sami pa so se pri prodaji svojih proizvodov posluževali enakega friziranja cen, to je lažnega deklariranja manj vrednih sortimentov za večvredne. Z rastočo inflacijo se je večala tudi razlika med zaračunano lažno in stvarno kvaliteto. Neurejene cene lesa so ovirale tudi konsolidacijo samih standardov, da niso bili dovolj prilagojeni potrebam prakse. Standardi hlodov kot najštevilnejših sortimentov so bili leta 1968 postavljeni zunaj obveze zgolj za to, da bi se v vmesnem času enega leta med gozdarstvom in lesarstvom ter med republikami zbližalo stališče glede nekaterih odločilnih standardnih določb, in to za primer, če bi se uredile tudi tržne cene lesa v tolikšni meri, da ne bi ovirale izvajanje standardov. Toda šele leta 1976 se je začela revizija dotedanjih standardov hlodov iz leta 1967 (2) . Treba je resnici na ljubo poudariti, da je tedaj razprava prvič slonela na precej zbližanih stališčih med našimi republikami. To je pripomoglo, da so bili izde·lani precej dobri popravki. Odprt je ostal le še standard dolge oblovine, ki je povezan s standardi hlodov. Zvezni zavod za standardizacijo (ZZS) pa je leta 1979 izdal obvezne standarde hlodov ne glede na neurejeno stanje na lesnem tržišču, ki onemogoča dosledno uveljavitev teh standardov in ne da bi počakal na dodelave standarda dolge oblovine. Poleg tega so bile v objavljenih JUS izpuščene nekatere določbe, in sicer v nasprotju s sklepom pristojne komisije ZZS (2, 6). To vse je bilo zelo zgrešeno in prav gotovo v škodo ugledu standardizacije. Naša združenja goz- darstva in lesarstva Slovenije so zato proti temu protestirala in zahtevala, da se standardi hlodov proglasijo za neobvezne, kot so bili doslej. dokler stanje na tržišču ne omogoči njihovo izvajanje. O tem argumentiranem protestu so bile obveščene tudi inspekcije in naša podjetja. Pristojne rešitve do danes še ni, prizadeta operativa pa nadaljuje s prejšnjo prakso. Neskladje je toliko večje, ker se pri uradno omejenih cenah še vedno uporabljajo kvalitetni razredi, ki pa so brez ustrezne osnove. Sedaj, v letu 1981, je v teku tudi revizija standardov žaganega lesa iz leta 1955, ki je bila že zdavnaj potrebna, zlasti da bi se odstranilo praktično neživ- ljenjske določbe in da bi se standardi smotrno poenostavili. Revizija bo morala smiselno upoštevati tudi nove JUS hlodov, ki morajo biti medsebojno usklajeni. 4. V čem so popravki ali izboljšave novih standardov 1979 Najpomembnejši so za nas popravki v standardih hlodov jelovine-smrekovine in bukovine. Zato tukaj obravnavamo le te in se ne spuščamo v obravnavo hlodov drugih iglavcev in listavcev. Ne obravnavamo pobliže niti gradbenih in drobnih sortimentov, ker pri njih ni bistvenih sprememb razen nekaterih očitnih napak, in to mimo ·sklepov pristojne komisije ZZS. Novi , objavljeni JUS za celulozni les in les za lesne plošče iz leta 1979, ki zajemajo tudi sekance, pa vsebujejo toliko bistvenih napak po krivdi ZZS oziroma njihovega referenta, da so povsem neuporabni (2). ZZS je bil na to opozorjen z zahtevo, da izda nove standarde v skladu z izdelanimi sklepi pristojne komisije. 118 1· 4.1. Hlodi jelovine-smrekovine 4.1.1. Po p ra v ki a 1 i i z bo 1 j š ave s ta n d a r d o v a. črtani so hladi za luščenje L, ker kot taki pri jelovini-smrekovini ne pridejo v poštev in so napačno vplivali na presojo kvalitete in tržne cene žagarskih hlodov, ki imajo docela drugačno tehnologijo predelave. Boljša kvaliteta žagovcev se namreč zajema s furnirskimi hladi F in ponekod z rezonančnim lesom, čeprav gredo po večini v žagarsko proizvodnjo. Tedaj se namreč del hlada v dolžini 2m z napredovanjem dolžine po 10 cm šteje in obračuna za F, če je takšne kvalitete, ostanek pa kot hlod ustreznega kvalitetnega razreda. b. črtani so tudi hladi za vžigalice S, ki so med hladi kot poseben sortiment odveč. c. Pri žagovcih l. in 11. kval. razr. je dovoljena koničnost dvignjena za 1 °/o. d. Najpomembnejši in najpotrebnejši popravek, ki ga je Slovenija že prej argumentirano predlagala, je pri nezraslih grčah. V l. kv. raz. so namesto dveh, dovoljeni trije venci grč do 20 mm (majhne grče) in to v skladu z rastjo drevja. V 11. kv. raz. pa je nedvoumno navedeno, da so neomejeno dovoljene nezras.le grče do 20 mm, medtem ko so večje le zaradi poenostavitve združene v tri vence nezraslih grč do 40 mm (srednje grče). e. Pri žagovcih 11. kv. raz. je bilo v pristojni komisiji ZZS sklenjeno, v objav- ljenih JUS pa po krivdi pristojnega referenta izpuščeno, da morajo biti to hladi s premerom 20-24 cm kvalitete l. raz. Enako je izpuščeno, da so v 111. kv. raz. lahko tudi hladi s premerom 17-19 cm, če so kvalitete l. razreda. 4.1.2. K va 1 i te t n a s t ru k t u ra , p ri m e r j ava a. Na podlagi prejšnjih JUS iz leta 1967 so bile opravljene poskusne klasifi- kacije napadi ih sortimentov v večjem delu Slovenije (1, 5). Tedaj so bili poleg hlodov prikazani tudi različni gradbeni in drobni sortimenti (drogovi, jamski in celulozni les). Dandanes pa jih je bolje obravnavati skupaj kot drobno oblovino, še zlasti ker gre del te oblovine tudi za strojno tesane trame, toda zelo različno po posameznih območjih. Zato so gradbeni in drobni sortimenti prikazani tukaj kot drobna oblovina skupaj. V tabeli št. 4 pa je posebej ocenjena drobna oblovina z upoštevanjem deleža za strojno tesane trame. Tabela 1. Kvalitetna struktura sortimentov jelovine-smrekovine po JUS 1967 v 0 /a F 11 111 Drobna oblovina Skupaj 0,4 12,4 55,2 19,6 12,4 100% če pri tem prikažemo samo hlade brez drobne oblovine, je kvalitetna struktura hlodov naslednja: Tabela 2. Kvalitetna struktura samih hlodov jelovlne-smrekovine po JUS 1967 v% (1) F 11 111 0,5 14,1 63,0 22,4 100% b. Na podlagi novih JUS 1979 so v okviru našega inštituta opravljene poskusne klasifikacije v štirih sečiščih, in sicer v TOZD Podturn, GG Novo mesto (1 se- 119 čišče, jelovina), kjer je izmerjeno 1.824 kosov s 594m3, in v TOZD Kamnik, GG. Ljubljana (3 sečišča, smrekovina), kjer je izmerjeno 1.308 kosov z 285 m3 ali skupaj 3.132 kosov z neto 879m3 . Po oceni dajejo približno poprečje. Pri tej klasifikaciji so upoštevani tudi tisti popravki v JUS, ki jih je sprejela pristojna komisija ZZS, v objavljenih pa so pomotoma izpuščeni (hlodi 20-24 in 17-19 cm). Izpuščena pa je oblovina za strojno tesanje, ker se javlja zelo različno. Favorizirani so hlodi, kot se to pogosto dogaja v praksi. Tabela 3. Kvalitetna struktura sortimentov jelov/ne-srn rekov/ne po JUS 1979 v OJo TOZD, GG F IJ liJ Drob. obl. Skupaj Podturn, Novo mesto 4,6 30,9 45,7 10,9 7,9 100% Kamnik, Ljubljana 0,6 19,4 45,7 18,1 16,2 100% Skupaj 3,3 27,1 45,7 13,3 10,6 100% Skupaj zaokroženo na cele odstotke 3 27 46 13 11 100% Naknadno je zaradi primerjave pri drobni oblovini po oceni dodana še oblovina za trame, kot je iz tabele 4 razvidno. Ponekod se namreč drobna oblovina v veliki meri v okviru GG namenja za strojno tesane trame zaradi gospodarskih potreb in za doseganje boljšega iztržka za les. Ob upoštevanju, da se v ta namen uporabljajo tudi tanjši hlodi in zato vključujejo v drobno oblovino, oce- nujemo naslednjo približno strukturo sortimentov, ki pa je močno odvisna od trenutnih tržnih razmer oziroma od obsega usmerjanja v drobno oblovino za tesanje in druge namene po posameznih območjih . Tabela 4. Kvalitetna struktura sortimentov jelovine-smrekovine po JUS 1979 s povečanim deležem drobne oblovine zaradi usmerjanja tudi v strojno tesane trame in sicer v zaokroženih odstotkih F Il lil Drobna oblovina Skupaj 3 27 40 10 ok.20 100% če pri tem upoštevamo samo hlede brez drobne oblovine, dobimo naslednjo kvalitetno strukturo samih hlodov: Tabela S. Kvalitetna struktura samih hlodov jelovine-smrekovine brez drobne oblovine (20 %, v kateri je zajeta tudi oblovina za trame), v 0/o F 11 111 4 34 50 12 1 OO 0/o c . Kvalitetne strukture sortimentov je/evine-smrekovine po JUS 1979 na podla(Ji poskusnih klasifikacij dokazujejo, da so navedeni popravki, vnešeni v obravna- vanih standardih, ki zajemajo nekaj ublažitev in nekaj zaostritev, smotrni, ker omogočajo, ne samo da so novi standardi boljši od prejšnjih, ampak sedaj povsem ustrezajo. Pri poskusnih klasifikacijah je hkrati ugotovljeno, da Je-te po novih JUS 1979 potekajo veliko hitreje in lažje kot po prejšnjih, največ zato , ker se 120 tolerance bolje ujemajo z rastjo drevja. En sam ocenjevalec lahko klasificira 100-200 kosov na uro. Sedaj odpadejo torej vsi pomisleki o kompliciranosti teh standardov in o zamudnosti klasificiranja. Popraviti je treba le tisto, kar je bilo pomotoma izpuščeno in dodelati ter vključiti še standard dolge oblovine. 4.2. Bukovina Kot že omenjeno, obravnavamo tukaj le hlode. 4.2.1. Pop ra v k i a 1 i i z b o 1 j š ave J U S 1 9 7 9 h 1 od o v a. Hlodi za luščenje so združeni v en sam kvalitetni razred, v katerem pa so tolerance zajete v tolikšni meri kot prej pri L2, zaradi česar ustrezajo kljub temu, da je zahtevani najmanjši premer 35 cm malo pretiran. b. Ustrezajo tudi novi standardi za hlode za furnir F in za pragovske hlode P, kjer niso bile potrebne znatnejše spremembe. c. Pri hlodih za žaganje (žagovcih) 1.-111. kval. razr., ki so najštevilnejši, pa je kljub znatnim izboljšavcm ostal še velik razkorak in jih bo treba še popraviti. še vedno namreč odpade prevelik deiBi, nad 50 °/o na zadnji, to je 111. kval. razr., kot kažejo poskusne klasifikacije. Vzrok temu je napačna presoja vpliva grč slepic, ki so pri bukovini pogosto najodločilnejša napaka lesa, toda niti zdaleč ne motijo v tolikšni meri, zlasti ne pri današnji stopnji industrijske predelave. To priča ostra toleranca tudi še v novem, revidiranem standardu 1979, če se pri tem niti ne oziramo na izredno veliko toleriranje grč slepic v sedanji naši praksi. To je razbrati tudi iz inozemskih obravnav grč slepic, (3 4). Najpomembnejša izboljšava je, da so v tolerance Il. kval. razr. vključene slepice z bradavica na lubju, višine do 4 cm (kar pomeni debel ino veje od 2 cm, ko je odpadla od debla) . Poleg tega je dovoljena še ena večja slepica na dolžin- ski meter, medtem ko je bila do sedaj le na 2 m. Kot kažejo naše poskusne klasifikacije in tuji standardi (3), bi bilo za ustrez- nejšo ali stvarnejšo kvalitetno strukturo bukovih hlodov za žago nujno glede slepic predpisati v /. kva/. razr. tisto, kar je sedaj v 11. in v slednjem zvišati dovoljene bradavice na lubju na 8 cm ter enako v JII. kva/. razr . Poleg tega je nujno v 111. kva/. razr. uvrstiti tudi hlade premera 20-24 cm, če so l. kvalitete, kot je bilo v prejšnjem standardu. 4.2.2. K v a 1 i t e 1 n a s t r u k 1 u r a h 1 o d o v . P r i m e r j a v a a. Kvalitetna struktura bukovih hlodov po prejšnjem standardu z leta 1967 kaže po poskusnih klasifikacijah v Sloveniji (1) izredno visok ali prevelik delež hlodov žagovcev v zadnjem, 111. kval. razr., saj skupaj s hlodi za prage P znaša okoli 69 °/o. Zato je bil potreben popravek teh standardov. Tabela 6. Kvalitetna struktura bukovih hlodov po prejšnjem JUS 1967, v 0/o (1) F Lz Il 111 p Skupaj 2,1 7,2 13,0 3,7 5,1 62,5 6,4 100% b. Po novih standardih iz leta 1979 so v okviru našega inštituta posneti le majhni vzorci poskusnih klasifikacij, in sicer v TOZD Bukovje, GG. Postojna, in v TOZD Rog, GG Kočevje. Skupaj z drobno oblovino je zajetih 282 kosov z neto 121 73m 3 bukovine, kar daje le približno sliko, vendar dovolj, da vidimo opravičenost našega predloga za nadaljnjo izboljšavo teh standardov glede žagarskih hlodov, čeprav je znano, da so pri listavcih med različnimi sečišči ali rastišči mnogo večje kvalitetne razlike kot pri iglavcih. V tabelah in drugih prikazih je drobna oblovina, na katero odpade okoli 24-33 °/o od skupne deblovine (za celulozni les in les za ·lesne plošče, za jamski les in za drva), izpuščena, da ne bi bil ta članek preobširen, še zlasti, ker za pričujočo obravnavo ni pomembna. V tabeli 7 je dana struktura hlodov po JUS 1979, v tabeli 8 pa po istem JUS, izboljšanem po našem predlogu glede grč slepic in hlodov premera 20-24 cm. Hlodi 111. kval. razr. zajemajo tudi pragovske hlode P. Tabela 7. Kvalitetna struktura bukovih hlodov po JUS 1979, v% F L 11 111 + p Skupaj 3 12 3 16 66 100% Tabela 8. Kvalitetna struktura bukovih hlodov po JUS 1979 s predloženo izboljšavo, v 0/o F L 11 111 + p Skupaj 3 12 13 39 33 100% Pri primerjavi strukturnih deležev med tabelami 6-8 vidimo, da je v tabeli 7 znatno izboljšan delež hlodov žagovcev 11. kval. razr. zaradi omenjenih popravkov v standardu 1979, medtem ko je delež 111. kval. razr. še vedno previsok, ker niso vnešeni potrebni popravki. Tabela 8 pa nazorno kaže, kako je potrebno vnesti predložene popravke standarda glede grč slepic in hlodov 20-24 cm premera. 5. Potrebni ukrepi za konsolidacijo in uveljavitev standardov 5.1. Za jelovino~smrekovino a. V standarde 1979 je treba vnesti tisto, kar je bilo izpuščeno in je navedeno zgoraj. Dodelati je treba standard dolge oblovine s posebnim ozirom na tehno- logijo mehaniziranih skladišč lesa. b. Urediti je treba tržne cene lesa, najbolje na osnovi sporazumnega dogovora med gozdarstvom in lesarstvom, in sicer ob upoštevanju razmerja do tržnih cen končnih izdelkov, ob smotrni primerjavi z inozemskimi cenami, kot se deloma že izvaja. Seveda je pri tem nujno, da ostanejo cene nespremenjene do nadalj~ njega sporazumnega dogovora, ne pa da se stihijsko spreminjajo vsak dan. 5.2. Za bukovino a. V standarde 1979 je treba vnesti popravke nekaterih očitnih napak in to ob doslednem upoštevanju sklepov pristojne komisije ZZS. b. Pri hlodih žagovcih je treba revidirati in izobljševati tolerance glede grč slepic, kakor predlagamo spredaj. Vključiti je treba tudi hlode 20-24 cm premera, če so l. kvalitete. c. Tržne cene je treba urediti enako, kot predlagamo za jelovino-smrekovino. 122 6. Prehod Do takrat, dokler se v praksi dokončno ne uveljavijo enotni obvezni standardi, je priporočljivo, da si prizadete organizacije izde·lajo interne standarde, ki bi ustrezali njihovi sedanji, tekoči klasifikaciji, tako bi imeli vsaj neko merilo za občasno primerjavo in za presojo jugoslovanskih standardov, ne pa da to delajo anarhično, kar je klofuta strokovnemu delu in ugledu. čeprav so obravnavani jugoslovanski standardi tako diskreditirani, da jih je težko povsem uveljaviti, situacije vendarle ne smemo poslabševati. Razvoj tehno- loških procesov predelave bo vedno odločneje terjal opredeljevanje in razlikovanje kakovosti surovin in izdelkov, pa tudi strokovna afirmacija mora iti vzporedno s tem. Povzetek Pretirano predpisovanje neekonomskih cen lesa, ki niso sledile splošnim podražitvam, je imelo za posledico, da je praksa vse manj upoštevala predpisane jugoslovanske standarde lesnih sortimentov ali kvalitetna merila. Z zaračunava­ njem lažnih, višjih kvalitet sortimentov je našla zasilen izhod. Takšno neurejeno stanje pa je hkrati zavirala izboljševanje standardov, ki jih je bilo treba med gozdarstvom in lesarstvom sporazumno v jugoslovanskem merilu bolje prilago- diti potrebam prakse in sčasoma zbližati z razvojem in napredkom tehnologije predelave lesa. To pa ne more zanikati dejstva, da so tudi pri lesu različne kvalitete in iz njih izvirajoče uporabnosti, ki so osnova realne vrednosti sortimentov. Ne bo mogoče trajno shajati brez kvalitetnih meril, ampak jih bo treba kljub vsem težavam smotrno opredeliti in uveljaviti. Vprašanje je, kaj je treba v ta namen ukreniti. V članku so prikazane izboljšave v novih standardih 1979 primerjalno s prejšnjimi iz leta 1967, pa tudi pomanjkljivosti, in sicer za sortimente jelovine- smrekovine in bukovine, ki so pri nas najpomembnejši . Med temi sortimenti pa so hladi vseh vrst najštevilnejši in zato najpomembnejši. Na osnovi opravljenih poskusnih klasifikacij v Sloveniji so tabelarično prikazane kvalitetne strukture sortimentov po navedenih različnih standardih . Pri tem so upoštevani tudi po- pravki nekaterih napak v objavljenih standardih, pri bukovini pa tudi izboljšave, ki jih dodatno predlagamo kot očitno potrebne. Kvalitetne strukture namreč same po sebi precej nazorno kažejo, v kolikšni meri ustrezajo obravnavani standardi. Iz vsega prikazanega sledi, da standardi 1979 za jelovino-smrekovino povsem ustrezajo. Omogočajo tudi izredno hitro in lahko klasificiranje. Potrebno je le še v standarde vnesti nekatere prikazane popravke napak in dodelati standard dolge oblovine, ki je povezan z objavljenimi novimi standardi. Pri bukovini pa je potrebno dodatno povečanje toleranc glede grč slepic. Nekateri jim namreč napačno prisojajo pretiran vpliv. Zato odpade kljub zadnjim izboljšavam na tretji, to je zadnji kvalitetni razred hlodov žagovcev še vedno nad 50 °/o skupne količine vseh hlodov. Za uspešno uveljavitev in izvajanje enotnih jugoslovanskih standardov je potrebno urediti tržne cene lesa, najbolje s sporazumnim dogovorom med goz- darstvom in lesarstvom, kot se deloma že izvaja. šele tedaj so umestni obvezni enotni standardi. Do tedaj pa je priporočljivo, da prizadete organizacije izdelajo svoje interne standarde za svoj sedanji lastni postopek klasificiranja, da bi se izognili divji klasifikaciji in imeli splošno potrebno merilo za primerjave in analize. 123 Literatura 1. Turk, Z.: Vprašanje konsolidacije jugoslovanskih standardov za hlode, G. V. 9-10/1969. 2. Turk, Z .: Vprašanje slandardov hlodov in dolge oblovine, G. V. 5/1980 . 3. Metle, H.: Kommentar zu TGL 15799 Aohholz vom i. l . 1965, Forslwissenschallliches Institut. Potsdam 1965. 4. Knigge, W., Schulz, H.: Grundriss der Forstbenutzung, Hamburg 1966. 5. lZS: Jugoslovanski standardi iglavcev in listavcev 1967. 6. ZZS: Jugoslovanski standardi iglavcev in listavcev 1979. QUALIT~TSSTRUKTUR DER HOLZSORTIMENTE Zusammenfassung Die Ubertriebene Verordnung der unokonomischen Holzpreise, die nicht der allgemeinen Verteuerung folgten, hatte und hat zur Folge, dass unsere Praxis die vorgeschriebenen jugoslawischen Standarde oder die Qualitatsmasstabe der Holzsortimente immer mehr vernachlassigt und mit Berechnung erlogener hoherer HolzqualitiHen den Notausgang gesucht hat. Solche Situation hat gleichzeitig auch die notwendige Verbesserung der Standarde, namlich eine bessere Anpassung an die fortgeschritene holzverarbeitende Technologie, gebremst. Dies alles aber kann nicht die Tatsache negieren, dass es sich auch be im Holz von verschiedenen Qual itaten handelt, wovon die entsprechende Ver- wendbarkeit als Grundlage des reellen Wertes des Holzes abhangt. Es wird nicht moglich sein, standig ohne Qualitatsmasstabe auszukommen, sondern wird es vielmehr notwendig, diese trotz aller Schwierigkeiten zweckmassig zu bestimmen und zur Geltung zu bringen . Man fragt sich nun, was zu diesem Zwecke zu unternehmen sei. ln diesem Artikel sind die Verbesserungen wie auch die Mangel der neuen Standarde (1979) gegenuber den frOheren (1967) fur die Sortimente der bei uns bedeutendsten Tannen-Fichten und Buchenholzarten dargestellt. Dabei liegt die Hauptrolle an den meist vertretenen Blochen aller Arten. Auf Grund der ausgefi.ihrten Versuchsklassifikationen in Slowenien, sind tabellariscll die QualiHHsstrukturen der Holzsortimente nach diesen verschiedenen Standarden darge- stellt, wobei auch unsere Vorschlage fUr eine weitere Verbesserung berOcksichtigt wurden. Diese Qualitatsstrukturen zeigen namlich ziemlich deutlich, wieweit die betreffenden Standarde entsprechen. Aus dem Dargestellten geht es hervor, dass die neuen Standarde 1979 fUr die Tannen-Fichtenholzsortimente durchaus betriedigen. Sie ermoglichen auch eine ausserordentlich schnelle und leichte Klassifizierung. Es ist notwendig nur noch einige Fehlerkorrektu ren in di ese Standarde einzutragen und den Standard fOr Lang- Rund holz, der ausgellasen war, auszufertigen . Bei dem Buchenholz ist aber offensichtlich notwendig, die To!eranz der Blindaste nach unserem Vorschlag zu erhčhen . Einige Fachleute messen ihnen namlich falschlich einen zu grossen Einfluss zu. Deshalb fallt auf die 111., d. h. letzte Qualitatsklasse der Sagebloche noch immer ein zu grasser Ante il, uber SO%, der gesamten Blochenmenge zu. Fur eine erfolgsvolle Durchsetzung der Geltung und AusfUhrung der einheitlichen jugo- slawischen Standarde in der Praxis, ist aber notwendig die Holzpreise in Ordnung zu bringen, am besten durch eine Verabredung im Einverstandnis zwischen der Forst- und Holzverarbeitungswirtschaft, wie teilweise schon jetzt ausgefuhrt wird. Erst dann wird es angebracht sein, die einheitlichen verbindlichen Standarde zu verordnen. Bis dahin ist es zu empfehlen, dass die betreffenden Wirtschaftsorganisationen fur den eigenen Klassifikationsprozess, den sie jetzt ausfuhren, ihre eigenen internen Standarde aufstellen, um die wilde Klassifikation zu vermeiden und um einen allgemein notwendigen Masstab fur die betreffenden Vergteiche und Analysen zur VerfOgung zu haben. 124 Oxf. 628 LETNO PLANIRANJE V GOZDARSTVU Branko Breznik Cilj planiranja je dobro gospodarjenje z družbenimi sredstvi. To pomeni ustvarjati takšen družbeni dohodek, ki bo delavcem omogočil poravnavati vse prevzete in samostojno izbrane obveznosti. Ne glede na daljše časovno načrto­ vanje, če gre za letni, srednjeročni ali dolgoročni plan, načrtujemo pri vseh poslovnih odločitvah tudi vsak dan sproti. Plan predstavlja integralni del go- spodarjenja. širše vzeto pomeni planiranje v gozdarstvu prizadevanje, da ob obstoječih umskih in materialnih zmožnostih poiščemo v danem okolju tako pot oziroma usmeritev, ki nudi vsem sodelujočim v proizvodnem procesu najbolj zadovoljno in zanesljivo eksistenco ter razvoj ob normalnem izkoriščanju osnovnega po- tenciala, gozda. Torej, z obstoječimi delovnimi sredstvi, delovno silo, obstoječo tehnologijo ter prodajo gozdnih sortimentov in drugih prizvodnih storitev moramo gospodariti tako, da ostane po poravnavi obveznosti tak čisti dohodek, ki zago- tavlja delavcem potreben standard ter primeren delež za razširjeno reprodukcijo ali razvoj. Obsežna aktivnost pri sestavi srednjeročnih planskih dokumentov je v bližnji preteklosti potisnila letne plane v ozadje. Posebne .,zasluge« za to imajo tudi zakonska določila (velikokrat jih napačno tolmačimo), ki posebej naglašajo pet- letno planiranje, letnega pa vsebinsko in terminološko opuščajo. Letni plan je v zakonu o družbenem planiranju obravnavan kot izvedbeni akt srednjeročnega plana. Glede na vsebino pa je nesporno, da tudi ta akt lahko uvrščamo med plane, saj se s planom po Kardeljevih besedah formulirajo med- sebojni odnosi, pravice in vzajemne obveznosti ter odgovornosti tistih subjektov planiranja, katerih dohodkovna medsebojna odvisnost se metarializira v pianih. To misel lahko razložimo tudi s tem, da so srednjeročna predvidevanja postav- ljena na osnovi stalnih cen (enega leta}, letni plani pa na podlagi tekočih, tj . tistih, s katerimi lahko materializiramo dohodkovno uspešnost združenega dela. Pri pripravljanju letnih planov sem naletel na različne probleme in dileme. Z njimi sem si oblikoval zgradbo letnega planiranja v gozdarstvu, seveda z upoštevanjem določil zakona o planiranju. Ob tem pa želim poudariti, da je zamisel, ki jo podajam, le ena izmed oblik. Zavedam se, da je dobro planiranje tisto, ki v največji meri prispeva k uspešnemu poslovanju. Teorija planiranja uči, da je planiranje v bistvu proces zbiranja podatkov in metoda odločanja med različnimi rešitvami, ki jih v prihodnosti pričakujemo in katerih učinke lahko predvidimo že v času napovedi. Pri tem pa velja poudariti, da je optimalen plan tisti, ki usmerja in spodbuja k večji uspešnosti, ne pa tisti, ki ga lahko stoodstotno izpolnimo. Gozdarji smo imeli v preteklosti običajno tako imenovane »Zagotovljene letne plane", ki smo jih vrednostno redno prekoračevali, količinsko pa brez večjih naporov dosegali. Novo srednjeročno republiško predvidevanje in z njim letne obveznosti po- sameznih gozdnogospodarskih območij pa prinašajo mnogo bolj zahtevne naloge, kot so na primer prestrukturiranje etatov, povečanje gozdne reprodukcije. Vse to kaže na nove in zahtevnejše družbene naloge gozdarstva, ki zahtevajo resno in celostno oblikovanje letnih zadolžitev. To delo ali planiranje mora vsebovati naslednje faze: Analizo položaja organizacije združenega dela - kje smo? 125 Oblikovanje ciljev - kaj želimo? Opredelitev nalog - kako bomo cilje dosegli? Določitev rokov in odgovornosti - kdo in do kdaj mora kaj storiti? Analiza dosedanjega položaja temeljnih organizacij mora ločiti dve področji. Prvo področje vsebuje opredelitev družbenega sektorja, drugo opredelitev za- sebnega sektorja; v obeh so upoštevane možnosti in omejitve, ki so bile zaznane v preteklosti in imajo vpliv na poslovno dogajanje v prihodnosti. Gozdarstvo pri pokrivanju blagovnega trga ne nudi dovolj blaga, zato je po- membno v prvi vrsti določiti možnosti pridobivanja lesa na osnovi izkušenj, in to z vsemi pozitivnimi in negativnimi spremljajočimi pojavi in vzroki. S tem v zvezi pa upoštevati tudi zmogljivost in proizvajalna sredstva, tehnologijo, dosedanji pristop v zasebnem sektorju. Podrobna slika dosedanjega razvoja in investicij zaokrožuje sliko dosedanjega položaja temeljnih organizacij. Analize ne smemo razumeti kot študijo , pisano v obsežnem elaboratu, temveč kot operativni dokument stanja z znanimi vzroki in posledicami. Postavitev gospodarskih ciljev organizacij združenega dela je faza, ki običajno sovpada s srednjeročnimi predvidevanji. Globalni cilj v gozdarstvu je obseg sečnje oziroma blagovna proizvodnja. Da bi ta cilj lahko uresničili , moramo najprej ugotoviti in doseči druge, podrejene cilje. Pri tem je potrebno upoštevati pogoje, možnosti in potrebe posameznih temeljnih organizacij. Tako na primer lahko izvršimo sečnjo , če imamo dostopne gozdove. Ta cilj pa lahko dosežemo, če imamo zagotovljena sredstva iz dohodka organizacije združenega dela ali če smo se dogovorili za združevanje sredstev za gradnjo gozdnih cest. Iz naštetega je razvidno, da so dolgoročni cilji med seboj odvisni , v različnih obdobjih pa prednostno različno razvrščeni. Razumljivo je, da morajo biti vsi cilji realni , konkretni in merljivi s splošno znanimi merili . Kaj pomaga imeti za cilj izboljšanje strukture kadrov, če istočasno nimamo konkretizacije naloge, nosilca, ki je odgovoren za izvedbo ukrepov ter rok, v katerem naj bi kaj storili. Kot sem že omenil, gozdarji to fazo običajno enačimo s sprejetimi cilji srednjeročnih programov, čeprav zahteva praksa drugo pot. Dinamičnost eksploatacije in gozdne biološke reprodukcije zahtevata v okviru petletnega obdobja pogoste spremembe prvotno izbranih ciljev. Običajno spreminjamo planske cilje ob nastanku posebnih razmer (palamited, ujm). Tudi te spremembe sprejemamo na osnovi strokovne obdelave podatkov in v procesu samoupravnega sporazumevanja . Zaradi ohlapnosti poslovnih ciljev planiranje v gozdarstvu v preteklosti ni upoštevalo vseh naštetih načel. V zaostrenih razmerah pa bomo morali tej fazi letnega gospodarskega planiranja posvetiti precej več pozornosti, če bomo hoteli, da bo planiranje funkcionalno. Faza določitev rokov in odgovornih oseb je pomembna in jasna. Opozorim naj samo še na zakonsko obveznost, ki pravi , da so samoupravne organizacije dolžne vsako leto sprejeti planski akt za naslednje leto najpozneje do konca tekočega leta . Tak plan je pomanjkljiv , ker šele zaključni računi pokažejo de- jansko poslovno stanje in ga moramo zato po zaključnem računu še dopolniti. Vse štiri faze je možno zajeti že v tako imenovanih izhodiščih letnih planov, ki jih pripravljamo pred pričetkom sestave letnega gospodarskega načrta. Prek opisanih pripravljalnih faz ter prek delnih planov dobi letni plan dokončno obliko, običajno v tabelarni obliki . Planske tabele so v obliki zbirnih tabel in delnih planov. Med zbirne plane prištevamo plan dohodka ter plan financiranja. Prvega sestavlja celotni prihodek, materialni stroški , delitev dohodka, razporejanje či- 126 '· stega dohodka. Plan celotnega prihodka (delni plan) pa se sestoji iz plana gozdnih sortimentov. gozdnogojitvenih del in drugih proizvodnih dejavnosti. če je plan dohodka v gozdarstvu bolj znan, je drugi le delno. V planu financiranja poznamo gozdarji samo plan investicij, manj pa plan obratnih sredstev, plan kreditov, plan odplačila kreditov in podobno. Vsakemu letnemu planu bi morali slediti izvršilni ukrepi. V naši panogi so ti ukrepi zelo natančni in že ustaljeni predvsem v gojenju, manj pa v izkoriščanju. Ukrepi so ozko odvisni tudi od oblik delovne stimulacije ter od številnih drugih vplivov. Zato so ·· lahko zelo različni. Realizacija plana je običajno drugačna kot so letna predvidevanja, zato moramo realizacijo neprestano spreminjati in jo s planom primerjati. Pojem neprestane kontrole pomeni več kot pregled ob periodičnih obračunih. Gozdarstvo, zahvaljujoč uvedbi avtomatske obdelave podatkov, že dalj časa tekoče spremlja vse najpomembnejše prvine realizacije, kar je vsekakor pozitivno. Večja, bistvena odstopanja je potrebno analizirati, nakar pripravimo spremembo, popravek let- nega plana. Ob koncu razmišljanja o letnem planiranju v gozdnogospodarski organizaciji bi želel opozoriti še na problem, ki je v zadnjih letih vse bolj pogost. Prepozna opredelitev ciljev in politike širše skupnosti, ki jo uveljavljamo prek resolucij, družbenih dogovorov, ter njih pogosto spreminjanje, onemogoča pravočasno sestavo letnih planskih dokumentov, ki jih moramo kasneje še mnogokrat po- pravljati. To dejstvo je žal velikokrat tudi izgovor, da planskih dokumentov ne pripravimo pravočasno. Rešitve ne vid im v opustitvi pravočasnega planiranja, pač pa v poglob·ljenem analiziranju sprememb in v sprotnem odločanju; sem štejem tudi popravke letnih načrtov po sprejetju zaključnih računov (te popravke moramo ponovno samoupravno verificirati, kar pomeni podvajanje postopka sprejemanja planskih dokumentov). 127 Razprodaja stare pravljice 'T,revidnost kljub dobrim rezultatom" in dai je: "Čeprav so v zadnjem obračunskem poročilu izkazani zelo dobri rezultati letošnjega poslovanja v primerjavi z lanskim, saj na ravni delovne organizacije beležimo za poslovni sklad indeks 192, še vedno ne smemo biti prepričani, da je prav vs~ v najlepšem redUo 11 -Konec citata! Tak komentar smo lahko prebrali v nekem internem gozdar- skem glasilu, ob obravnavanju tričetrtletnega obračuna lani konec septembra. Gozdarska poslovna neprodornost in konzervativnost pos- taja že prislovična. Toda kje so meje tega pojava, kje so motivi za takšno vedenje? Ali je povečanje akumulaci- je za skoraj loo ~ res takšna stopnja, da je potrebno še vedno opo~arjati na previdnost, s tem pa vzpodbujati pos- lovno indolentnost in cincanje? Ali kazalec o poslovni akumulaciji ni dovolj jasen znak, da so nastopile prilike, ko se gozdarstvo lahko bolj čvrsto loti svojih razširje- nih reprodukcijskih programov; da pri tem nekatere druge okoliščine, ki tudi silijo v povečano poslovno ekspanzijo gozdarstva celo zamolčimo, saj že podatek o akumulaciji zadostuje. Kje tiče vzroki za takšno poslovno bledoli~nost in neam- bicioznost? Le-ti prav gotovo niso enostavni, saj tudi v drugih panogah vzgledov prodornosti ni na pretek. Realno moramo iz družbe uspešnih izključiti nekatere gigante, za katere smo vsi prepri~ani, kako dobro jim gre od rok (Gorenje, II'-'iV, itd.), v resnici pa je ta uspešnost precej dvomljiva, saj :le bila zgrajena z ogromnimi d.enarji, manj pa na znanju, delu in produktivnosti. Gre torej za pojav, l ·~i ga gozdarstvu ne gre oči t'ati kar počez, ampak bi mora- li vzroke temeljito raziskati, če bi hoteli doseči kakšen pomembnejši napredek. Pojav lahko imenujemo "poslovni tem- perament11 stroke, ki še zdale~ ni odvisen od posameznih ljudi (običajno mislimo na direktorje), temveč še od vrste subjektivnih in objektivnih vzrokov. Če naštejemo samo družbeno delitev dohodka (ki je za gozdarstvo neugodna), smer kreditne politike (v kateri je za gozdarstvo zelo ma- lo možnosti), lastninski politično-ekonomski antagonizmi, smo lahko prepričani, da je vzrokov za poslovno ohlapnost več kot dovolj. Toda nikjer jih ni videti za take vrste previdnosti pa še celo njenega javnega propagiranja. B tak- šno antipro~agando zavajamo člane delavskih svetov,~i so v poznavanju problematike največkrat precej nesigurni, v pre- vidnost in obotavljanje, kar spravlja podjetje p~ tudi pa- nogo v povprečje, ki razen ljubega miru, ne prinaša niče­ sar vzpodbudnejšega. Verjetno je razmišljanje o tem, kakšna naj bo poslovna po- litika v danih gospodarskih in denarnih razmerah: ali naj uovečamo porabo na področju 11 porabljenih sredstev 11 , za kar :i. mamo v gozdarstvu velike možnosti, ali pa naj povečamo poslovno ali celo rezervno akumulacije, ali na damo pred- nost specifični porabi v gozdarstvu - biološki reprodukci- ji, _posebna tema. Za konec bi rad opozoril na misel, ki jo je v tej številki zanisal Branko Breznik, da ni dober plan tisti, kj_ je na koncu po možnosti ena\.: realizaciji, temveč tisti, ki us- merjeno vzpodbuja poslovne procese k Čii:. večjim učinkomo Z našim odnosom do uoslovne uspešnosti, akumulacije, je ~odobno. Baj se ne trudimo zato, da bi imeli nenormalno uspešne bi~ance, temveč zato, da bi se čim bolje razvija- li in ustvarjali. 0lovek se ne more znebiti podzavestne primerjave tega pojava s pravljico o skopulji z nogavico, ki smo jo poslušali pri trinajstih in ki jo menda današnja mladež še vedno posluša. Objektivnih vzrokov, kot smo za- pisali, za takšno stanje je resda dovolj. Toda veliko je tudi takšnih, kot jih je imela skopulja, ki izhajajo iz našega neustvarjalnega osebnega ali podjetniškega odnosa do napredovanja in ki 9revečkrat prevladujejo v našem goz- darskem poslovnem tem~eramentu. Ne smemo pozabiti, da gozdarji nimamo obveznosti le do se- be, ampak smo pomembno izpostavljena gospodarska panoga z resnir:1.i družbenLJi obvezami, zato bi morali v svojih pos- lovnih odločitvah ravnati še bolj odgovorno - učinkovito, prodorno! Marko Kmecl Oxf. 36/37--087 HIDRAVLIKA IN PNEVMATIKA PRI STROJIH IN NAPRAVAH V GOZDNI PROIZVODNJI Aleksander Kostnapfel Naše gospodarstvo intenzivno išče rezerve v znanju, v proizvodnji z željo, da proizvodne postopke avtonomizira (osamosvoji) , da bi bili čim manj odvisni od uvoza. Razlogi za takšna prizadevanja so znani. V gozdarstvu je sorazmerno velik del tehnologije (zlasti na področju izkoriščanja gozdov) odvisen od uvoznih možnosti, uvažamo celo servisne storitve. To stanje ima nekaj objektivnih razlogov nekaj pa tudi subjektivnih. Pričujoča razprava ne bo razglabljala o vzrokih in nagibih, ki so do tega stanja pripeljali, ampak poskuša v kompleksu splošne analize v strojegradnji ugotoviti tista področja oziroma izdelke strojegradnje, ki so za posamezne stroke ključnega pomena. Prof. dr. Aleksander Kostnapfel, ki ga mnogi gozdarji poznajo kot uspešnega povojnega konstruktorja domačih žičnic, zlasti tistih za gozdarstvo, se s tem pregledom vrača na področje gozdarske strojniške konstrukcije . Priznani strokovnjak ocenjuje, da sta hidravlika in pnevmatika v gozdarstvu, kjer gre skoraj v vseh primerih za premagovanje velikih tež. obremenitev itd ., najpomembnejši člen vseh mehaniziranih sredstev, zato bi morali to področje dobro poznati in ga tudi kon- strukcijsko in proizvodno dobro obvladati. Inštitut za gozdno in lesno gospodarstvo poskuša z analizo in koordinacijo prizadevanj domačih proizvodnih zmogljivosti zlasti v okviru delavnic po gozdnih gospodarstvih, usmeriti in vzpodbuditi proizvodnjo strojne opreme katere bistveni del je konstrukcija in arestiranje. Prvi rezultati kažejo na veliko pripravljenost, zato si od te pobude veliko obetamo. V okviru teh akcij objavljamo tudi sestavek dr. A. Kostnapfla . Uredništvo če želimo izdelovati stroje in strojno opremo za potrebe gozdarstva, potem moramo pospešeno razvijati in širiti tiste dejavnosti strojne industrije, ki bodo izdelovale bistvene sestavne dele strojev in naprav, ki jih gozdarstvo v svojem tehnološkem postopku nujno potrebuje. Gre za elemente odnosno sklope, ki so pri nas deficitarni, splošne potrebe pa presegajo potrebe v gozdarstvu. Eno od teh področij je pri nas področje industrijske hidravlike in pnevmatike. V sestavku bomo skušali analizirati stroje in strojno opremo, ki jih gozdarstvo uporablja in brez katerih ne obstaja sodobno izkoriščanje gozda. Ugotoviti bomo skušali tudi smeri razvoja strojev in strojnih naprav v gozdarstvu , ki so za nas tako pomembna gospodarska dejavnost. Mnenja smo, da je gozdna mehanizacija relativno enostavna, vendar svojska. Zaradi pomanjkanja različnih sklopov s področja hidravlike in pnevmatike nismo dovolj uspešni pri izdelavi lastnih izvedb strojev in naprav za potrebe gozdarstva in smo preveč odvisni od uvoza. Slovenija je bila na področju lastne mehanizacije za gozdarstvo zelo učinka~ vita in izvirna, saj smo bili z lastnimi konstrukcijami gozdnih žičnic med vodilnimi v svetu . V zadnjem desetletju smo pretežno uporabljali uvožene stroje ter opremo in nerazumno zanemarjali lastno znanje in lastne ideje. 1. Ročne motorne žage V Slovenij i so motorne žage v celoti nadomestile ročno žaganje. Slovensko gozdarstvo je imelo v 1980. letu 36.518 motornih žag. Ročne motorne žage so 130 proizvod velikoserijske proizvodnje in jih pri nas proizvaJaJO v kooperaciji z tujimi tvrdkami. V ročne motorne žage ni vgrajena ne hidravlika in ne pnevmatika in tudi v bodočnosti ni pričakovati razvoja v tej smeri. V izjemnih primerih se ročne motorne žage montirajo na posebna stojala, podajanje pa opravlja hi- dravlika. To so izjemni primeri, ki jih v naši razpravi ne bomo obravnavali. 2. Traktorji in traktorski priključki za spravilo lesa Tehnologija spravila lesa v Sloveniji je pretežno prirejena glede na zmoglji- vosti in tehnične lastnosti domačih traktorjev IMT (kmetijski traktor), ki jih je potrebno prilagoditi za spravilo lesa. Poleg omenjenih traktorjev uporabljamo v gozdarstvu tudi zgibnike in goseničarje , ki jih je malo in z njimi rešujemo transportne probleme v gozdu na mejnih področjih, tam, kjer žični žerjavi niso ekonomsko utemeljeni , ali pa je teren za kolesnike preveč strm (25°). Obe vrsti traktorjev, zgibnike in goseničarje, uvažamo. Slovenija je imela v letu 1980 v družbenem sektorju 377 traktorjev, ki so jih izključno uporabljali v gozdu za transport lesa. Temu številu je treba prišteti še 15.681 kmetijskih traktorjev v zasebni lasti, ki jih imajo zasebni kmetovalci po potrebi za delo v lastnem gozdu. V Sloveniji je namreč 64 °/o gozdne površine v zasebni lasti. 2.1. Traktorji z enim bobnom za vleko po tleh Vsak traktor, ki ga uporabljamo za spravilo lesa, mora imeti vsaj vitel in opremo za pripenjanje oziroma vlačenje lesa po tleh (oplen, jarem in podobno) . Potrebe po omenjeni kvalitetni opremi za traktorje so zelo velike. Običajno se za Slika 1. Primer enobo- benskega vitla. 131 najenostavnejši transport jemljejo enobobenski vitli, ki jih poganja traktorski motor prek lastnega menjalnika in enostavnega polžastega prenosa. Vitli so opremljeni s tovorno zavoro, njih vlečna sila pa je okrog 40.000 N. Z enojnimi vitli opremljajo svoje traktorje zasebniki, ki le delno uporabljajo svoje stroje za transport lesa, saj jih imajo pretežno za delo na polju (slika 1 ). 2.2. Traktorji z dvema bobnoma za vleko po tleh Traktorji kolesniki, ki so namenjeni samo za delo v gozdu, za izvlačenje lesa po tleh, morajo biti opremljeni z dvobobenskimi vitJi. Vlečna sila na bobnu je 40.000-50.000 N, njihova kapaciteta pa 50-60 m 12 mm jeklene pletene vrvi. Bobna, ki ju poganja traktorski motor, je mogoče poljubno uklapljati in izklap~ ljati. Običajno sta montirana na isti pogonski gredi in imata ločeni torni zavori, dimenzioniranj tako, da zavro maksimalni moment bobna. Te vitle proizvajajo pri nas. vendar ne dovolj kvalitetno in v majhnih serijah, tudi uvažamo jih (Slika 2.) Smeri razvoja teh naprav gredo v hidravlične rešitve pogona, ki omogočajo brezstopenjsko regulacijo hitrosti in lahko upravljanje ter delovanje, a tudi zaviranje. Ce bi naša industrija pričela izdelovati kvalitetne in sodobne dvobobenske vitle za potrebe gozdarstva, bi z njimi zanesljivo pričeli opremljati svoje traktorje tudi zasebniki, saj bi zaradi brezstopenjske regulacije precej prihranili pri gorivu in podaljšala bi se življenjska doba traktorjev. Seveda pa je tudi njihovo 132 Slika 2. Dvobobenski vitel na traktorju. Vlečna sila po bobnu Ftll:tX = 50 000 N Moč pogonskega motorja N = 45 kW Obodna hitrost na bobnu v.->11 000 ~· = 0,5 ml sec. Regulacijsko območje 1 : 3 Kapaciteta bobna 60 m, 012 mm upravljanje udobno. če upoštevamo potrebe vse Jugoslavije po gozdnih vitlih, so količine takšne, da bi se izplačalo pri nas razviti in izdelovati te tako potrebne naprave. 3. lzvleki na kratke razdalje Za pogon izvlekov, pri katerih se s pomočjo nosilne vrvi med transportom dvigne sprednji konec hloda, med tem ko zadnji drsi po tleh, in sicer za trans- portne dolžine do 300m, uporabljajo pri nas kolesnike s tremi, štirimi ali celo petimi bobni. Pri teh napravah morata imeti dva bobna kapaciteti 300m 0 10 mm vrvi in vlečno silo 25.000 N. Ostali bobni, ki so znatno manjši (40-50 m vrvi), so namenjeni montaži, sidranju in napenjanju nosilne vrvi. (Skica 3.) Tudi pri teh strojih, ki so danes večinoma izvedeni še z mehaničnim poganom, je misliti na hidravlični prenos in hidravlično zaviranje glavnih dveh bobnov. V kolikor bi vpeljali v te stroje hidravliko, bi bilo mogoče vsaj delno nadomestiti montažne bobne s hidravličnimi cilindri, kar bi dela ob montaži bistveno olajšalo. Pri izvlekih na krajše razdalje moramo misliti na daljinsko upravljanje v tem smislu, da delavec, ki pripenja hlodovina s pomočjo brezžične zveze, daljinsko upravlja traktor in vse priključke na njem. Sestavni del izvlekov na kratke razdalje bi morale biti tudi posebne naprave, ki bi kontrolirale osna silo v nosilni vrvi. Podobne naprave so izjemoma v svetu že v rabi in ne predstavljajo kakšnih posebnih tehničnih problemov. Tako kot za dvobobenske vitle je tudi za večbobenske pri nas veliko povpra- ševanje in tudi te naprave bi kazalo razviti in izdelovati doma. Vlcčna ,.na po bobn~ i\loč pogooskc;a. motorja Obodr . .1. hil ros l no bobnu u~gul~c ij$ )kompas« v prizadevanjih za racionalizacijo. Izreden prispevek gozdnogospodarskega načrtovanja k racionalizaciji je v spretnem uporabljanju razvojnih zakonitosti v naravi gozda, v gozdnem gospo- darstvu in v družbenem okolju s hkratnim prilagajanjem različnih ciljev in ukrepov tem zakonitostim. MOTIVACIJA 167 b) Pri gospodarjenju z gozdovi razpolagamo s sodobnimi proizvodnimi sred- stvi (stroji itd.), uveljavljajo se sodobne delovne tehnologije, dovolj je strokovnih kadrov in izkušenj. Za hitrejši razvoj je potreben učinkovit sistem za upravljanje in vodenje proizvodnih procesov (za te dejavnosti se večkrat uporablja skupni naziv >>menagement«). Gozdnogospodarsko načrtovanje je v podaljšku družbenega planiranja zelo pomemben člen tega sklenjenega procesa upravljanja in vodenja. c) Gozdnogospodarsko načrtovanje bi moralo nuditi nekaj osnovnih ele- mentov, potrebnih za gospodarjenje posameznih TOZD, in sicer tudi kot osnovo pri združevanju dela in sredstev v okviru gozdnih gospodarstev (uravnavanje družbenoekonomskih odnosov med TOZD). Predvsem gre tu za opredelitev razlik med posameznimi TOZD v naravnih in tehnološko-organizacijskih pogojih gozdne proizvodnje. d) Gozdnogospodarsko načrtovanje mora postati učinkovito sredstvo mobili- zacije in organizacije kadrov in celotnih delovnih kolektivov v prizadevanjih za hitrejši in smelejši razvoj (agresivnost) pri gospodarjenju z gozdovi (razvojna aktivnost). Načrtovanje je eno najpomembnejših področij aktivnosti inženirjev. Planiranje in gozdnogospodarsko načrtovanje imata zelo pomembno vlogo v začetnem spodbujanju in usmerjanju pozitivnih procesov pri gospodarjenju z gozdovi. e) Načrtovanje je zelo pomembna transmisija za organiziran in hiter prenos znanja v prakso. Razkorak med obstoječim znanjem in tistim, ki se aplicira pri vseh dejavnostih gospodarjenja z gozdovi, postaja vedno večji. f) Načrtovanje kot sredstvo za odpravljanje konfliktov med posameznimi de- javnostmi pri gospodarjenju z gozdovi in za dialog s pomembnimi mejnimi področji . 3. Kvalitetne zahteve in pogoji za gozdnogospodarsko načrtovanje Uresničitev načela večnamenskosti pri gospodarjenju z gozdovi zahteva ce- lostno upoštevanje ekoloških, bioloških, prostorskih, tehnoloških , ekonomskih in socialnih dejavnikov ter optimalno usklajenost med njimi. Od tod izvirajo naslednje kvalitetne zahteve za gozdnogospodarsko načrto­ vanje: Gozdnogospodarsko načrtovanje je treba razširiti na vsa pomembna področja gospodarjenja z gozdovi ter na stike s pomembnimi mejnimi področji (lesna predelava, kmetijstvo, vodno gospodarstvo, lovstvo, prostor). Potrebno je torej polifunkcionalno načrtovanje, kjer je nujen celostni pristop, interdisciplinarnost in skupni način dela. Tehnološko-organizacijski kompleks pri gospodarjenju z gozdovi predstavlja nedvomno zelo pomembno in nepogrešljivo področje načrtovanja. Upoštevati je treba tesno povezanost in soodvisnost med naravnimi, gozdno- gospodarskimi in splošnimi družbenimi proizvodnimi dejavniki ter dinamiko v teh odnosih. Skoraj sleherni ukrep v gozdu, pa naj gre za gojitvene ukrepe, tehnologijo pri sečnji in spravilu, za gradnjo cest in vlak, ima svoje bioekološke, gospodarske in tudi splošnodružbene dimenzije. Od tod ponovno potreba po celovitosti, interdisciplinarnosti. Zlasti območni gozdnogospodarski načrt mora biti teamsko delo skupine strokovnjakov na 168 .,. gozdnem gospodarstvu, ki najbolje obvladajo posamezna področja pri gospo- darjenju z gozdovi. Zasebni sektor gozdarstva je značilen po svojih pestrih razmerah v naravnih, gozdnogospodarskih in splošnodružbenih dejavnikih in dinamiki v medsebojnih odnosih. To zahteva celovitost, interdisciplinarnost in fleksibilnost v načrtovanju. Razmeram zasebnega sektorja je sedanje gozdnogospodarsko načrtovanje še posebej nedoraslo. Pri gospodarjenju z zasebnimi gozdovi zadevamo na najrazličnejše probleme (vključno družbene). Poiskati rešitve (poti do ciljev) pomeni najti šibke točke (mehka mesta) na tej "fronti" različnih problemov in uporabiti določene pozitivne procese v družbenem okolju. Da je dosedanje načrtovanje, ki je bolj ali manj ostalo v mejah naturalnega (načrtovanje donosov in gojenja gozdov) neučinko­ vito, se ni čuditi. Razumna praksa gre marsikje pred načrtovanjem. Od tod potreba po kompleksnem pristopu k načrtovanju. Gozdnogospodarsko načrtovanje mora od posamezne enote do republike delovati kot sistem na principih srečujočega načrtovanja in kontrole. S sistemom načrtovanja (razni nivoji) je mogoče v polni meri izkoristiti tako imenovane povratne zveze v procesu načrtovanja (vpliv podrobno ugotovljenega stanja od spodaj navzgor, vpliv usmeritev iz višjih ravni navzdol). Pogoj za sodobnejši koncept načrtovanja je učinkovit informacijski sistem. Izredno pomembne pri tem so povratne informacije o izvedbi načrtovanega (krogotok: načrtovano-izvedba-kontrola-načrt) . Gozdnogospodarsko načrtovanje mora biti mobilizatorsko. Po tej strani so dosedanji načrti šibki, so preveč le zbirka najrazličnejših, večkrat tudi slabih informacij o stanju gozdov. Šibki so predvsem pri opredelitvah ciljev in raznih ukrepov. Potrebno je več poguma pri iskanju novih poti in rešitev pri gospodarje- nju z gozdovi. Dober načrt je pomembno sredstvo pri ustvarjanju vzdušja (motiviranje), razvojne in inventivne aktivnosti (ustvarjanju ,,gibanja« za razvoj). Vsebinsko in metodološko je treba obogatiti strateško in taktično raven pri gozdnogospodarskem načrtovanju. To je možno doseči s kompleksnim pristopom k načrtovanju in s premikom težišča od podrobnega načrtovanja (v najnižjih načrtovalnih enotah, odsekih in oddelkih) na celostno načrtovanje. Podrobno načrtovanje se je dobro uveljavi·lo kot samostojna oblika načrtovanja v gojenju gozdov, pridobivanju lesa. Načrtovanje razvoja v tehnološko-organizacijskem kompleksu zahteva izrazito celosten pristop. Realnost načrtov je zelo pomembna kvaliteta in najpogostejša šibka točk~ dosedanjega gozdnogospodarskega načrtovanja. Nerealnost je najpogosteje posledica parcialnosti v načrtovanju (omejitev le na naturalno področje). Vklju- čitev tehnološko-organizacijskega kompleksa v okviru gozdnogospodarskih načrtov lahko bistveno prispeva k realnosti načrtov. Temeljna kvalitetna zahteva za gozdnogospodarsko načrtovanje je kreativnost. Kreativnost mora priti do izraza s spretnim prilagajanjem načrtovanih ciljev zakonitostim razvojnih procesov v naravi gozda, gozdnega gospodarstva in družbenega okolja. Kreativnost in s tem tudi racionalnost se mora pokazati pri iskanju rešitev (strategij) za dosego ciljev pri gospodarjenju z gozdovi in to po specifičnih poteh in z upoštevanjem individualnih zakonitosti in možnosti. Biti kreativen, biti racionalen pomeni predvsem znati izkoristiti zakonitosti določenih procesov (od naravnih do družbenih). Kreativnost sedanjih gozdnogospodarskih načrtov je na relativno nizki ravni. 169 Metodologija gozdnogospodarskega načrtovanja in načrtovanje v celoti mora biti privlačno (zanimivo). Pomembna kvalitetna zahteva je tudi praktičnost in preglednost načrtov v oblikovnem in tehničnem smislu . Načrti ne smejo biti preobremenjeni z nebistve- nimi informacijami . Zelo pomemben je jedrnat stil pisanja. Načrt je navsezadnje neke vrste pregled osnovnih odločitev o bodočem gospodarjenju z gozdovi. Za odločitve pa je znano , da morajo biti jedrnato in jasno opredeljene. podobno kot ukazi. Da bi bil načrt dobro vodilo gospodarjenju z gozdovi, je zato poleg vsebine, zelo pomembna tudi njegova oblika. Naši dosedanji načrti so šibki tudi v oblikovnem smislu. 4. Potreba po širših in univerzalnih teoretskih izhodiščih za razvoj metod gozdnogospodarskega načrtovanja Gozdnogospodarsko načrtovanje, ki je zgrajeno na starih klasičnih osnovah, je povsod v krizi. Stara teoretska izhodišča so preozka in ne dajejo možnosti za razvijanje novih metod in pripomočkov. Stare načrtovalne metode slonijo na ozko pojmovani trajnosti (le trajnost donosov lesa) in na prvotnem modelu normalnega gozda. Pri utiranju poti novim metodam in pristopom v gozdnogospodarskem načrto­ vanju v Sloveniji ne bi smelo biti problemov, saj je v povojnem razvoju ustvarjena cela vrsta pogojev za to. Pri >)upravljanju« s številnimi funkcijami gozda in gozdnega gospodarstva, in sicer usklajeno z načelom trajnosti v multifunkcionalnem pogledu, potrebujemo novo teoretsko osnovo za razvoj načrtovalnih metod in pripomočkov. Ta teoretska osnova mora biti dovolj široka, dovolj splošna in mora nuditi možnosti za neprestan razvoj in izpopolnjevanje načrtovanih metod. Takšne kva- litete ima splošna teorija sistemov. Splošna teorija sistemov ima dialektično filozofsko osnovo, je univerzalna, omogoča interdisciplinarno sporazumevanje in sodelovanje. Slednje je zelo pomembno glede na polifunkcionalno usmerjenost gozdnogospodarskega načrtovanja . Splošna teorija sistemov je osnova kiber- netike, vede o upravljanju sistemov. Na osnovah teorije sistemov in kibernetike je možno razviti univerzalne metode za razne oblike načrtovanja (za razna področja) v gozdu kot proizvodnem objektu in elementu nege krajine in okolja. Potrebujemo univerzalno teorijo načrtovanja na načelih dinamičnega usmerjanja procesov. Pomembno je, da naš sistem družbenega planiranja sloni na istih teoretičnih izhodiščih in podobnih kvalitetnih zahtevah . Neglede na izredne potrebe po preosnovi in modernizaciji metod gozdno- gospodarskega načrtovanja je treba poudariti, da »ne gre za podiranje starega«. Gre le za dograjevanje načrtoval:~ih metod na sodobni teoretski (idejni) osnovi . Večina preizkušenih starih metod in pripomočkov ostaja, dodajajo pa se nove metode in pripomočki za reševanje specifičnih načrtovalnih problemov, ki jih dosedanje gozdnogospodarsko načrtovanje ni obravnavalo. 170 Oxf. 923.4 DOSEDANJE IZKUšNJE PRI DELU TOK IDRIJA-SGG TOLMIN IN PERSPEKTIVE ZA SREDNJEROčNO OBDOBJE 1981-1985 Ferdo Papič 1. Uvod V tolminskem gozdnogospodarskem območju so kmetje, lastniki gozdov, organizirani v enem obratu za kooperacija s statusom temeljne organizacije združenega dela. TOK tvorijo štiri organizacijske enote z določenimi samouprav- nimi pravicami. Imajo samostojno ločen obračun, tako, da lahko izkazujejo in odločajo o rezultatih svojega dela in poslovanja. TOK zajema zasebne gozdove na območju štirih severnoprimorskih občin. Organizacijske enote so formirane po upravno-teritorialnem načelu: in sicer v občini Idrija, Ajdovščina, Nova Gorica in Tolmin . Tabela 1. Gozdna posest in osebje TOK na dan i. 6. 1980. 1 Povp. štev. štev. štev. OE Površ. Štev. štev. velik. strok. ost. štev. proiz. v ha !lastnikov parcel pare. osebja del. članov koop. ha IPZ* Idrija 16 966 3 886 15 981 1,06 16 10 373 18 Ajdovščina 11 219 9 248 24 495 0,46 8 6 195 9 Gorica 14 635 15 501 43 240 0,34 13 16 179 2 Tolmin 19 990 8 024 29 997 0,67 15 8 200 34 OE skupaj 62 810 36 659 113 713 0,55 52 43 947 63 • IPZ- invalidsko pokojninsko in zdravstveno zavarovanje. 1.1. Samoupravni organi Osnovna značilnost samoupravne organiziranosti je delegatski sistem . Do- ločanje delegatov poteka po enotnem paritetnem principu, kar pomeni, da imajo organizacijske enote enako število delegatov v zboru delegatov TOK. Prav tako imajo vse TOZD in TOK enako število delegatskih mest v samoupravno izvršilnih organih na ravni delovne organizacije. Navedena pariteta v okviru TOK je po- sebej za delavce in zasebne lastnike oz. člane. 2. Gozdni fondi Podatki iz ureditvenega elaborata za gozdne fonde nam nazorno prikazujejo strukturo gozdov in njihove možnosti izkoriščanja. V pretežnem delu so to manj- vredni gozdovi z nizko lesno zalogo. če pa dodamo še izredno težke spravilne razmere v predalpskem in alpskem svetu, nam postane jasno, da izredno visoki stroški pridobivanja lesa ne nudijo najbolj primerne akumulacije TOK. 171 Naravni pogoji našega območja nam narekujejo racionalno organizacijo, v kateri moramo stremeti po visoki produktivnosti dela in maksimalnem izkori- ščanju gozdov v pogledu bioloških, tehničnih in ekonomskih možnosti. 3. Analiza stanja preteklih let Za leto 1979 in 1980 je značilno, da si TOK prizadeva doseči tri zastavljene naloge: 1. Na samoupravnem področju: uskladiti samoupravno in poslovno organizi- ranost z zakonom o združenem delu, zakonom o združevanju kmetov in zakonom o gozdovih. 2. Na proizvodnem področju: povečanje in ureditev blagovne proizvodnje. 3. Na področju organizacije: ureditev TOK zlasti organiziranost organizacijskih enot. 3.1 Poseben problem je vprašanje realizacije blagovne proizvodnje v zaseb- nem sektorju z ozirom na zadolžitve po elaboratih gozdnogospodarskih načrtov in samou!-'r::~vnem soorazumu o temeljih plana za obdobje 1976-1980 in pred- videvanja v obdobju 1981-1985. Iz podatkov je razvidno, da je odkup na panju na našem območju edina možnost za izvršitev plana, saj je znašal 44 °/o od celotne realizacije. Ta je po OE zelo različen. Na osnovi izkušenj lahko trdimo, da bosta v bodočnosti zasebni lastnik in proizvodni kooperant glavna udarna sila v izvrševanju planskih nalog. 3.2. Da bi uspel, bo moral TOK reševati probleme proizvodnih kooperantov, in sicer: Zagotoviti socialno varnost proizvodnemu kooperantu in njegovi družini (delo v gozdu in na kmetijskih površinah ali v dislociranih obratih industrije mu to zagotavlja). Pravice iz zdravstvenega in pokojninskega zavarovanja se morajo do neke mere izenačiti (vprašanje 30 dni bolniške, regresi). Zagotoviti zadostna sredstva za nabavo opreme, obrestna mera kreditov se mora izenačiti s krediti, ki jih daje kmetijstvo. Pravočasna priprava gojitvenih in sečno-spravilnih načrtov na osnovi kom- pleksnega gospodarjenja in zagotovitev materialnih sredstev za izvedbo načrtov. Zagotovitev reprodukcijskega materiala iz uvoza in nabava proizvodnih sred- stev, ki se ne dobijo na domačem tržišču. so pa nujno potrebna pri gozdni proizvodnji. TOK mora imeti za svoje kooperante enake pravice do deviznih sredstev, kot izhajajo iz samoupravnega sporazuma o merilih, pogojih, načinih in postopkih za dosego dogovorjenega obsega uvoza blaga in storitev ter odliva deviz. (Udeležba TOK znaša v zadnjih letih 47,5 °/o z ozirom na celotno delovno organizacijo). Nabaviti zaščitna sredstva za vse proizvodne kooperante in zagotoviti sredstva za nabavo in montažo varnostnih kabin za traktorje. V skladišču zagotoviti rezervne dele za mehanizacijo TOK. 3.3 Pri izvrševanju planskih nalog posveča naš TOK izredno pozornost odkupu na panju in to proizvodnim kooperantom, delno pa tudi lastnim delavcem (tam, kjer kooperacija ni dosegla uspehov, ki si jih želimo). Izredno zanimivo je delo pro:zvodnih kooperantov, njihov položaj v TOK, način dela in obračuna ter pravice in obveznosti, kar je urejeno z različnimi dogovori, samoupravnimi sporazumi, statutom TOK itd. Obveznosti iz invalidskega, pokojninskega in zdravstvenega zavarovanja pro- izvodnih kooperantov so naslednje: 172 1' 1 Tabela 2. Zavarovalna osnova ln prispevki Iz IPZ/1980 Zavarovalni Zavarovalna Mesečni Letni razred osnova prispevek prispevek din din din l. 8.794,00 2.698.85 32.386,00 It. 7.640,00 2.344,70 28.136,40 tli. 6.497,00 1.993,90 23.926,80 IV. 5.347,00 1.640,95 19.691,40 v. 4.437,00 1.361,70 16.340,40 Posamezni zavarovalni razred si kooperant izbere z ozirom na ekonomsko moč kmetije, oziroma družine. Pri nas so izbrali pretežno 11. zavarovalni razred. Zavarovanec ima vse pravice iz invalidskega, pokojninskega in zdravstvenega zavarovanja, kot redni zaposleni delavci . Kooperanti pa ne dobijo nadomestila za začasno nezmožnost za delo do 30 dni, nadomestila za letni dopust in regresa za letovanje. 4. Pridobivanje lesa Poznamo naslednje načine pridobivanja lesa : Odkup na kamionski cesti. Dana je možnost, da proizvodni kooperant zaseb- nemu lastniku izvrši posek in spravilo ali eno od navedenih faz; odkupna cena je na kamionski cesti. Odkup na panju. Na osnovi gozdno gojitvenega in sečno spravilnega načrta je izvršena vsa priprava dela, postavljeni so normativi za posek in izdelavo , kakor tudi za spravilo lesa. Iz urnih postavk in norm izračunajo akordne postavke. Zbor delegatov kot najvišji samoupravni organ TOK, je z letnim planom določil naslednje urne postavke v letu 1980. 4.1 V pridobivanju lesa - proizvodni kooperant 75 ,00 din (ni nobenih dajatev, razen IPZ, kar plača sam) delavec TOZD in TOK gozdarstva 150,00 d in delavec TOK 120,00 din (uporablja se samo za kalkulacije v primerjavi z zasebnim lastnikom) V gojenju in varstvu gozdov proizvodni kooperant (ni nobenih dajatev, razen IPZ, kar plača sam) delavec TOZD in TOK Izgradnja gozdnih cest in vlak 62,00 din 125,00 din (urne postavke so identične , kot pri pridobivanju lesa) 4.2 Nadomestila oz. odškodnine za motorne žage in traktorje urejajo normativi, ki jih sprejme gospodarski odbor delovne organizacije. 4.3 Analiza in izvršitev plana poseka, izdelave in spravila lesa za šest mesecev 1980. leta. Predvidevamo, da bo skupna oddaja ca 85.000 m3 . V prvem polletju je fizični obseg realiziran 66 °/o, finančni pa 70 °/o. Na podlagi ocene predvidevamo: 173 Odkup na panju, ki ga izvajajo delavci TOK in proizvodni kooperanti, bo dosegel približno 43.000 m3 , kar znaša 55 °/o plana, ali 51 °/o skupne prodaje. Mislimo, da so številke zelo prepričljive in da ni potreben noben komentar. Udeležba odkupa na panju je po OE zelo različna, kar je odraz različnih razmer. 5. Pridobivanje lesa Tabela 3. Blagovna proizvodnja v neto m3 Srednjer. Območni Realizacija Srednjer. plan s OE načrt 1976-80 plan povečanimi 3 : 2 4:2 1976-80 1981-85 zadolžitv. '1981-85 Idrija 32.000 31.050 28.200 29.200 91 94 Ajdovščina 13.350 12.600 12.600 12.700 100 100 Gorica 18.400 12.930 13.600 17.600 105 136 Tolmin 21 .250 16.520 19.200 27.200 116 165 Skupaj 85.300 73.100 73.600 86.700 101 119 Zelo zanimivi so podatki, ki jih prikazuje tabela. - V letu 1980 smo izvršili sečnjo v višini območnega načrta, in sicer 85.000 m3 blagovne proizvodnje. - V srednjeročnem planu 1981-1985 je predvidena blagovna proizvodnja 73 .600 m3 , ki je na ravni realizacije preteklega srednjeročnega obdobja. - V kolikor pa upoštevamo dodatne količine iz obnove in redčenj, za kar naj bi bila zagotovljena dodatna sredstva za izgradnjo gozdnih cest, pa bi blagovna proizvodnja znašala 86.700 m3, kar smatramo, da je možno realizirati. Zlasti opo- zarjamo, da je treba del sredstev zagotoviti tudi za gojitvena dela. - SGG Tolmin se je kot delovna organizacija obvezala za dodatne količine pri dobavah lesa tovarni ivernih plošč Meblo, in sicer 13.500 m3 letno za obdobje 1980-1990 s tem, da tovarna ivernih plošč Meblo investira v odpiranje nekaterih kompleksov v vrednosti 39,000.000,00 din. Pretežni del navedenih obvez odpade na TOK. (Izredno pomembna poteza lesne industrije) . 6. Gojenje in varstvo gozdov Realizacija in predviden obseg gojitvenih del je naslednji; Tabela 4. Enostavna reprodukcija -za celotni TOK 1976-1980 1981-1985 % % Vrsta del ha din ha din 3:1 4:2 1 2 3 4 5 6 Obnova 669 9,922 .065 1045 19,758.385 156 199 Nega 1.686 6,348.361 2045 11 ,219.595 121 177 Varstvo 6 7.428 5 11.230 83 151 Skupaj 2.361 16,277.854 3095 30,989.210 131 190 174 Tabela 5. Razširjena reprodukcija -za celotni TOK 1976-1980 1981-1985 0/o % - Vrsta del ha din ha din 3: 1 4 : 2 1 2 3 4 5 6 Zaostala redčenja 1805 15,053.700 Direktna premena 276 4,438.259 305 12,864.900 111 290 lndirektna premena 100 1,135.000 Vzdrževanje nasadov 390 1,020.708 550 2,414.500 141 237 Skupaj 666 5,458.967 2760 31,468.100 414 576 Iz navedenih podatkov je razvidno, da povečan obseg sečnje zahteva več gojitvenih del in to pri obnovi, kakor tudi pri zapoznelih redčenjih. TOK si pri- zadeva, da bi bila v bodoče stopnja biološke amortizacije izenačena v družbenem in zasebnem sektorju. Doslej je bila stopnja biološke amortizacije v zasebnem sektorju tri odstotke višja kot v družbenem in je znašala 15 °/o od prodajne cene lesa. Smatramo, da je 15 °/o maksimalna stopnja, saj so odtegljaji v zasebnem gozdu pri nas sorazmerno visoki, in sicer kar 40 °/o. Iz podatkov je razvidno, da bo treba zagotoviti v naslednjem srednjeročnem obdobju: a. Za enostavno reprodukcijo 30,989.210,- din, kar pomeni 190 °/o v primerjavi s prejšnjim srednjeročnim obdobjem. b. Za razširjeno reprodukcijo 31,468.100,- din, kar pomeni 576 °/o proti prejšnjemu srednjeročnemu obdobju. Izrazito povečanje je predvideno v zapoznelih redčenjih , oz. delne obnove. 7. Gozdne gradnje 7.1 O potrebi izgradnje cest in vlak nam ni treba posebej govoriti, kar nam potrjujejo naslednje številke za vse gozdove po občinah: Vseh cest Gozdnih cest Produk. cest Stanje 1. 1 O. 1979 Tabela 6. Gostota cest na območju SGG Tolmin Idrija 20,9 6,0 10,5 Ajdovščina 1 Gorica 21 ,9 7,0 1 O, 1 m/ha gozda 28,4 5,0 10,3 Tolmin 13,5 2,2 4,8 Skupaj 19,8 4,5 8,2 Poznavalci razmer na našem območju pa lahko trdimo, da je odprtost gozdov v zasebnem sektorju še slabša od družbenih. O gostoti gozdnih cest in vlak so še vedno različna mišljenja. Strokovnjakom na našem območju je jasno, da sedanja gostota gozdnih cest ne zadostuje in da je gradnja novih nujna. Tudi primerjava z gostotami po drugih evropskih deželah kaže na zaostajanje. To pa ni le problem gradnje, temveč predvsem problem financiranja. 175 7.2 Pri nas je še vedno ostalo odprto vprašanje, kje naj bo meja spravila lesa med traktorjem in žičnim žerjavom in to iz tehničnih in ekonomskih vidikov. 7.3 Podatki o blagovni proizvodnji nam prikazujejo, da se je obseg začel močneje povečevati v letu 1978, zato so tudi podatki za izgradnjo gozdnih cest in vlak ter nabave opreme zbrani za leto 1978, 1979 in 1980 in predvidevanja za naslednje srednjeročno obdobje. Tabela 7. Izgradnja cest, poprečno na leto 1978-1980 1981-1985 % OE km din km din 3: 1 1 1 2 3 4 5 Idrija 4,2 1,799.927 2,2 2,860.000 52 Ajdovščina 0,9 377.474 0,8 1,040.000 89 Gorica 3,9 1,668.305 0,8 1,040.000 21 Tolmin 6,9 4,281.151 1,6 2,080.000 23 Skupaj 16,0 8,126.857 5,4 7,020.000 34 Oprema in ostalo 2,154.749 1,700.000 Vse skupaj 10,641.606 8,720.000 7.4 Značilnosti srednjeročnega plana 1981-1985 so naslednje: fizični obseg izgradnje cest pade na 34 °/o, dočim finančni na 86 °/o, - nabava opreme in ostalo se zniža na 68 °/o, 0/o 4:2 6 159 276 62 49 86 68 82 - z ozirom na izredno nizko investicijsko dejavnost je vprašljivo ali se bo obseg seč nje lahko zadržal na nivoju 1980-1981, - možnost povečanja obsega sečenj je le v primeru, da pride do ponovnega sovlaganja, - z izgradnjo navedenih cest se odprtost gozdov pomakne le za nekaj desetink. 8. Izgradnja vlak Tabela 8. lzgradnia vlak, poprečno na leto 1978-1980 1981-1985 % % OE km din km din 3: 1 4:2 1 2 3 4 5 6 Idrija 23,1 1,060.788 40,0 2,025.000 173 191 Ajdovščina 12,4 395.081 21 ,O 735.000 169 186 Gorica 12,6 462.610 25,0 875.000 198 189 Tolmin 30,6 3,351.095 37,0 4,035.000 121 120 Skupaj 78,7 5,269.574 123,0 7,670.000 156 147 Z letnim planom je določena višina sredstev za vlake, ki bremenijo direktne stroške pridobivanja lesa. V kolikor je teh sredstev premalo, se izgradnja vlak krije iz namensko zbiranih sredstev, in sicer 5°/o od prodanega lesa, za katerega so se odločili zasebni lastniki leta 1978 in se zbirajo vsako leto. 176 8.2. V letu 1980 so bila s planom sprejeta naslednja merila : Osnova za plan izgradnje vlak so potrebe, ki izhajajo iz sečno-spravilnrh načrtov, in sicer količine gozdnih sortimentov v spravilu , pri čemer se za 1 m3 spravila s traktorjem prizna 90,00 din, z žičnimi žerjavi pa 15,00 din in s konjem 30,00 din. Osnova za vzdrževanje cest je dolžina cest, ki jih ima TOZD ali TOK, pri čemer se priznava za 1 km cest 11. kat. 65,00 din, l. kat. pa 34,50 din. Fizični obseg povečanja znaša letno poprečno 56 °/o, finančni obseg 47 °/o, vendar zelo različno po organizacijskih enotah . 9. Zaključek Razmišljanja, ki so zapisana v članku, so odraz splošnih in specifičnih pogojev našega območja. Zavedamo se, da v življenju ni šablon in da ima vsako območje svoje specifičnosti. - Podatki za nekaj let nazaj in smernice srednjeročnega plana 1981-1985 pa nas prepričujejo, da je pot, ki smo jo ubrali, za naše razmere pravilna. - Naša organizacija in način dela zagotavljata, da bomo izvršili obveznosti, ki nam jih nalaga širša družbena skupnost. Zavedamo pa se, da je pri našem delu še mnogo napak, ki jih bo treba odpravljati . - Za povečanje blagovne proizvodnje in izvršitev del v pridelovanju lesa je za naše območje najpomembnejši proizvodni kooperant, zato je treba tej kate- goriji ljudi posvečati posebno pozornost, ki se odraža v socialni varnosti koope- ranta in njegove družine. Dalje v zagotovitvi dela čez celo leto, oskrbi proizvodnih sredstev in rezervnih delov ter pravilnem nagrajevanju. Pravice, ki izhajajo iz zdravstvenega, invalidskega in pokojninskega zavarovanja, je treba izenačiti z delavci TOZD. - Tudi fizične delavce TOK ne smemo zanemariti. Zelo važno je, da jih izobrazimo kot univerzalne delavce tako, da obvladajo vsa dela v pridobi-. vanju in pridelovanju lesa. Za nas je zelo pomembno tudi spravilo z žičnimi žerjavi. V zadnjem času smo primorani izobraziti tudi minerje. - Močno razslojevanje vasi, starostna struktura kmečkega prebivalstva in razvoj industrije, vedno močneje vplivajo na zmanjšanje odkupa na kamionski cesti. Odkup na kamionski cesti nadomešča odkup na panju, ki ga lahko pre- vzemajo proizvodni kooperanti ali delavci TOZD ali TOK : pri izvajanju del imajo pri nas prednost proizvodni kooperanti, nato delavci TOK. V letu 1980 smo, razen pri spravilu z žičnimi žerjavi, delavce TOZD izključi. li. - Pogoj za dosego postavljenega cilja so materialna sredstva. - Kompleksno gospodarjenje in pravočasna sestava gozdnogojitvenih in sečno-spravilnih načrtov ter njihova raba v pripravi dela, je osnovni pogoj za vključevanje v delo proizvodnega kooperanta ali delavca TOK ali TOZD goz- darstva. - Odprto ostaja vprašanje, ali naj proizvodni kooperant, oz. član TOK dela samo v svojem in tujem gozdu zasebnega sektorja ali naj prevzame nekatera dela tudi v družbenih gozdovih, kjer je to racionalno za TOK, kakor tudi za TOZD. - Za č-lane, predvsem pa za proizvodne kooperante je pomembno vprašanje izobraževanja in področje higiensko-tehnične zaščite : v naslednjem srednjeročnem obdobju moramo poiskati optimalne rešitve. - član, zasebni lastnik gozda, združen v TOK, ki s svojim delom ustvarja devizna sredstva, bodisi z izvozom gozdnih sortimentov ali v reprodukcijski verigi 177 z lesno ali papirne industrijo, mora imeti pravice do deviz. Z deviznimi sredstvi mu mora biti omogočena nabava opreme ali rezervnih delov, ki se ne dobijo na jugoslovanskem tržišču, a so nujno potrebni v gozdni proizvodnji. - Izredno pomembni so finančni viri, predvsem sredstva za nabavo meha- nizacije, kjer so se vključile bančne organizacije, kar pa še vedno ni dovolj. - TOK razpolaga s skromnimi sredstvi, zato je tudi pomembno kreditiranje izgradnje gozdnih cest in vlak, in sicer kot sovlaganje lesne industrije (primer Meblo, TOZD lverka) ali kot bančni kredit. - Pomembna so tudi sredstva SlS gozdarstva Slovenije, ki jih vlagamo v raz- širjeno biološko reprodukcijo. Obnova manjvrednih gozdov je za naše območje izrednega pomena. Literatura 1. Korber, B .: Vloga gozdarstva pri socialistični preobrazbi vasi, Gozdarski študijski dnevi. BF VTOZD za gozdarstvo , Ljubljana 1976. 2. Krivec, A.: Priprava dela in nova tehnologija gozdne proizvodnje. GV 1971/1 . 3. Krivec, A. : Temelji znanstvene organizacije dela v gozdni proizvodnji, skripta, VTOZD za gozdarstvo BF, Ljubljana 1973. 4. Klanjšček, V.: Cestni fondi za območje SGG Tolmin (1. 10. 1979). S. Mlinšek, D.: Sproščena tehnika gojenja gozdov na osnovi nege. PZGGO, Ljubljana 1968. 6. Papež, J .: Elementi za sklenitev samoupravnega sporazuma o temeljih plana samoupravne interesne skupnosti za gozdarstvo tolminskega gozdnogospodarskega območja 1981-1985. 7. Papič, F .: Poslovna poročila in ostala interna dokumentacija TOK Idrija, 1976/80 . 8. Vizjak , M.: Nekateri vidiki organizacije zasebnega sektorja gozdarstva, Gozdarski študijski dnevi, BF VTOZD za gozdarstvo, Ljubljana 1976. 9. Winkler, 1. : Sedanje stanje in temeljni problemi gospodarjenja z zasebnimi gozdovi v SRS, Gozdarski študijski dnevi , VTOZD za gozdarstvo BF, Ljubljana 1973. 178 Oxf. : 426.1:174.7 Picea abies K. šKODE, KI NASTAJAJO ZARADI STRELE V SMREKOVIH MONOKULTURAH NA POHORJU Stana Hočevar, Dušan Jurc Smreke v enodobnih monokulturah se suše tu in tam predvsem na območju TOZD gozdarstvo Mislinja. Tu je smrekove monokulture zasnoval pred približno 100 leti veleposestnik Perger, in sicer namesto bukovo-jelovega ali jelovo-buko- vega gozda. Ostanke prvotnega gozda vidimo še danes, ker sta smrekam tu in tam posamično primešani stara jelka (Abies alba) in bukev (Fagus silvatica). V letu 1981 so opazili revirni gozdarji sušenje smreke v skupinah predvsem v revirju Komisija, k. o. Mislinja in k. o. Tolsti vrh, v odd. 60/11-f in 61-a. Smreka uspeva tu na nadmorskih višinah 1050 do 1150 m na severozahodnih in zahodnih legah, nagibi so 25-30°. Tla so plitva, geološka podlaga je tonalit. V add. 60/11-f je primešan smreki posamezno rdeči bor (Pinus silvestris), v drugem oddelku 61-a pa evropski macesen (Larix europaea), bukev (Fagus silvatica) in jelka (Abies alba). Ko smo pregledali 27. 1. 1982 skupinsko sušeče se smreke, okularno nismo opazili na njih nobenih znamenj bolezni. Le med njimi dominantno rastoči evropski macesen je imel po deblu sled strele v spirali. Podrli smo sušečo se smreko in odrezali kolobar na višini 8 m. V lesu kolobarja smo ugotovili spre- Strela je razčesnila javor (Boyce '1961) 179 Od jel ke so po streli ostale samo trske. Foto M. Piskernik membe, ki jih je očitno povzročila strela . Pučnik (1980) namreč piše, da ima v letnem poprečju največ nevihtnih dni prav slovenjegraška kotlina. Pogosto se dogaja, da se zaradi udarca strele posuše skupine dreves. To sušenje se širi centrifugalno od drevesa, v katerega je treščilo, če rastejo na ravnini. Na nagibih pa se širi sušenje po nagibu navzdol. če pogledamo ta sušeča se smrekova drevesa, ne opazimo na deblih nobenih zunanjih poškodb od strele. Odmiranje drevja je včasih hitrejše, včasih počasnejše. To razlagamo tako, da se strela v zemlji razdeli in tako uniči drobne in močno razvejane korenine bližnjih sosednjih dreves. To odmiranje je odvisno od velikosti poškodb in od debeline drevesa (K . B. 1959). Včasih opazimo, da so tla žarkasto raz- brazdana okrog drevesa, v katerega je treščilo. Za gozdarstvo je seveda bolj pomembno odmiranje dreves zaradi strele v skupinah kot pa posamič. Take luknje v sestoju, ki nastanejo zaradi strele, so velike 1 ar do 1 ha. Pojavljajo se skoraj izključno v iglastih gozdovih, predvsem v borovih in smrekovih. Listavci pa, ki rastejo med sušečimi se iglavci, ostanejo neprizadeti (Schwerdtfeger 1970). Te luknje so izhodišča za vetrolome. Nastanek lukenj (praznin) zaradi strele je verjetno vezan na razelektritev, pri čemer moč toka pojenjuje z oddaljevanjem od centra in povzroča hujše a!i milejše poškodbe celic v deblu in koreninah. 180 »Totalka" zaradi strele. Foto C. Sem škode, ki nastanejo na drevesih zaradi strele, so de·loma mehanične deloma fiziološke narave. Na splošno strela najraje udari v prostorastoča ali v dominantna drevesa, ker le-ta dobro odvajajo in prevajajo elektriko. Strela lahko trešči v različna mesta: v vrh krošnje ali pod njo, v dnišče debla, v koreninski vrat ali v tla. Učinek strele je zelo različen. Včasih zapusti za seboj na ·deb!lu samo žlebič ali brazde, včasih se spusti v zemljo po brazdah, ki so nastale pri prejšnjem udarcu strele. Pogosto potekajo žlebiči po deblu navzdol v ravni ali spiralni smeri kot potekajo vlakna ali kot je zasukano deblo. Strela odlupi lubje v ozkih, dolgih trakovih ali pa se lubje v večjih kosih razcepi in odpade. če udari strela v deblo s polno močjo, tedaj se razgali drevesne deblo do lesa in se hkrati razkolje v več metrov dolge kose. Deblo se lahko razkolje od vrha do tal ali pa se odlomi krošnja, pri čemer se preostali debelni štrcelj včasih popolnoma razcepi. Strela najbolj ogroža dominantr.e visokodebelne iglavce, topol, hrast, hruško drobnico, brest, vrbe, jesen in robinijo; manj ogroža jelšo, javor, navadni divji lwstanj, bukev, gaber in brezo (Schwerdtfeger 1970). Pri tem je važna površina lubja. Drevesa. ki imajo gladko lubje in se lahko zmočijo, hitro odvajajo elektriko in jih zaradi tega strela manj ogroža kot tista, ki imajo razpokana lubje. V 181 drevesa, posebno v hrast in bor, ki rastejo na vodnih žilah, njihove korenine pa segajo do talnice, pogosteje trešči. Prav tako trešči v tista drevesa, katerih korenine se razraščajo tik pod površino tal, kot npr. v smreko, japonski macesen in zeleno dugfazijo na vlažnih rastiščih. Poleg grobih mehaničnih poškodb nastanejo tudi notranje poškodbe zaradi odmiranja posameznih delov lubja. Zaradi tega, ker razvije strela visoko napetost in jakost toka, uniči celice v deblu in koreninah. Smreke, v katere trešči, ostanejo lahko do naslednje pomladi sočna zelene. Toda na začetku vegetacijske dobe korenine ne morejo več prehranjevati drevesa, saj so zaradi strele odmrle ali pa so samo prizadete; tudi kambijalna p.last drevesa je poškodovana. Kambij (meznik), ki je najmanj odporen, je posebno občutljiv za razelektritev. Hartigova raziskovanja (1897) so pokazala, da nastane v lesu debla, v katerega je treščilo, nenormalno tkivo . Lahko pa v tem primeru na površini debla ne opazimo nobene poškodbe. V lubju nastanejo majhni navpično podaljšani pra- meni trdega tkiva (sledi strele), ki so svetlejši od normalno razvitih. V lesu nastanejo tudi strelini kolobarji, ki lahko obsežejo celo deblo, visoki pa so nekaj deset cm. Ti kolobarji nastanejo v braniki tistega leta, ko je treščilo v drevo. Pri nekaterih iglavcih se razvije, če trešči vanje, nenormalno veliko število smolnih kanalov. Tubeuf (1906) je v smreki opisal nenormalno tkivo, ki je nastalo zaradi strele. V njem ne vidimo povečanega števila smolnih kanalov, je po- polnoma podobno poškodbam, ki jih povzroči mraz. čeprav so zaradi strele prizadeta (poškodovana) navadno visoka drevesa, pa lahko odmro ali so po- škodovane tudi skupine semenic v drevesnici in skupine mladih dreves (Jackson 1940, Rhoads 1943, glej Boyce 1961). Ce primerjamo zdrav smrekov les s tistim, ki ga je poškodovala strela, opazimo naslednje: zdrava jedrovina je svetleče bela, beljava ima drobne smolne kanale. Smrekov les, v katerega je trešči;lo, lahko na površini posivi. če na- pravimo vzdolžni ali prečni prerez lesa smreke, v katero je treščilo, vidimo, da je postal sivo modrikast ali rdeče progast. Proge lahko potekajo vzdolž celega debla. Les je v primerjavi z zdravim mehkejši in daje vtis nastajajoče zadušenosti. Tudi tekstura ni več tako izrazita kot pri zdravem lesu. Okularno lahko opazimo, da so lesna vlakna poškodovana. Raziskovanja so pokazala, da so se dobre lastnosti smrekovega :lesa občutno poslabšale. Specifična teža, trdnost na upo- gib in pritisk ter strižna trdnost se zmanjšajo. Poškodovani les je tudi bistveno lažji. Obe barvni spremembi in tehnološke spremembe lesa smo tudi mi opazili na odžaganem smrekovem kolobarju. Les, v katerega je udarila strela, je zaradi fizikalnih in kemičnih sprememb posebno občutljiv za okužbe z glivami, ki razkrajajo les, in za napade škodljivih žuželk. Stoječi in posekani smrekov les, ki ga je prizadela strela, zelo pogosto hitro napadejo sekundarni škod ljivci, kot npr. smrekov lestvičar (Xyloterus lineatus) in navadni vrtovin (Hylecoetus dermestoides), ki vrta svoje rove globoko v les. Vlaga v lesu dreves, ki ga je oplazila strela, je posebno ugodna za uspevanje gliv, ki so hrana za zalega (potomce) obeh vrst hroščev, ki uničujeta les. Odmrle glivice obarvajo stene rovov črno, kar je za les poleg tehnične škode še lepotna napaka. Posamič najdemo tudi ličinke smrekovega kozlička v tistih hirajočih smrekah, v katere je treščilo. Ugotovili smo, da je sušeče se smreke v obeh oddelkih v množici napade·! smrekov parnooki likar (Polygraphus poly- (graphus) in tu in tam tudi smrekov kozliček. Tega nismo mogli določiti, ker je prezimoval v razvojni stopnji ličinke. Smreke, ki jih je poškodovala strela, je treba takoj podreti, če je mogoče še pred začetkom pretakanja sokov. Nato moramo debla oklestiti, obeliti, raz- 182 žagati v hlade in jih odpeljati iz gozda na žago ter tam kolikor je mogoče hitro razžagati, da se vanje ne zavrtata smrekov lestvičar ali navadni vrtovin. čim hitreje se ta postopek odvija, tem ugodnejše so možnosti uporabe. če pa les , ki ga je poškodovala strela, dalj časa ne posekama, pomeni ta zakasnitev pre- cejšnje zmanjšanje kakovosti in vrednosti lesa. Literatura 1. Bo/meri , E.: Kiefernsterben auf Wasseradern. Atlgem. Forstz ., Nr. 51, 885, 1959. 2. Boyce, J. S .: Forest Pathology. McGraw-Hi 11 Book Company, 61--il4. 1961. 3. K. B.: Technologische Schaden am Holz durch Blitzschtag. Hoiz-Zentralblatt, Stuttgart . 85. 177. 1959. 4. Pučnik, J .: Velika knjiga o vremenu. Ljub:jana, CZ, 266, 1980. 5. Schwerdfeger, F.: Blitzschiiden. Oie Waldkrankheiten . Hamburg . 60-61, 1970. Oxt.: 972.2 SEDEŽ SVETOVNEGA GOZDARSTVA V LJUBLJANI (Ponatis po Delu, dne 13. 3. 1982) Bogdan Pogačnik Poslovna mapa z napisom Mr. Pre- sident, ki se je zaradi podpisovanja znašla na mizi prof. dr. inž . Dušana Mlin- ška v Gozdarskem inštitutu v Ljubljani, je že sama pričala o tem, da je po izvo- litvi tega našega strokovnjaka. profesorja za gojenje gozdov na Biotehniški fakul- teti, poslej za pet let sedež Mednarod- nega združenja gozdarskih raziskovalnih organizacij v Jugoslaviji. V Ljubljani naj "1 986 1982 / Ljubljana bi bil leta 1986 tudi prihodnji svetovni kongres te pomembne in že kar častitljivo stare organizacije, ki si je zadala za nalogo, da rešuje gozd, vir življenja. Minuli 17. kongres IUFRO je bil lani v Kiotu na Japonskem. Prvič izven zahodne poloble, so zapisali poročevalci in obenem zabeležili, da se je tega. srečanja udeležilo rekordno število strokovnjakov, čez 1300 iz 73 držav. V mednarodno združenje je zdaj včlanjenih 92 držav in med tistimi, ki so se včlanile v zadnjem razdobju, je poleg nekaterih novih neodvisnih afriških držav tudi LR Kitajska. Nasploh ima združenje zelo staro tradicijo. Ustanovi1li so ga leta 1892 in bo torej kmalu slavilo stoletnico. Pobudniki združenja so bili gozdarji Francije, Nemčije in Avstrije, seveda še one bivše Avstroogrske, v kateri so sodelovali tudi slovenski gozdarji. Nekateri med njimi so se. kot je povedal prof. Mlinšek, že takrat uveljavili, na primer Kolar iz Gorenjske in Dimitz iz Gorice. Kongres IUFRO bo v Jugoslaviji sicer prvič, a so naši gozdarji dobro znani v svetu. Za to, da smo prevzeli organizacijo prihodnjega kongresa, je govorilo več razlogov. Najpomembnejši pa je gotovo ta, da naj bi bil kongres konkretna spodbuda za naše še boljše delo v proizvodnji in na raziskovalnem področju, tako da bi bili sposobni mednarodne konfrontacije in kritike, je pojasnil novi predsednik združenja prof. Mlinšek. »Jugoslavija je s svojimi gozdarskimi razisko- 183 va/nimi inštitucijami trenutno nekje med 12. in 15. mestom na svetu. Od 91 včlanjenih držav jih je le petina razvitih, druge so države v razvoju, in ker smo tudi mi nekje na sredi, na prehodu, bi bilo predstavljanje naših rezultatov v gozdarstvu in predelavi lesa najbrž zanimivo tudi za vse druge.« Prof. Mlinšek pa je bil tudi samokritičen: »V zadnjem času tudi v gm.darstvu preveč samo govorimo, zato bi se vsaj ob tej priložnosti kazalo bolj obrniti v stroko.« že letos aprila se bo v Ljubljani sestal izvršni odbor mednarodnega združenja. Udeležilo se ga bo okrog 50 vodilnih funkcionarjev in raziskovalnih strokovnjaka•; z nalogo, da izdelajo program cela za naslednjih pet let. IUFRO je zelo razvejana organizacija. Njen stalni sekretariat je na Dunaju in avstrijska vlada gmotno podpira poslovanje pisarne. Glavni sedež združenja pa je vselej v kraju, od koder je njegov izvoljeni predsednik. Prof. Mlinšek je prevzel mednarodno predsedstvo za nemškim strokovnjakom prof. Waltherjem Liesejem s hamburške univerze. Mlinškov podpredsednik je Američan R. Buckmann. Združenje seveda povezuje Vzhod in Zahod, ne glede na blokovske poglede držav. »Sploh smo gozdarji trdno povezana svetovna družina, še veliko bolj kot zdravniki. Kamorkoli pride gozdar, povsod po svetu ga prijazno sprejmejo.« V združenju so upoštevali geografske regije, strokovno delo pa so razdelili po posebnih oddelkih. V dokumentih devetih regij piše, da je predsednik Sredo- zemlja Turek A. Semizoglu, predstavnik Sovjetske zveze direktor moskovskega gozdarskega inštituta N. A. Mojsejev, predstavnik Zahodnega Pacifika mladi ma- lezijski strokovnjak Moad Noro, predstavnik kmetijsko-gozdarske organizacije OZN (FAO) Flores Rode. Od strokovnih oddelkov se prvi ukvarja z gojenjem gozdov in vprašanjem okolja, drugi z gozdnimi rastlinami in varovanjem gozda, tretji z operacijskimi in tehniškimi vprašanji, četrti z ekonomiko in planiranjem, peti z lesno industrijo in šesti s splošnimi vprašanji od terminologije in računal­ ništva do filozofije. že v tem krogu prihaja do zelo koristnega prelivanja izkušenj in odkritij . V Kiotu so, na primer, vprašanje tropskih gozdov osvetljevali s kar se da različnih vidikov, tako kot je na ta problem gledal severnjaški Finec Har/aa ali kot sta gdedala Afričan Abeli iz Tanzanije in azijski gozdar Kaevlaida iz Tajske . O nacionalnih in internacionalnih vidikih gozdarske ekonomike so razpravljali Američan, Nigerijec in Indonezijec. O onesnaženju zraka so med drugimi podali poročila čeh Materna, Japonec Proue in naš šolar. Znotraj teh odborov delujejo raziskovalne inštitucije po različnih državah. Skupaj je več kot 240 raziskovalnih ustanov z več kot deset tisoč raziskovalci. Izvršni odbor mednarodnega združenja pa skrbi za usklajevanje in načrtuje skupno raziskovalno politiko. ln kaj je danes poglavitno vprašanje? Kakšen je položaj gozdov in lesa kot dragocene surovine v svetu? »Če bi rekel, da je položaj kritičen, bi bilo to daleč preblago," je odkrito odgovoril prof. dr. Mlinšek. »Položaj je katastrofalen. V svetovnem merilu smo po vojni uničili že 1 milijardo hektarov gozdov od 3,7 milijarde gozdov. če pravim uničili, mislim s tem, da smo jih ali iztrebili ali pa izkrčili za kmetijske potrebe, prepričani, da je to bistveno za večje pridobivanje hrane, vendar je to zelo kratkovidna. Težišce našega raziskovalnega dela in skupne mednarodne gozdarske politike v tem trenutku je, da bi se obrnili v tako imenovani tretji svet, v tropske gozdove. Hkrati naj bi delo v gozdarstvu humanizirali, tako v odnosu do ljudi kot do prirode same. Tretje težišče pa je zapopadeno v usmeritvi, ki jo v Evropi zadnje čase vse bolj zavestno razvijamo, namreč da gre pri gozdovih za večnamensko delo, ne samo za pridobivanje lesa, ampak tudi za varovanje 184 Naš gozdarski inštitut v Ljubljani /(ongres IUFRO je velika čast, vendar tudi velika obveznost- predvsellJ do nas sa171ih Nekaj podrobnosti iz raziskovalne opreme enega izmed japonskih gozdar- skih inštitutov, ki so gostili IUFRO kongres lansko leto na Japonskem Ergonomski laboratorij Terenska merska oprema Zgoraj: Elektronski prostorski analizator Spodaj: Veterni tunel okolja in za življenje sploh. V Evropi smo pri pridobivanju lesa in varovanju gozdov zašli v krizo že pred več kot 200 leti in zato smo se zdaj toliko hitreje vzdramili. Novi koncept varstva okolja in gospodarjenja z gozdovi torej ne teme,lji samo na sodobnih tehnoloških prijemih, ampak mora upoštevati tudi prvobitni, praelementarni odnos do gozdov, kajti če bomo gozdove uničevali in jih nato skušali z agrikulturnimi sredstvi spet oživiti, bo to veliko dražje in bolj zapleteno, saj gre v bistvu za umeten postopek, ki je daleč od naravnega razvoja.~< Nasploh prof. Mlinšek n:teni, da v agrikulturi preveč razmetavamo energetske vire. od elektrike do umetnih gnojil. »Ta koncept smo doslej napačno prenašali· tudi v tretji svet, kjer so tla še bolj problematična in težavna in ti načini niso uspešni. Večina tal v Afriki je sestavljena iz tako imenovanih lateritnih zemeljskih sestavin. L:e pred mnogimi leti so se v FAO spraševali, kako to, da se črnci v Afriki selijo iz predela v predel. Očitno je, da tega ne delajo zaradi nekakšnega prirojenega nomadstva, ampak zaradi stvarnih obdelovalnih potreb zemlje, ki se hitro izčrpava. V vsej Afriki je morda samo nekaj predelov, kjer je zemlja boljša, vulkanska, na primer v Keniji. Nasploh je pridelovanje hrane in gojitev gozdov v Afriki bolj problematično, kot je splošno mnenje. Evropske tehnologije ne moremo neposredno prenašati v Afriko, saj ni primerna za njihovo zemljo i~ je v bistvu še vedno preračunana samo na ponovne dobičke, pri čemer pa ostajajo domačini še naprej revni_,, Opozoril je tudi na analize nekaterih nemških fizikov o usodni nevarnosti, kjer je bil zadnji kongres, je povedal, da ima ta država kljub veliki gostoti ki obkroža siceršnjo mrtvo materijo kot edina živa plast. O izkušnjah Japonske, kjer je bil zadnji kongres, je povedal, da ima ta država kljub veliki gostoti prebivalstva, medtem ko ima Jugoslavija s površino 250.000 m2 20 mi.lijonov prebivalcev, jih ima Japonska na 350.000 m2 kar 113 milijonov, več kot 65 od- stotkov ohranjene gozdne površine. ln čeprav znaša njihov letni prirastek v gozdu okrog 100 milijonov kubikov lesa, ga posekajo na leto le 40 milijonov kubikov. Preostali les, to je okoli 70 milijonov kubikov, na leto ga namreč predelajo okrog 110 milijonov kubikov, uvažajo, modrujoč: slabi časi šele prihajajo! Varčujejo tudi pri domači porabi energije, zato dajo lesne iverke zmleti v Kanado, kjer je ta postopek cenejši, in nato zmlete spet uvažajo. »Nasploh skušamo v Jugoslaviji tudi v gozdarstvu ubirati neuvrščeno pot med Vzhodom in Zahodom. Namesto komercialnega izkoriščanja, kot to delajo na Zahodu, ali spreminjevalnega posiljevanja narave, kot to poskušajo delati na Vzhodu, skušamo mi v gozdu le usmerjati.« Nadalje je dejal. da je etični odnos jugoslovanskih gozdarjev priznan v svetu, čeprav je jasno, da je treba upoštevati tudi drugo načelo. namreč, da je varstvo narave organsko povezano s sečnjo in proizvodnjo. »Ločevati varstvo od proizvodnje je po našem zgrešeno in nestvarno.« Priznal je sicer, da tudi na gozdarje v Jugoslaviji trenutno pritiska težnja povečati izvoz. »Če smo vsi kot del družbe za sedanji položaj tako ali drugače soodgovorni, moramo tudi zdaj po svojih močeh pomagati vsi, da voz izvlečemo. vendar bi moralo biti to samo kratkoročno.« V minulih tridesetih letih so gozdarji v Jugoslaviji delali z zavestjo in vsaj v Sloveniji se je stanje gozdov od leta 1945 do danes izboljšalo za 20 odstotkov. "v gozdovih v Mislinji,« je konkretno navedel prof. Mlinšek, ki je po rodu Velenjčan in je v začetku svoje znanstvene kariere deloval tudi operativno v Gozdnem gospodarstvu v Slovenj Gradcu, ••Smo. na primer, od leta 1954 do zdaj gozdne zaloge povečali od 190 na 300 kubičnih metrov, ob tem pa smo normalno sekali in ustrezno plačevali ljudi.« "185 Kot strokovnjak se danes posveča raziskovanju in poučevanju predmeta o negi gozdov, torej vprašanju, kako vplivati na življenjsko krepitev gozdov. Pii tem se ravna po onem, ljudem namenjenem vodilu starega šolnika Pestalozzija, češ: ,,Na otrokovo osebnost mora okolje tako vplivati, da se njegove prirojene vrline krepijo, negativne lastnosti pa zmanjšujejo .« Kako bujno je življenje v gozdu, dokazuje podatek, da je samo v običajnem bukovem gozdu čez 4000 rastlinskih vrst in okrog 6000 živalskih. Težko bi prešteli tudi vse vrste dreves; od skrajnega severa do tropskega pasu. Za področje pragozdov, to je gozdov, ki jih še ni dosegel vpliv človeka, se prof. Mlinšek zanima tudi pri nas: »V Sloveniji je največ pragozdov na Kočevskem, nekaj jih je tudi na Pohorju, zlasti pa so v Bosni, črni gori in Srbiji.« Predvsem pa prof. Mlinška veseli, da se mladi rodovi študentov na fakulteto za gozdarstvo vpisujejo že s privzgojenim posluhom za gozdarstvo in nagnjenjern do narave. O tem pričajo tudi diplomske naloge, kot si jo je, na primer, nedavno izbral eden izmed slušateljev: >>Gozd in glasba<<. Ali torej slišimo? Ali se slišimo? Ali gozd še šumi? Ali še smo? Oxf.: 182- - 097 ZBOROVANJE MEDNARODNEGA DRUŠTVA ZA PROUčEVANJE VEGETACIJE - ZADNJIKRAT V RINTELNU (ZRN) Mitja Zupančič Tudi leta 1981 je bilo od 13. do 16. aprila v Rintelnu ob Weserju 25. zborovanje Mednarodnega društva za proučevanje vegetacije. žal je bilo to jubilejno zbo- rovanje zadnjikrat v tem lepem, mirnem spodnjesaškem mestecu. Od sedaj naprej se bodo zborovanja selila iz mesta v mesto po vsej Evropi in celo izven našega kontinenta. Zborovanja se je udeležilo 147 članov tega mednarodnega društva iz 21 držav. Kot navadno so bili najštevilnejši znanstveniki iz ZR Nemčije in Holandije. Udeleženci so bili tudi iz Japonske, poleg njih pa še zastopnika daljne Kitajske in Avstralije. Zbrali smo se udeleženci vseh kontinentov razen iz Afrike. Tako številčnost gre pripisovati večim stvarem. V prvi vrsti zaradi zanimive tematike, jubilejnega zborovanja in poklonitvi trem umrlim velikanom sodobne fitoceno- logije. V letu 1980 umrlemu očetu sodobne fitocenologije Josiasu Braun-B!anquetu, o katerem je govoril in podal njegovo življenjsko delo in podobo dr. S. Pignatti. Sin dr. J . Ti..ixen je spregovoril o očetu znanstveniku Reinholdu Tuxnu, ki je bil duhovni vodja in oče tega mednarodnega društva. Znani švicarski fitocenolog in ekolog dr. H. Ellenberg pa je orisal življenjsko pot ameriškega kolega Roberta H. Whittakerja. Glavna tema zborovanja je bila struktura in dinamika gozdov. Na to temo je bilo 36 predavanj. ki so obravnavala vegetacijske tipe v pragozdu, gospodar- skem gozdu in gozdarsko problematiko v zvezi z vegetacijo na sploh; o opazo- vanjih vertikalne ali horizontalne strukture, kot npr. o s-lojevitosti, sinuzijih, flo- ristični variabiliteti ene plasti , populaciji, minimalnih arealih ipd ; o vprašanjih 186 dinamike, npr. o razvojnih fazah gozda, vključno s fluktuacijsko in fenološko ritmike itd . Od Jugoslovanov smo bili štirje. prof. dr. Ljerka Markovic iz Zagreba ter trije Slovenci, dr. Lojze Marinček, dr. Ivo Puncer in dr. Mitja Zupančič. Ljerka Mar- kovic je imela zanimivo predavanje o posečni vegetaciji v asociaciji Abieti-Fagetum dinaricum v Sloveniji (Zur Kenntnis der Schlagvegetation im Bereich des Abieti- Fagetum dinaricum in Slowenien). Markoviceva je večletna naša sodelavka, ki pri nas proučuje predvsem ruderalno vegetacijo in v to delo uvaja naše miajše kolege. L. Marinček in M. Zupančič sta pripravila predevanje o nekdanji in današnji razvojni dinamiki smreke v montanskem pasu slovenskega predalpskega in alpskega območja (Die Fichte in den ehemaligen und rezenten Sukzessionen in der montanen Stufe der Slowenischen Voralpen- und Alpengebites.). Kratko poročilo o njunem prispevku je naslednje: Smreko štejemo za borealno-kontinentalno-montansko vrsto, ki je k nam prišla iz jugovzhoda ali vzhoda. Sklepamo, da so ji v Sloveniji najbolj ugajale nekoliko hladnejše razmere ob koncu pleistocena, oziroma njegovih fazah pred poledenitvijo, oziroma ob koncu poledenitve in ob zaeetku holocena. V holocenu dosega višek v borealu in atlantiku z:asti v višjem gorskem svetu. Danes smreka zaseda naravna rastišča le tam, kjer so lokalnoklimatsko h~ladnejša in edafsko sveža rastišča. Skratka naseljuje rastišča, ki so bolj kontinenta/na. Zanimive so raziskave A. šerclja o postglacialnem razvoju gorskih gozdov v Sloveniji. Razvoj gozda v Alpah se ujema z onim na Koroškem, le da je pri nas podaljšana smrekova faza {boreal, atlantik), ki sledi borovi; domneva, da je v atlantiku smreka dosegla in obdržala vodstvo. Nato sledi faza z bukvijo. Prehod v bukovo fazo je bil verjetno tedaj mešan smrekov gozd. V začetku je bila to podfaza smreka-leska, kasneje smreka-bukev. Pred sušno subborealno dobo se smreka umakne in je le spremljevalka bukovemu gozdu. Vzrok za premene iz smrekovega v bukov gozd je v zvezi s klimatsko spremembo. Kasneje pospešuje smreko človek. Današnja naravna rastišča smreke v alpskem in predalpskem svetu Slovenije so v klimatozonalni asociaciji Adenostylo glabrae-Piceetum M. WRABER (1958; 1960 n. nud .) 1960 (prov.) {M . ZUPANČIČ et l. PUNCER 1966 mscr.) na apnencu, ter v paraklimatskih, edafsko pogojenih asociacijah na nekarbonatnih kamninah, kot so Loreo-Piceetum (M. WRABER 1953 n. nud .) ZUPANČIČ (1976) 1980, Spha- gno-Piceetum R. KUOCH 1954 emend. ZUPANČIČ 1981, Piceetum subalpinum BR.-BL. 1938, Abieti-Piceetum M. WRABER 1963 (prov.), kjer je lahko mešan substrat in Asplenio-Piceetum (BR.-BL. et WLIEG. 1939) R. KUOCH 1953, ki je na karbonatni podlagi. Smreka je v predalpsko-alpskem svetu Slovenije pospeševana skoraj v vseh gozdnih združbah, izjema so termotilni gozdovi in gozdovi na mokrih rastiščih. Največji del sekundarnih smrekovih fitocenoz je nastal na nekarbonatni podlagi, zlasti na rastiščih gozdov Luzulo-Fagetum montanum praealpinum MARINČEK (1977) 1981 in Luzulo-Abieti-Fagetum praealpinum MARINČEK 1977 (mscr.), v višjih, hladnih in svežih legah, kjer gre razvoj prek travišč, resav in grmišč Mesobrc- metum - Arnico-Nardetum ._ Calluno-Vaccinietum ._ Alnus viridis ._ Picea abies, Oxalis acetosella, Cardamine trifolia, v sekundarno združbo Luzu/o sy/va- ticae-Piceetum M. WRABER 1963. Na bolj suhih rastiščih ali v nižjih legah, kjer so večinoma zastopane združbe Blechno-Fagetum HT (1950) 1962 emend. MA- RINČEK 1970, Querco-Luzulo-Fagetum MARINČEK et ZUPANČIČ 1979 s. lat., Bazzanio-Abietetum M. WRABER 1958, Myrtillo-Pinetum austroa/pinum TOMAžič 1942, kot tudi deloma v prej omenjenih združbah gre regresivni razvoj prek 187 travišč v sekundarno fitocenozo Deschampsio f/exuosae-Piceetum M. WRABER (1953; 1960 n. nud.). Po poseku bukovih gozdov Anemone trifoliae-Fagetum TREGUBOV 1957 in Abieti-Fagetum praealpinum ROBIČ 1965 (mscr.) gre razvoj prek faz traviščnill združb in grmišč Festuco calvae-Avenastretum parlatorei _,. F.-A. fac . Festuca rubra ~ ... Nardetum strictae s. lat., oziroma Caricetum ferruginei ~ Sa/ix glabra- Ainus viridis stad ., ali Caricetum terruginei _, .. Nardetum strictae s. lat. ter sekun- darne antropozoogene fitocenoze Aposeri-Piceetum ZUPANČIČ 1978 (mscr.). Regresivni ukrepi na rastiščih smrekove združbe Loreo-Piceetum (M. WRABER 1953 n. nud.) ZUPANČIČ (1976) 1980 gredo prek različnih oblik traviščnih združb in resave Mesobrometum ali Trisetetum tlavescentis ali Prunello-Poetum -+ Arnico-Nardetum -+ Calluno-Vaccinietum in kasneje prek dolgotrajnih faz Luzuia sylvatica, Ca/amagrostis arundinacea, C. vil/osa, Picea abies, (Larix decidua), nazaj v prvotno naravno potencialno združbo Loreo-Piceetum.<< Popoldan tretjega dne zborovanja je bila še skupščina, kjer smo se dogovorili za nov način poslovanja Mednarodnega društva za proučevanje vegetacije. Društvo naj bi vodila skupščina, ki bi imela 40 delegatov iz vseh vključenih držav. Skupščina bi imela predsednika in sekretarja, ki bi ga izvolili delegati izmed sebe. Jugoslovani smo v skupščino predlagali prof. dr. Ljerka Markovi6 in prof. dr. Ljudevita llijanica iz Zagreba ter dr. Lojzeta Marinčka iz Ljubljane. Poslednja dva, naj bi glede na funkciji v Vzhodnoalpsko-dinarskem društvu za proučevanje vegetacije, povezovala omenjeni društvi med seboj. Skupščina zborovanja je tudi sprejela predlog češkoslovaških fitocenologov, da bo letošnje mednarodno znan- stveno zborovanje v Pragi od 5. do 8. aprila, s temo Horološki fenomen v vegetaciji. 188 JESENKOVA PR!ZNANJA ZA LETO 1982 Vsako leto počastimo z Jesenkovimi priznanji najzaslužnejše strokovnjake in organizatorje na področju biotehnike. To je pomemben dogodek za veliko dru- žino kmetijcev, gozdarjev, veterinarjev, biologov, živilcev, živinorejcev in lesarjev, ki imajo sicer vsak svoje specifične naloge, vsi pa obdelujejo del naše dobrot-· ljive zemlje, del našega dragocenega naravnega prostora. To dragocenost in dobrotljivost poskušajo ovrednotiti in ohranjati, negovati in razvijati. Milan Kuder prejema Jesen- kovo priznanje. Foto M. Kmecl Poznavanje zapletenih naravnih procesov zahteva razvito strokovnost in znanost, zraven pa še nadpoprečne mero vztrajnosti, žilavosti in upornosti. V naravi ni predvidljivih matematičnih shem in procesnih aksiomov. Zato so neuspehi človeškega dela pogostejši, razočaranja globlja in izkušnje mnogokrat grenke. Marsikdo v boju za zemljo in življenje ovihne, poišče si področje , kjer je pot do uspešnosti krajša, ob tem pa ostajajo še mnogi in prvim med temi mnogimi smo 15. marca letos v slavnostni dvorani na Univerzi Edvarda Kardelja v Ljubljani zaploskali od srca, s spoštovanjem do njihovega dela in vztrajanja. Za gozdarsko področje je letošnje Jesenkovo priznanje dobil Milan Kuder, dipL inž. gozdarstva, izkušen in uspešen praktik , s prefinjenim občutkom za razmeščanje gozdnogospodarskih parametrov v času in prostoru. Ko je zadnjih 8 let vodil naš Gozdarski inštitut v Ljubljani, je s to izkušnjo bogatil našo gozdnogospodarsko politiko, pri tem pa ni zanemarjal osnove naše stroke, kar ga je, to je zelo pomembno, čvrsto pripela na realna tla. Zato je bil lahko njegov prispevek k razvijanju gozdarstva vedno uspešen in učinkovit. 189 Uradna utemeljitev je bila naslednja: Dipl. inž. Milan Kuder spada v vrsto vodilnih gozdarskih strokovnjakov, ki so dajali ton pri gospodarjenju z gozdovi v Sloveniji v celotnem povojnem ob- dobju . Njegovo ime in delo je znano tudi v ostalih republikah SFR Jugoslavije. Osnovne zasluge dipl. inž. Milana Kudra za razvoj povojnega slovenskega gozdarstva so v naslednjem: - Odločilno je prispeval k oblikovanju sodobnih konceptov gospodarjenja z gozdovi v Sloveni/i. Pomembno je, da je pri tem vedno uspešno povezoval biološke, tehnološko-organizacijske in ekonomske komponente pri gospodarjenju z gozdovi. - Posebno dragocen je njegov prispevek na področju razvoja tehnologije in organizacije dela pri pridobivanju lesa. Njegovo razvojno snovanje ter dolgo- letno operativno delo odlikuje prodornost, doslednost, vztrajnost, prefinjen ob- čutek za red ter stalna skrb za strokovno in karaktemo oblikovanje mlajših sodelavcev. - S svojo širino je bistveno prispeval k povezavi in uveljavitvi slovenskega gozdarstva v jugoslovanskem prostoru. - Kot strokovnjaku z izjemno bogatimi operativnimi izkušnjami mu je uspelo učinkovito povezati raziskovalno delo z operativo. Zlasti so cenjena njegova pri- zadevanja pri vključevanju ključnih operativnih problemov v raziskovalne pro- grame ter skrb za materialno osnovo raziskovalnega dela. Za nas gozdarje je vesel in zanimiv podatek, da je za področje lesarstva dobil Jesenkovo priznanje profesor Bogdan Dietrich, ki ga poznajo mnoge gene- racije gozdarjev. Obema strokovnjakoma, kolegoma in prijateljema čestitamo! 190 IZ DOMAČE IN TUJE PRAKSE TRAJNOST GOSPODARJENJA DA All NE? Načelo trajnosti gospodarjenja je v bistvu nekaj zelo preprostega. Z gozdom moramo gospodariti tako, da ga bodočim rodovom predamo v boljšem in ne v slabšem stanju, kot smo ga sami dobili od predhodnikov. Podobno velja za gospodarjenje z vsem na- šim življenjskim prostorom in z vsemi njego- vimi elementi kot je zrak, voda, zemlja, živi svet , sploh z vsem, kar življenje omogoča in ga dela življenja vredno. Načelu trajnosti in našim predhodnikom se moramo zahvaliti, da je slovenski gozd v razmeroma dobrem stanju. V predindustrijski dobi, nekako pred 200 leti, je bil srednje- evropski gozd že zelo blizu uničenja. To je veljalo tudi za lahko dostopne gozdove pri nas. Topilnice rude, glažute in podobni začetki industrije so goltali ogromne količine lesa, neracionalno kmetijstvo je uničevala gozdove . Na srečo so se našli gozdarji ve- likega formata, ki so uveljavili načelo traj- nosti, ki so začeli z obnovo gozda. Naj ome- nim samo G. L. Hartiga. Tudi naš Josip Res- sel spada med take ljudi. Pomena trajnosti pri gospodarjenju z gozdom se v tem času niti še ne zavedamo. Drugače je drugod po svetu, kjer načela trajnosti ne poznajo ali ga nočejo poznati. 2.ivimo v dobi eksplozije prebivalstva in na- glega uničevanja gozdov, kot ga v dosedanji zgodovini sveta še ni bilo . Vsako leto izgine z Zemlje približno 20 milijonov hektarjev gozda, kar je približno površina naše d 1 žave. Pri tem so najbolj prizadete re·1ne dežele tropskega pasu. Tudi v nordijskih gozdovih, v tajgi, v Kanadi, ima gozdarstvo eksploa- tacijski značaj, torej povsem po:;pravlja ob- stoječe lesne zaloge. Le v Evropi in delu Severne Amerike se pozna ugodni vpliv načela trajnosti gospodarjenja. Les je idealna suro,;ina bodočnosti, vse- stransko uporabna in obenem energe:;tska su rovi na. Vsaka zaostritev pri preskrbi z energijo in surovinami pomeni močen prilisk na gozd. V hudih krizah pa je velika ne- Gozdna žetev je temeljito pospravila vse zeleno. Tako ne bo šlo dolgo! 191 varnost. da bo gospodarjenje z gozdovi padlo pod nekakšno izredno stanje, ki ne bo upoštevalo sklicevanja na načelo trajnosti. To utegne pomeniti udarec po gozdovih, kol ga dosedaj niti približno ni bilo. Le sedaj se pojavljajo (ne)strokovnjaki, ki se navdušujejo za totalno el'mehanizacija« praktično ne prihaja v poštev. Za zatiranje bi prišla v poštev edino letala ali še bolje helikopterji, katerih učinko­ vitost in uporabnost je pa v razčlenjenem alpskem svetu problematična, predvsem pa nevarna. Pri še tako vestnem in pedantnem tretiranju večjih strnjenih ma- cesnovih sestojev z avioni, bi ostala nepoškropljena posamezna drevesa v samem sestoju ali v neposredni bližini, na katerih bi se škodljivec nemoteno razvijal :dalje, kar bi izničilo končni efekt zatira/ne· akcije. Iz teh netretiranih osebkov bi se škodljivec v naslednjih letih nedvomno spet razširil po vsem sestoju. Zatiranje škodljivca z avioni bi bilo torej v vsakem primeru neučinkovito, pa tudi iz ekonomskega stališča težko opravičljivo posredovanje. Iz navedenega vzroka posredovanje z insekticidi na širšem območju praktično ne prihaja v poštev. Učinkovito posredovanje je možno le v omejenem obsegu , to je na posameznih ali manjših skupinah macesnov, če jih skušamo obvarovati škode in nelepega videza. Za zatiranje gosenic v prvih razvojnih stadijih bi prišli v poštev prašni ali tekoči preparati :lindana, ki jih izdelujejo domače kemične industrije. Zavedati se pa moramo, da bi v primeru uporabe insekticidov poleg škodljivca uničili tudi koristne žuželke ter na ta način, vsaj za krajše obdobje, še povečali že tako porušeno harmonično ravnotežje . V nasprotnem primeru smo kot nemočni opazovalci prisiljeni, da prepustimo nadaljnji potek razvoja škodljivca in z njim povzročeno škodo samoobrambnim mehanizmom narave same, ki bo po ravnih zakonitostih prej ali slej spet vzposta- vila normalno stanje. Škodljivost Sivi macesnov zavijač je brez dvoma eden najpomembnejših primarnih mace- snovih škodljivcev. Kljub temu, da tekom junija in julija obraščeni macesni do je- seni delno obnove iglice, so posledice brstitve opazne še v naslednjem letu, ker poškodovani macesni zaradi zmanjšanih drevesnih zalog odženejo krajše iglice. Gospodarsko pomembnejša je pa škoda, ki se kot posledica škodljivega delo- vanja gosenic pokaže v zmanjšanem prirastku lesne materije. Odvisno od inten- 221 zivnosti napada, to je od obrščenosti krošnje, se prirastek znrza tudi za 75 °/o normalnega prirastka. Iz meritev tujih raziskovalcev tudi povzemamo, da poškodo- vana drevesa vzpostavijo normalni prirastek postopoma šele v naslednjih nekaj letih. Izjemoma so lahko kalamitetne gradacije škodljivca tudi vzrok sušenju posameznih ali manjših skupin macesnov. Nevarnost sušenja je največja v pri- merih , če kalamitetni namnožitvi škodljivca sledi ostra zima z ekstremno nizkimi temperaturami ter do·lgim sušnim obdobjem ob začetku vegetacije. Sušenju najbolj .:izpostavljeni so macesni, ki rastejo na prisojnih legah in na suhih, siromašnih rastiščih. Ne nazadnje pa je množični pojav škodljivca pomemben tudi iz estetskega vidika. Je žalosten okras naših visokogorskih predelov in podzavestno deprimira- joče vpliva na razpoloženje in počutje vse številnejših obiskovalcev naših planin. Zaključne ugotovitve Množični pojav sivega macesnovega zavijača ter z njim povzročena škoda na odraslih macesnih v visokogorskem območju Julijskih Alp in Karavank v letu 1981. je bil prvi pojav te vrste, doslej pri nas nepoznanega škodljivca. Na slovensko alpsko območje se je škodljivec verjetno razširil iz sosednje Avstrije. Povod za razširjenje in kalamitetno namnožitev so bili nedvomno opti- malni klimatski pogoji. V obravnavanem primeru gre nesporno za macesnovo formo ali raso sivega macesnovega zavijača, saj so številne, za to raso značilne gosenice brstile izključno le macesnove iglice. Ob lanskoletni kalamitetni gradaciji so bili najmočneje napadeni in poškodo- vani macesnovi sestoji nad 1200 m nadmorske višine. Razvoj škodljivca je potekal identično švicarskim, avstrijskim in italijanskim navedbam in ga lahko ponazorimo z vitaformulo: 8,5-57/78 + 7P88 . Učinkovito zatiranje škodljivca je zaradi obširnosti in razdrobljenosti okuženih macesnovih sestojev praktično neizvedljivo, predvsem iz tehničnih in ekonomskega ozira. Vsekakor je nenadni pojav tega do leta 1981 v slovenskem prostoru še neregistriranega macesnovega škodljivca z gozdarskega stališča zelo zanimiv pojav, ki nakazuje verjetnost malenkostnega spreminjanja makroklimatskih pri- lik, ki so pogojevale njegovo širjenje proti jugovzhodu. Tako sta se ostalim več ali manj poznanim, standardnim macesnovim škodljiv- cem iz vrst entomofaune v nepolnih 24 letih pridružila tudi na našem, slovenskem območju še dva pomembnejša macesnova škodljivca: macesnov trips (Taenio- thrips laricivorus Krat.), ugotovljen leta 1957 v Kamniški Bistrici (Gozd . vestnik, št. 1 (1960), in sedaj še sivi macesnov zavijač, katerega širjenju v prostoru in specifičnostim nameravamo slediti v naslednjih letih. Literatura 1. Amann, G.: Ke rle des Waldes, Munchen 1959. 2. Auer, Ch .: Ergebnisse zwolljahriger quanlitaver Unlersuchungen der Populationsbewegung der Grauen Uirchenwicklers Zeiraphera griseana Hubner (= diniana Guenee) im Oberengadin (1949/60) ; Milleilungen der Schweizerischen Anstalt fUr das forstliche Versuchswesen, Heft 3. Zurich 1961 . 3. Ballensweiler, W.: Zur Kenntnis der Parasiten des Grauen Larchenwicklers (Zeiraphera griseana H.) im Oberengadin ; Mitteilungen der Schweizerischen Anstalt fur das forstliche Versuchswesen, Heft 6, Zurich 1958. 222 4. Bovey, R .: Beobachtungen uber die letzle Larchenwicklergradation in der Schweiz; 14. Verhand- lungsbericht der Deutschen Gesellschaft ti..ir angewandte Entomologie 1957. 5. Brauns, A.: Taschenbuch der Waldinsekten Stuttgart 1964. 6. Escherich, K .: Die Forstinsekten Mitteleuropas, Band 3., Berlin 1931. 7. Hess-Bech .: Forstschutz. Band l. Neudamm 1927. 8. Keilbach, R.: Die tierische Schadlinge Mitteleuropas, Jena 1966. 9. Maksymov, K .: Beilrag zur Biolog ie und Okologie des Grauen Uirchenwicklers Zeiraphera griseana (HB) in Engadin; Mitteilungen der Schweizerischen Anstalt fUr das forslliche Versuchswesen, Heft 3. Zurich 1959. 10. Nuss/in, 0., Rhumbler, L.: Forstinsektenkunde , Berlin 1927. 11 . Reisch, J .: Waldschulz und Umwelt, Beri in 1974. 12. Schwenke, W.: Die Forstschadlinge Europas, Band 3. Berlin 1978. 13. Schwerdtfeger, Fr.: Die Waldkrankheiten Berlin 1970. 14. Toman, V. : Macesnov zavijač tudi v naših gozdovih, Preseki št. 4/5, Bled 1981. Oxf.: 907.1 :907.3(497.12) ELEMENTI PRAKRAJINE MED RADUHO IN PECO Miran ča s* Na skrajnem vzhodnem delu Karavank, v kotu, ki ga omeJUJeJo tri priljub- ljene koroške planine nedaleč od Uršlje gore (1698 m), med pogorjem Smrekovca (1695 m), Bele peči z Raduho (2062 m) do Olševe (1929 m) na eni ter Pece (2126 m) na drugi strani, se razprostirajo bogati iglasti gozdovi smreke in macesna, oziroma mešani gozdovi s primesjo bukve, gorskega javorja in mestoma bresta. Trde magmatske kamenine se pokažejo na površje izpod dob:o razvite plasti svežih rjavih tal le redko, največ na grebenih in v jarkih. Bolj vidna so skalna pobočja in stene dolomitov ter apnencev v Beli peči, Raduhi, Olševi in Peci, ki prek melišč prehajajo v strma pobočja s skalnimi skoki. Tla so tukaj bolj suha in manj vodnata. Kot otok med dolinama Bistre in Koprivne pa se strmo dviga nekoliko niZJI, mestoma skalnat prakameninski hrbet Orožije ter višje pod Peco Mravljije s čofatijo. Geografska lega, hude zime, neprehodnost in težko spravilo lesa so ohranile te razgibane, skupinsko raznodobne, mešane gozdove v svoji dokaj naravni obliki vse do danes. Posegi človeka vanjo niso bili nikoli tako močni, da bi bistveno spremenili njihov osnovni življenjski utrip, kljub znanemu načinu po- speševanja smreke s fratarjenjem. Visoke lesne zaloge na boljših tleh so se dolgo ohranjale. Pred neprehodnimi predeli se je vpliv človeka še vedno zaustavil ali izgubil. Ponekod so se še ohranili sestoji, ki so nastajali in se oblikovali v stoletni borbi z naravo. Naj- raz-ličnejše oblike posameznih starih dreves kažejo na sebi sledove neizprosnega boja z viharji in snegom, v katerem so se ohranili le najvitalnejši. V zavetju teh temnih, težko prehodnih gozdov, se kot v oazah miru, daleč od hrupa civilizacije in mest ohranjajo stabilne populacije nekaterih naših najbolj ogroženih, avtohtonih živalskih vrst, ki jih ta gozd sprejema in ohranja. Med starimi bukvami in smrekami prhutajo in klepljejo divji petelini, se spreletavajo jerebi, pod njimi rukajo jeleni, v skalovju piskajo gams i .. v vratičju .. M. č., dipl. inž. gozd., TOZD črna na Koroškem, 62393 črna na Koroškem, YU . 223 Mogočna smreka nedaleč od Janževega. Debela je 139 cm, z vejami, ki · imajo tudi do 42 cm debeline. Foto F. Pušnik zelene jelše, kjer gozd s smreko ali macesnom vrzelasto prehaja v ruševje in travnate go;Jičave nad gozdno mejo, sledimo belega zajca, višje ruševca in ponekod tudi belko . Kot varuh nad vsemi, kar se je prepletlo in obdržalo v mnogih letih med temi grebeni in pobočji pa jadra planinski orel in se oglašajo krokarji. Prvobitnost gozdov, strmi vrhovi, mogočnost starih viharniških dreves in vsega živega, kar si je izbojevale svoj prostor v tej divjini, bogatijo človeka in ga usmerjajo pri varovanju in razvijanju zdravega naravnega okolja. Potrebe družbe po lesu in zahteve v zaostrenih gospodarskih razmerah pa nas ženejo, da z mehanizacijo vse bolj prodiramo tudi v ta prostor. Samo razumno, celovito vrednotenje tega gozda kot občutljivega ekosistema, ga lahko obvaruje pred izničenjem in ohrani njegovo naravno oziroma ekološko in teg ri teto. Takšen pregled tega območja je tudi Jelenov greben v Medvedjeku po·leg prav tako naravnih Ježevih repov s pestro floro in favno pod severno steno Raduhe. Dobrih dvajset minut hoje od gozdarsko-lovske koče na Ježevem, blizu prehoda panoramske gozdne ceste s Koroške na štajersko v Savinjsko dolino, nas strma gozdarska steza pripelje skozi raznodoben smrekov gozd do zaoblje- nega grebena pri nadmorski višini 1350 m. Tukaj opazimo ob stezi vse več debelih, močno razvejanih smrek. 224 Prevzame nas pogled na prvo debelejše smreko (Picea abies) s premerom 139 cm in višino 26m, ki ima pri višini 1,30 m močno, stransko izraslo vejo s premerom 42 cm, kar je zavidljiva debelina že za prosto rastoče drevo. Glavno deblo, ki pri dveh metrih višine preide v močno razvejano krošnjo, je pri višini 12m odlomljene. Od tod naprej pa kot, da odganja proti nebu iz močnih stranskih vej »nov sestoj« dvanajst mlajših smrek, vrhov, od 4-14 m visokih. življenjska moč smreke je že v upadanju, posamezni vrhovi že kažejo znake sušenja. Nekaj deset metrov naprej obnemimo ob pogledu na dve mogočni, skupaj rastoči smreki, ravne rasti in gostih vej s premeroma 113 cm in 135 cm, katerih krošnji sta se v odmaknjenosti 2m zrasli in oblikovali v enotno krošnjo, visoko okoli 29m. Veje segajo od 3m višine naprej. Vitalnost dreves pada, debeljša smreka je suha že do polovice. Najznamenitejša pa je smreka 15m nižje. Od višine 1 m nad tlemi se deblo s premerom 139 cm in s skupno višino 29m razveja v številne, stranske med sabo prepletene veje s premeri od 15-25 in več cm, ki tvorijo enotno krošnjo s pre- merom približno 15m. Osnovno deblo, vrh je od višine 6 m naprej suho. Do te višine so nagnetene tudi vse žive veje. Iz teh močnih, stranskih vej poganja proti nebu še 16 živih vrhov, krošenj, od katerih je eden 7., drugi pa 8. debelinske stopnje, z višinama okoli 27m. Vitalnost smreke v zadnjem letu močno upada, od prej je suhih že pet vrhov. Opisana smreka je prav gotovo eno od najzanimivejših dreves Slovenije, ki je nastala v neizprosni borbi in v igri z naravo. Škoda je, da je ne moremo ohraniti, ker se je začela sušiti. Vmes naletimo še na druge smreke s premeri od 80-120 cm. Na kratki poti okoli 200m smo obhodili že 11 zanimivih smrek velikank. če se s poti spustimo še 100m nižje proti jarku, pridemo do najdebelejše smreke s premerom 156 cm in višino 37m. Smreka je popolnoma zdrava, le sam vršiček je suh, verjetno od strele. Po približno 400 m dolgi krožni poti se znajdemo ob zadnjem orjaku, macesnu (Larix europea). Deblo z močno razvejano krošnjo ima premer 104 cm in višino 26m ter je verjetno najdebelejše drevo te vrste na Koroškem. Ta zanimiva skupina trinajstih mogočnih, viharniških dreves na Jelenovem grebenu je verjetno ostanek bolj ali manj samotnih dreves na davno zaraščenem pašniku. Zaradi svoje zanimivosti in pričanja o preteklosti, jih zdaj obravnavamo in varujemo, kot naravno dediščino Slovenije. Na tem območju pa je ohranjeno tudi najdebelejše drevo v Sloveniji. Na lepi razgledni točki blizu Pudgarskega pod Smrekovcem, raste ob sončni kmetiji Najevnik, sredi smrekovih gozdov lipovec (Tilia cordata) z obsegom 11,24 m, to je s premerom 358 cm ter višino 24 m. Zaradi starosti se z oboda votlega, iz več lip zraslega drevesa od časa do· časa že odkrhne kakšna veja ali vrh. Izgled lipe blizu starega kužnega znamenja tik ob gozdu pa zato ni nič manj privlačen. Na valoviti, sončni planoti na Pudgarskem raste ob gozdarski koči z dolgo tradicijo alpski bor, cemprin (Pinus cembra) s temno zeleno, jajčasto oblikovano krošnjo. Prsni premer debla je 48 cm, višina 11 m. Drevo je enkratna zanimivost v slovenskem prostoru. saj takšnega osebka te vrste, ki se je nekoč pojavljal tudi v našem višinskem gozdu, drugod v Sloveniji ne najdemo. Zato je drevo tudi ponos gozdarjev zlasti pa pudgarskega Adija, gozdarskega delovodja in lovskega čuvaja, ki z ženo že prek 20 let živi v tej koči. Zanimiva je tudi tisa (Taxus baccata) pri Mihevu v Podpeci s premerom 58 cm in višino 11 m, stara preko 300 let; jesen (Fraxinus exelsior) sredi gozda ob stari, podrti brunarici v Hudejevem v Orožaji, s premerom 152 cm in višino 27m, 225 Strah v takšnem objemu (fant ga ne more skriti) je upravičen. Foto F. Pušnik v katerega votlino bi lahko zlezlo 6 odraslih ljudi. Nevsakdanja je Bošnikova smreka pri Slovenj Gradcu, s premerom 177 cm in višino 28m; v črnečah pri Dravogradu raste najdebelejši prosto rastoči jesen v naši ožji domovini, s premerom 175 cm; pri .Sgermu na Onlici na Pohorju raste najvišja in najlepša 'smreka v Sloveniji z višino 57 m; na Smrekovcu raste na nenavadno visoki nadmorski višini, okoli 1300 m, alpski negnoj (Laburnum a/pinum) s premerom okoli 35 cm. Takšna je bila tudi Burjakova smreka v Topli s premerom 106 cm in višino 49 m, ki jo je letos spomladi podrl veter in bo zdaj s svojim mogočnim deblom, kot vaška klop krasila črno na Koroškem. Tudi alpske dolinice in planjave, kjer se je v boju z naravo, daleč od človeka, oblikovala in ohranila edinstvena prakrajina in življenjske združbe rastlin in živali, lahko človek s strokovnim delovanjem ter z ustvarjalnim odnosom do okolja, to naravno dediščino ohranja. Gozdarji imamo na tem področju veliko priložnost in dolžnost. 226 Oxf.: 971 FORUMSKE PRIPRAVE NA KONGRES IUFRO Marko Kmecl Prve dni aprila je v Beogradu 1n1c1a- tivni odbor za organizacijo IUFRO kon- gresa v Jugoslaviji, razložil svoje ideje o organizaciji, oziroma o organizacijskih forumih, ki bodo vodili predkongresne in kongresne priprave. Treba je priznati, da so gozdarski in lesarski strokovnjaki iz vse države, vseh republik, že v začetku pri- prav pokazali izredno zanimanje in zre- lo naklonjenost takšni prireditvi. Vsi 1986 1982 Ljubljana vidijo, seveda ob pravih pripravah, idealno priložnost za nov zagon gozdarski stroki, hkrati pa priložnost za njeno večjo družbeno afirmacija. Vzpodbuda na- predka in razvoja je motiv, ki je premagal tudi najbolj previdne, ki so morda pretirano in enostransko rešpektirali trenutno neugodno gospodarsko situacijo naše dežele. Značilno pa je stališče Zvezne gospodarske zbornice, ki je iniciativo takšnega pristopa pozdravila z odprtimi rokami in jo ocenila celo za pozitivni prispevek k premagovanju gospodarskih težav. Malodušje celih panog je za našo stabilizacijo najbolj nevarno. Takšnih pojavov pa je v našem gospodarstvu čedalje več, zato je pobuda gozdarstva nova, sveža in optimistična . Za ožje organizatorje, Slovence, je vsekakor zanimiv odziv ostalih republik v pogledu financiranja prireditve. Tudi ta je bil razumen. Vsi so poudarjali, da financiranje nikakor ne more biti slučajno, stihijsko, temveč sistemsko urejeno. Gozdarska, lesarska in papirniška stroka Jugoslavije bi morale po enotni stopnji prispevati za prireditev. To bo ena prvih nalog novih organov, ki bodo urejali gospodarska vprašanja kongresa. Dosedanji kongresi na Floridi (ZDA), na Norveškem ln zadnji na Japonskem so imeli najvišje možne pokrovitelje v svojih deželah, predsednike, cesarje, kralje itd. Iniciativni odbor za pripravo kongresa v Jugoslaviji je ocenil, da bo kongres takšnega ranga, da bo potrebno tudi pri nas zagotoviti najvišje pokroviteljstvo. Ne gre za sledenje protokolarnim izkušnjam ali navadam s prejšnjih kongresov, temveč gre za pravo vrednotenje prireditve, na kateri bo zbran svetovni um gozdarske stroke, ki razglablja o elementu naše biosfere, ki ji posvečamo čedalje več svoje gospodarske, raziskovalne, znanstvene in družbene pozornosti in za katerega se upravičeno čedalje bolj boji ves svet. Z visokim pokroviteljstvom (predsedstVo federacije) bomo izrazili našo pozitivno pripadnost in zanimanje tej progresivni aktivnosti. To ni deklarativna poteza prireditelja , temveč njegova dejanska strokovna izraznost, ki izhaja, ali je pogojena, tudi z našo napredno politično usmeritvijo. častno predsedstvo še ni imenovano. Na omenjenem sestanku v Beogradu pa je bil že sestavljen zvezni organizacijski odbor, ki ga sestavljajo: Predsednik Mirko Andrašek, gen. direktor Slavonska šuma, Vinkovci (SR Hrvatska); Sekretar Hubert Dolinšek, član posl. organa Lesna Slovenj Gradec (SR Slo- venija); 227 1 Č. A S T N O P R B D S E D S T V O 1 SAVE7.NI ORGANIZ.ACIONI ODBOR (SOO) predsednik: sekretar: i i ______ _j_~_ l FINANCIJSKI ODBOR (FO) ~~VRŠNI ODBO~ (IO) predsednik: j r ·l·--···---·-·-·-·-· ---- 1 ·- -- -·-l l((lt.fiT}~ KOMI'TF. iWIH'TE Kmun 7-A OFGANIZACIJU ZA ~AUČNI RAD 'z.A RA7.VOJ ZA EKSKUP7.IJF; Organizacijska shema člani: SR Bosna in Hercegovina- Petar Drinic Sarajevo, Pero Glavaš Sarajevo Murat Backov ic Sarajevo, Jovan Bezbradica Zavidoviči; SR črna gora - Vlajko Kadivic Titograd, Drago Nišavic Mojkovac, Emin 'Kalac Rožaj, Veljko Vukov ic Titograd, Vlajko Dubak !vang rad; SR Hrvatska - Simeun Tomanic Zagreb, Marjan Brežjak Zagreb, Antun Juric Osijek, Joso Gracan Jastrebarsko, Rudi Sabadi Zagreb, Ante Mudrovčic Zagreb in še dva predstavnika lesne industrije; SR Makedonija - Veljko Stetanovski Skopje, Boris Grujoski Skopje, Stefan Lazarevski Skopje ; SR Srbija, SAP Kosovo in SAP Vojvodina - Vojislav Stamenkovic Beograd. Radovan Marovic Beograd, Mihajlo Stojilkovi6 Beograd, Stanislav Antuševic Priština, Ivan Herpka Novi Sad, Fahridin Hadri Priština, Slavoljub Vladkovic Novi Sad, Vladimir Arsič Vranje; SR Slovenija - Tugomir Cajnko Ljubljana, Lojze Leb Ljubljana, Dušan Mlinšek Ljubljana, Pavel Olip Ljubljana. Marko Kmecl Ljubljana, Iztok Winkler Ljubljana. Zajednica fakulteta i instituta šumarstva i prerade drveta Jugoslavije - Slavce Džekov; Gospodarska zbornica Jugoslavije, Dragoljub Džodžic; Opšto udruženje šumarstva, industrije za preradu drveta, celuloze i papira Jugoslavije, Dragiša Lončarevic ; Savez inženera i tehničara šumarstva i industrije za preradu drveta Jugo- slavije, žarko Ostojic. Zvezni komite za kmetijstvo in Zveza sindikatov delavcev v gozdarstvu in lesni industriji Jugoslavije še nista imenovali svoja predstavnika v zveznem organiza-· cijskem odboru. 228 1 1 Izvršilna organa zveznega organizacijskega odbora sta izvršni odbor in fi- nančni odbor. Izvršni odbor ima za različna področja dejavnosti štiri komiteje in sicer komite za organizacijo, komite za raziskovalno delo, komite za razvoj in komite za ekskurzije. Analogna organizacija bo vzpostavljena tudi v vseh republikah, le da bodo republiški izvršni odbori brez komiteja za organizacijo razen slovenskega, kjer bo kongres in takšen komite mora imeti . O sestavah drugih zveznih organov (izvršni odbor, finančni odbor, komiteji itd.) bomo poročali drugič, prav tako tudi o podrobni organizacijski shemi v Sloveniji. Oxt. : 971 :945.24 INTERFORST 82 Po štirih letih (1978) bo letos v Munchnu od 29. 6. do 4. 7. spet velika gozdarska , lahko rečemo tudi osrednja svetovna razstavna prireditev INTERFORST 82. Ta epiteta ni osebna, ampak izhaja iz njenih ambicij in rezultatov, ki jih je dosegla v svojih treh ponovitvah (1970, 1974 in 1978}. Po strokovni zasnovanosti je jasna in izredno aktualna in sicer za vse; tiste, ki imajo kot razviti probleme s tankim lesom listavcev, ostanki v gozdu in z varovanjem aktivnega naravnega gozdnega prostora, kot tudi za nerazvite, ki naj bi napake, ki jih je počel razviti svet v preteklosti, obšli. Resnost in jasnost se izražata tudi v časovnem ponavljanju prireditve, saj je 4-letna zapovrstnost tista dinamika, ki zagotavlja solidno pripravo in svežo aktualnost. To je izrazito strokovna prireditev, zato je 200 razstavljajočih firm iz 13 držav ter 22 .000 obiskovalcev iz 56 držav (podatki so za leto 1978) , dokaz o resničnih svetovnih razsežnostih te prireditve. številke se sicer ne morejo meriti s splošnimi in komercialnimi sejmi, toda vsebina ji daje visoko strokovno oceno in strokovno popularnost. Poleg tehnične ponudbe sejma, bo zelo zanimiva razstava nemškega zveznega ministrstva za prehrano , kmetijstvo in gozdarstvo na temo: Sečnja tankega lesa in priprava tega lesa za predelavo. Kongres bo v času prireditve dal v devetih predavanjih, ki bodo imela vsebino: Tehnika v službi gozdarstva, ki je usmerjeno v prihodnost, vsebinsko usmeritev celotne prireditve. Za nas bodo vsekakor zanimiva predavanja o razvoju gozdarske tehnike za gozdarjenje na majhnih gozdnih površinah , ki bodo povezana z dvo- dnevno ekskurzijo v nemški alpski gozdni svet. Poseben nastop na prireditvi bo imela tudi Svetovna zveza gozdarskih raz- iskovalnih organizacij IUFRO, ki nam tudi postaja vse bolj domača. Vzporedno z gozdarstvom bodo tudi prireditve in razstave s področja razvoja tehnologije predelave (zlasti žaganja) lesa. Vsebina razstave bo zanimiva za splošne pa tudi specializirane gozdarske strokovnjake. Zajema naslednja področja: Gozdno gospodarstvo, splošno, zaje- 229 manje gozdarskih podatkov in njihova obdelava, gradnja in vzdrževanje gozdnih komunikacij, varstvo gozdov, varstvo pri delu, delovna higiena in prva pomoč, sečnja, merjenje gozdnih sortimentov, prenos in prevoz lesa, naprave za ugotav- ljanje delovnega časa, skladiščenje hlodovine, ureditev skladiščnih prostorov za gozdne sortimente, gozdarsko izobraževanje, gozd kot vir energije, rekreacija v gozdu itd. Aktivni obisk na INTERFORST pomeni v veliki meri na jedrnat način ohranjati stik z razvojnimi smermi in problematiko gozdarstva v svetu. Zato bi morali takšne prireditve videti in poslušati, seveda organizirano. Za nas je INTERFORST zanimiv še iz dveh razlogov: Zaradi neugodnih gospodarskih razmer nam je nemogoče zbirati izkušnje in informacije po vseh koncih sveta, zato je takšna prireditev kot nalašč za naše razmere v sedanjem času . Leta 1986 bomo gostitelji svetovnega gozdarskega kongresa. Strokovnjakom z vsega sveta moramo pokazati rezultate našega strokovnega dela. Ne moremo si privoščiti, da bi se naš stik z razvojem stroke v svetu razrahljal, da bi postale naše rešitve zastarele, da bi pragmatizem izpodrinil dolgoročno ustvarjalnost. Naš gozdni prostor je razmeroma velik in bogat, toda ni brez problemov. Zato je ta prireditev v Munchnu priložnost, da si naši gozdarski strokovnjaki osvežijo in razširijo okvirje svojega strokovnega delovanja, kar na kraju zagotavlja tudi uspešnost pri razreševanju dnevnih gozdnogospodarskih zagat. Marko Kmecl Oxf.: 945.21 GOZDARSKI VESTNIK V LETU 1981 Marko Kmecl Splošno Gozdarski vestnik je strokovna revija slovenskega gozdarstva. Soustanoviteljici sta ZIT GL Slovenije in Samoupravna interesna skupnost za gozdarstvo Slovenije. Revijo strokovno usmerjata uredniški odbor in odgovorni urednik na osnovi smernic uredniškega sveta, ki jih le-ta sprejme v začetku leta. Družbeni organ revije je uredniški svet, ki ga sestavljajo delegati porabnikov in izvajalcev. Delegate izbirajo bralci, za porabnike, ter pisci in delavci pri reviji, za izvajalce. Revija je v letu 1981 izhajala po programu in sicer je izšla v 10. številkah, od katerih je bi,Ja št. 7-8 dvojna. Obseg vsega letnika je bil 458 strani, kar je opti- malni obseg ugotovljen v preteklih letih. Izhajanje je bilo normalno in pravočasno ter v skladu s programsko politiko. Iz posameznih številk je domala izginila barvna priloga, saj smo jo vključili lahko Je trikrat. Cena barvne priloge je previsoka, da bi jo lahko vedno vključevali v zvezke. Torej sta kvaliteta in obseg omejena tudi z znanimi gospodarskimi restrikcijami in z visokimi cenami grafičnih uslug. Vsebina Vsebina revije je v minulem letu poskušala izpolnjevati programsko politiko uredniškega sveta. Le-ta je namreč naročala, da postane vsebina še bolj opera- tivna kot doslej, čeprav je bilo v uredniškem odboru že poudarjeno, da je raz- 230 merje med teoretsko in operativno ali aplikativno vsebino že sedaj zelo blizu optimalnemu in da bi se s povečevanjem deleža aplikativnih prispevkov lahko izpostavili nevarnosti, da bi postala revija 14. interno glasilo v slovenskem goz- darstvu. Revija je uspešno razvila transfer znanja in rezultatov raziskovalnega procesa, saj so bile številne raziskovalne naloge, ki jih opravlja IGLG v Ljubljani v reviji predstavljene na skrajšan in razumljiv način. S tem, ko so se kot pisci vključili .številni člani omenjenega inštituta, sta se obseg in kvaliteta tega transfera občutno povečala. Primerjava strukture piscev lanskega (1981) letnika in predlanskega (1980) kaže na razveseljiv premik v korist piscev iz operative. če to hkrati pomeni tudi več aplikativnih ali operativno praktičnih prispevkov (sklepanje je upravičeno), tedaj je to razveseljiv pojav, ki si ga revija že nekaj časa želi. 1 GLG 51 VTOZD za gozd. 1 D GOZDARSKA OPERATIVA 31 OSTAL 1 21 Seveda še vedno ni uspelo zagotoviti ustreznih razmerij med posamezn1m1 področji, ki sestavljajo gozdarstvo kot izrazito interdisciplinarno panogo. Premalo je prispevkov s področja organizacije, ekonomike, prostora, kar je delno objek- tivno pogojeno s pomanjkanjem strokovnjakov teoretikov pa tudi praktikov za to problematiko. Jedro piscev še vedno sestavljajo nekateri kolegi, ki se kot pisci pojavljajo že več let. Uredništvo poskuša vsako novo obetavno ime vzpodbuditi in ga pridobiti za trajnejše sodelovanje. Uspeh je zelo skromen. Zanimivo, da je več priprav- ljenosti pri gojencih GŠC Postojna kot pa pri študentih na VTOZD, kjer revijo tudi zelo malo berejo (sklepamo po naročilih). Takšen odnos bodočih gozdarskih stro- kovnjakov do strokovnega čtiva ne obeta reviji ustreznega pom.laditvenega pro- cesa, da o tem, kakšni bodo strokovnjaki, ki sploh ne berejo, niti ne razmišljamo. Ponovno moramo ugotoviti (tudi v lanskem poročilu), da obstaja kriza strokovnega branja. ZIT GL predlagam, da ta problem obravnava na svojih strokovnih posve- tovanjih. Poleg tega problema pa je vse bolj očiten tudi problem kulture pisanja, ki ima poleg strokovne tudi splošnoizobrazbeno korenino. Gre torej za problem,,. ki ga sicer slutimo, delno poznamo, pri reviji pa ga dnevno srečujemo. Namesto da bi gozdarska stroka, ki dobiva vse bolj inter- disciplinarno vsebino, vzgajala strokovnjake širšega in globljega profila, predvsem 231 pa izrazitejših strokovnih delovnih navad, ugotavljamo vedno večjo šablonizacijo in nevarno simplitikacijo. Kritičnost je ))tabu" naše revije. Pri posameznih poskusih smo ugotovili, da stroka kot celota, zlasti pa strukture, ki bi morale kritičnost vzpodbujati kot vir novih navdihov in njihove selekcije, skoraj vedno jemljejo takšne poskuse zelo osebno in jih s statusnih pozicij zavirajo in zavrejo. To seveda kaže na defekt v kulturi branja in pisanja, o čemer smo že govorili. Skratka, ko stroka ne neguje kritičnega dialoga, je prikrajšana za pomembni vir strokovnega napredovanja. Ekologija ~ naErtovanje. gojenje, varstvo 37{ Ekonomika, Izkoriščanje, mehanizacija, varstvo pri organizacija, zgodovina Sestava po področjih sprva ne kaže nobenih posebnosti. Podrobnejše brskanje pa odkriva nekatera nesorazmerja, ki so dok~ neugodna, ker pomenijo nekatere razvojne anomalije. Grafična opremljenost revije je ostala kvalitetna in se ·lahko meri z najboljšimi podobnimi revijami v svetu. Izkušnje so pokazale, da je grafična oprema eden od bistvenih propagandnih »pripomočkov«, ki vpliva zlasti na nižji in srednji izo- brazbeni razred naročnikov oziroma potencialnih naročnikov. Ostajamo pri tra- dicionalnem formatu in grafični šabloni, ki sta se pokazali smiselni in koristni. Grafični vidik revije je pomemben in ga bomo razvijali tudi v bodoče. Lahko zaključimo, da je revija uspešno opravila svojo vzgojno-izobraževalno in družbenopolitično nalogo. Druga založniška dejavnost Revija se ukvarja tudi z drugo založniško dejavnostjo za komisijo. Za popot- ništvo izdaja propagandno gradivo, enako gradivo pa izdaja tudi za potrebe gozdarstva. Za potrebe stroke smo izdali brošuro Postal bom gozdar, posebej pa je bil natisnjen srednjeročni načrt za gozdarsko strokovno izobraževanje ter zbirka z naslovom Gojitvena problematika v zasebnih gozdovih Slovenije. Za potrebe gozdarstva je naročila in plačala 15 filmov o gozdovih in gozdarstvu 232 Jugoslavije. Zapletlo se je zaradi besedila v slovenščini, kar pa bo verjetno v letu 1982 uspešno rešeno. Stenskega gozdarskega koledarja, ki ga je revija izdala štirikrat zapored, za leto 1982 ni več izdala, ker kljub prizadevanjem neka- terih gozdnih gospodarstev ni uspelo prepričati da se odrečejo nabavi pri drugih dobaviteljih . žal je bila s tem verjetno za vedno pokopana pomembna propagandna oblika, ki se je v štirih letih lepo uveljavila. Finančna uspešnost druge založniške dejavnosti je v obračunu revije prikazana posebej. Organizacija V letu 1981 je revija poslovala v sklopu ZIT GL, kamor se je vključilo tudi poslovanje revije Les. Takšno poslovanje je zahtevala Služba družbenega knjigo- vodstva (glej poročilo za leto 1980). S tem v zvezi so bile opravljene tudi vse korekture upravnih in samoupravnih aktov, ki so bile potrebne za prehod v združeno poslovanje. Naročnino za revijo pobirajo DIT GL skupaj s članarino, kar pomeni, da mora biti sleherni član DIT, naročen tudi na strokovno revijo. Tak način se je pokazal kot zelo uspešen. Naročnine so bile naslednje: Posamezniki OZD in DS Inozemstvo študenti 210.- din 700.- din 420.- din 120.- din Naročniška razmerja in evidenco naročnikov obdelujemo z računalnikom . Tu pomagata Gozdno gospodarstvo Celje in Mirjam Pulko, ki opravlja to delo hitro in natančno >•kot računalnik« . Finančno poročilo Finančno poročilo je sestavljeno po posebni metodologiji, ki je prilagojena poslovanju in odločanju pri reviji GV. Obračun za revijo je sestavljen v okviru obračuna ZIT GL vendar tako, da je možen kompleksen vpogled v poslovanje revije, izdelan je parcialni zaključni račun. Obračun je pokazal, da je bilo pri- hodkov za 2,185.450,55 din, odhodkov pa za 2,162 .688,40 din. Presežek leta 1981 znaša torej 19.762,15 din. PRIHODKI Naročnine Dotacija SlS za gozd . SR Slovenije Dotacija Raziskovalne skupnosti Slovenije Ostala prodaja Skupaj Finančni obračun 1981 519.670 800.000 285.500 577 .281 2,182.451 233 ODHODKI Material Proizv. storitve drugih Neproizv. storitve drugih Reprezentanca Amortizacija Drugi mater. odhodki Pogodb. obveznosti Osebni odhodki Drugi odhodki Zaokroženo 30.801 1.407.793 96.359 1.506 73.635 27.658 12.005 493.075 19.857 2,162 .688 Predlagamo kompleten prenos presežka leta 1981 v leto 1982. Pri raz6Jenitvi je važna ugotovitev, da so bili odhodki pri sami reviji dosti večji od prihodkov, medtem ko so bili prihodki pri ostali založniški dejavnosti večji od odhodkov. To dejstvo je dragocen podatek pri finančni prognozi za leto 1982. Predvidevanja in elementi poslovanja v letu 1982 Revija bo v letu 1982 izšla v enakem obsegu kot v letu 1981. Njena naklada ostaja prav tako enaka (1900 izvodov). Vsebina bo sledila usmeritvam uredniškega sveta. Ostala založniška dejavnost se bo ravnala po potrebah stroke in finančnih možnostih. Predvidevamo izdajo novega protipožarnega lepaka in plakata, izdajo dveh samostojnih strokovnih publikaci-j ter redno izdajateljsko aktivnost za potrebe komisije za popotništvo. Plenum ZIT GL novembra 1981 (Bled) je sprejel nove naročnine za leto 1982, ki so : Posamezniki OZD Inozemstvo študenti 250.- din 900.- din 900.- din ali 45.- DM 150.- din Za zagotovitev finančnih sredstev bo revija ponovno kandidirala pri Razisko- valni skupnosti Slovenije in sicer za 400.000.- din ter SlS za gozdarstvo Slovenije, ki že nekaj let najizdatneje podpira izhajanje revije . SlS za gozdarstvo naj bi v letu 1982 zagotovila 1,100.000,00 din. Za leto 1982 predlagamo zvišanje avtorskih honorarjev za 20 °/o, kar je v skladu z družbenimi usmeritvami in z ugotovitvijo, da so honorarji pri reviji v primerjavi z drugimi revijami, simbolični . PRIHODKI Naročnine Dotacija SlS za gozd. SR Slovenije Dotacija Raziskovalne skupnosti Slovenije Ostali prihodki Skupaj Finančni načrt revije 1982 ODHODKI 634.000 Material Proizv. storitve drugih 1,120.000 Neproizv. storitve drugih Amortizacija 310.000 Reprezentanca 670.000 Drugi material. odhodki Osebni odhodki Proslava 40. letnika Drugi odhodki Ostala dejavnost (založniška) 2,734.000 50.000 1,250.000 150.000 130.000 4.000 50.000 650.000 50.000 40.000 360.000 2,734.000 V letu 1982 izhaja 40. letnik. GV je začel1leta 1938 in je izhajal redno (z medvojno prekinitvijo); to je lep jubilej, zato predlagamo, da se ta oble1nica ustrezno proslavi in obeleži. Končno bo poslovanje revije upoštevalo vse tiste pozitivne predpise, ki urav- navajo gospodarjenje in še zlasti porabo v letu 1982. 234 KNJIŽEVNOST SPLOSNI TEHNISKI SLOVAR P-ž Glavni sestav/ja/ec in urednik A. Struna (nafta in strojništvo) ob asistenci F. Ada- miča (agronomija), S. Bonača (papirništvo), V. Funtka (železnice), J. Kavčiča (kemija), L. Kneza (varilstvo), B. Krauta (strojništvo), F. Mlak arja (elektrotehnika), F. špilerja (avto- matizacija in letalstvo), S. Turka (gradbe- ništvo), L. tumra in M. Kmecla za lesarstvo in gozdarstvo . Jezikovna svetovalka J. Me- zetova. Izšlo januarja 1982, založila in izdala Zveza inženirjev in tehnikov Slovenije, 1598 strani, v platno vezan in v nakladi 4000 izvo- dov. Druga dopolnjena izdaja. :Le nekaj let smo tehniki zelo težko priča­ kovali drugi del tehniškega slovarja, prvi je izšel leta 1978 (A-0). Končno je izšel in v rokah imamo kompletno drugo izdajo Sploš- nega tehniškega slovarja, ki je nasledila prvo iz obdobja 1962 do 1964. Splošni tehniški slovar, ki ga je izdala naša osrednja strokovna zveza inženirjev in tehnikov, pripravila pa tehniška sekcija ter- minološke komisije pri SAZU, je nekakšen osrednji terminološki usmerjevalec za pod- ročje tehnike, ki naj daje generalne izrazne, govorne in pisne opredel itve tehniškemu izobraženstvu na Slovenskem in ki svoje usmeritve usklaja tudi v smeri splošnega razvoja slovenskega izrazja in govorice. Večina tehničnih strok pri nas načrtno skrbi za terminološki razvoj svoje stroke. Posebne skupine strokovnjakov sproti raz- rešujejo terminološke probleme, ki se po- javljajo z razvojem tehnike, tehnologij, po- stopkov, materialov itd. Izdajajo tudi svoje strokovne slovarje (agronomija, elektronika, gozdarstvo itd.). ki so podroben vodnik teh- nikom in inženirjem pri njihovem vsak- danjem delu. Pogrešano pa je sodelovanje med temi področnimi terminološkimi skupinami in ter- minološko komisijo pr Slovenski akademiji znanosti in umetnosti (SAZU), zaradi česar prihaja tudi do neenakih stališč in izraza- slavnih rešitev. To nesodelovanje izhaja marsikdaj tudi iz neenakopravnega obrav- navanja posameznih tehničnih področij . To seveda škoduje slovenskemu tehničnemu terminološkemu razvoju, zato bi se morale naloge terminološke komisije pri SAZU in enakih skupin po različnih področjih, čim­ prej opredeliti in diferencirati. Ta ugotovitev postane očitna ob primerjavi terminoloških opredelitev imenovanih inštitucij, kar vzbuja pri uporabnikih dvome in pomisleke. Brez potrebe, seveda! Primerjajoč obseg, vsebino in obliko prve izdaje Splošnega tehniškega slovarja z drugo, ugotavljamo kako neznansko velik napredek je bil storjen na tehničnem pod- ročju v zadnjih dvajsetih letih. Skupina, ki je sestavljala prvo izdajo slovarja pod vod- stvom prof. A. Strune, je z manjšimi kadrov- skimi spremembami nadaljevala delo, ki je pripeljalo do druge izdaje. Ta kadrovska in delovna kontinuiteta zagotavljata tudi dialek- tično organskost osnovne, tj . izobraževalne in usmerjevalne vsebine tega dela. Zato smo dobili hkrati sodobni priročnik tehničnih po- imenovanj. ki ga diktira razvoj tehnike v svetu, po drugi strani pa organski ostanek tehniškega besedišča, ki je izraz polpretekle ali celo pretekle dobe in ki včasih daje vtis slovarske navlake. Iz prakticističnih razlogov je to slovarju sicer odveč, toda ponuja po- dobo jezikovne geneze v tehniki, ki je mar- sikateremu razmišljajočemu tehniku dobro- došla. Ali, če smo kar tehniško racionalni : bolje kakšna beseda v slovarju preveč, kot premalo. Sleherni jezikovni tehniški napotki, tako tudi Splošni tehniški slovar, so nam vsak dan potrebnejši. Rabimo jih zaradi našega tehniškega sporazumevanja z netehniško javnostjo, rabimo jih pa tudi zaradi oh ra- njanja integritete besednega in govornega slovenstva. Kakšno je gozdarstvo v tem slovarju? Osnovne besede in pojmovne opredelitve so povzete po Brinarjevem slovarju (1970), ki so bile dopolnjene s sodobnejšim gozdar- skim poimenovanjem pojmov, dela, orodja, materialov, itd., tako kot jih je prinašal razvoj stroke . Te sta posredovala člana termine- loške komisije SAZU pok. Lojze :Lumer in Marko Kmecl. Morda je gradivo uporabljeno malce neenotno oziroma nedosledna (gre za izrazje, ki nima vedno značaj splošnosti ali generalnosti, ampak je preveč ozko oziroma specifično), kljub temu pa lahko rečemo, da v okvirih Splošnega tehniškega slovarja izpolnjuje svoj osnovni namen. Delo okoli priprav in izida tega slovarja pa naši stroki odpira novo nalogo, da se ponovno loti svojega strokovnega slovarja. Izgraditi si bomo morali svoj gozdarski ter- minološki sistem, ki bo stalno spremljal raz- voj stroke in njenih jezikovnih komponent (besedoslovje, stavkoslovje, itd .) in jih uskla- 235 jal s splošnim razvojem slovenskega jezika, zlasti tehniškega. Tehnična in kulturna raven neke stroke ima svoje dialektične pogojnike tudi (in še zlasti!) v čistosti, racionalnosti, urejenosti svojega izrazja in izražanja. Te misli dodajam oceni Splošnega tehniš- kega slovarja (druga izdaja), ker je Je-ta tudi podoba naše stroke in naši stroki tudi po- treben. Marko Kmecl STABILNOST SMREKOVIH GOZDOV Stability of spruce forest ecosystems. Pro- ceedings of the symposium (Stabilnost smre- kovih gozdnih ekosistemov. Zbornik simpo- zija). Brno, Cehoslovaška, Oktober-november 1979. Izdala Univerza za kmetijstvo Brno, 1980, strani 517. Simpozij o smrekovih gozdovih so organi- zirali v okviru UNESCO projekta MAB (Man & Biosphere) in v okviru i. oddelka IUFRO. Smreka je drevesna vrsta, brez katere si večino evropskih gozdov sploh ne moremo zamisliti, da ne govorimo o nordijskih goz- dovih v Aziji in Ameriki. Gosto naseljena Srednja Evropa sicer ni izrazito naravno področje smreke, toda tudi tukaj najdemo smreko povsod, od nižin pa do gornje dre- vesne meje. Za velik del Srednje Evrope je smreka krušne drevo oziroma najbolj pro- duktivna drevesna vrsta. Smreka je raz- meroma robustna drevesna vrsta, ki prenese veliko gozdnogojitvenega šikaniranja. Zato jo pridno sadijo v monokulturah tudi izven nje- nega naravnega pod roč ja. V novejšem času je smreka najbolj pripravna vrsta za razna shematična redčenja, kjer gozd prilagajamo mehanizaciji, namesto da bi bilo obratno. Vsa ta pripravnost smreke za nekakšno antropomorfno gozdarstvo pa pomeni šte- vilne probleme s stabilnostjo smrekovih se- stojev. Uspevanje smreke že marsikje po- vzroča težke skrbi. če smreka odpove tako, kot je odpovedala jelka, bi to pomenilo pravo katastrofo. V zborniku simpozija je objavljenih 45 referatov. Obravnavanje problemov smreke sega od nordijskih gozdov do Hindukuša, od teoretičnih referatov z zapletenimi mate- matičnimi formulami do zelo praktičnih re- feratov o imisijskih škodah. Velika je bila udeležba vzhodnoevropskih avtorjev (SZ, NDR, čSSR, Bolgarija, Poljska) . Prvič se je pojavil tudi afganistanski referent. Pri vsej različnosti in številčnosti referatov je ta zbornik gotovo lep pregled najnovejših do- gnanj o smreki in smrekovih gozdovih. Ne- kaj zanimivih referatov naj tukaj še podrob- neje predstavim, predvsem referate sloven- skih avtorjev. VYSKOT, M. : Biomass of the tree layer of a spruce forest in the Bohemian Uplands (Biomasa drevesnega sloja smrekovega gozda v čeških gorskih gozdovih). Avtor je že znan po raziskovanjih o količini biomase za različne drevesne vrste. V tem referatu podaja rezultate teh raziskovanj za smreko . Pri tem je analiziral med ostalim volumen, svežo in suho težo vseh delov drevesa (iglice, drobne veje, ostale veje, vrhač, deblo, panj, korenine). Pri tem je še ločeval drevesne sloje (vladajoča, sovladajoča, pod- stojna drevesa), različne starosti, različna rastišča. Rezultati so podani v obširnih ta- belah. Iz teh lahko povzamemo, da pomeni deblovina z lubjem pri 25-letnem sestoju le 45 °/[} celotne biomase po suhi teži. Torej dobimo pri sekanju mladih dreves zelo malo deblovine. V srednjedobnih sestojih od 50 do 70 Jet se delež deblovine z lubjem poveča na približno 70% celotne biomase po suhi teži. To je že kar lep izkoristek celotne sestojne biomase. lal avtor enostavno pred- postavlja, da je celotna sestojna biomasa že tudi biomasa, ki jo smemo brez škode za gozd izkoristiti. Tako vidi v vejevju, kore- ninah, iglicah in podobnem drobižu rezervo surovin za lesno, kemično, farmacevtsko, kozmetično in morda še kakšno industrijo. Tako enostavna pa vsa zadeva ni . MLINŠEK, D.: Die Schutzfunktion und Sta- bilitat von Wald6kosystemen . (Varovalna funkcija in stabilnost gozdnih ekosistemov). Avtor opozarja na varovalno funkcijo gozda, ki jo smatramo za nekaj postranskega v primerjavi s proizvodnimi funkcijami gozda. Toda če smatramo gozd kot integralni del našega življenjskega prostora, potem mo- ramo varovalno funkcijo priznati kot najvaž- nejše funkcijo gozda. Gozd mora najprej zaščititi samega sebe in svoje okolje, preden lahko od njega kaj zahtevamo. Proizvodnost gozda mora služiti njegovi varovalni funkciji. Tako varovalna funkcija ni nekaj postran- skega. Pri antropomorfnem gospodarjenju z gozdom varovalno funkcijo zelo slabima, ker ne pustimo gozdu doseči večje starosti in ga pospravimo v njegovi optimalni fazi. Tako odstranjujemo tudi najvitalnejše osebke, ker se nam zdijo slabo oblikovani. Pomlajevalna faza, ki je zelo malo produktivna in zelo občutljiva, dobi v gospodarskem gozdu ne- normalno velik obseg. 236 HORVAT-MAROLT, Sonja: Structure of young subalpine forest and its stability. (Struktura mladega subalpinskega gozda in njegova stabilnost.) Naravno smrekovo mlad- je v večjih nadmorskih višinah z ostrimi ekološkimi pogoji ne raste enakomerno po vsej pomlajevalni površini, ampak tvori po- samezne goste šope na primernih mikro- rastiščih . V taki aglomeraciji se drevesa med seboj ščitijo, so vitalna in kvalitetna. Na drugi strani umetno mladje enako- merno razporedimo po celi površini, kar pomeni hudo protinaravnost. Umetno smre- kovo mladje daje manj stabilne in manj produktivne odrasle sestoje . PUHEK, Vlado: The sensitivity of spruce on sites outside its natural range; Spruce in Gozdarski muzej Odkar so slovenska gozdna gospodarstva koncem lanskega leta globlje segla v žep, da bi se naš, že izvirni greh okoli gozdar- skega muzeja v Bistri opral, lahko iz Bistre že poročamo o »prihajajoči pomladi«. Med- tem, ko na Inštitutu za gozdno in lesno gospodarstvo v Ljubljani pripravljajo idejno zasnovo in podrobno postavitev novega mu- zeja, pa druga operativna skupina, ki jo vodi direktor Tehniškega muzeja v Bistri Marjan Vidmar, pospešeno pripravlja adap- tacijo dosedanjih muzejskih prostorov. Do- govorjeno je, da bomo te skromne prostore predelali in razširili na podstrešni prostor, ki ga bo potrebno povsem na novo tudi gradbeno urediti. Strokovnjaki pripravljajo subpanonian Slovenia. (Občutljivost smreke izven njenega naravnega področja; Smreka v subpanonski Sloveniji .) Uspevanje smreke izven njenega naravnega področja obravna- vajo mnogi referati v tem zborniku. Naš avtor je pokazal, da lahko smreka kar dobro uspe- va v podnebju, ki zanjo ni ugodno in kamor je smreka očitno umetno vnešena. Toda pri tem je treba skrbno izbrati rastišča, kamor lahko smreko vnašamo, prav tako je treba skrbno pretehtati način vnašanja. Delež smreke nikakor ne sme biti prevelik. Smreka le ni tako malo problematična d reve sna vrsta. Zato je ta zbornik vreden temeljitejšega študija. Marjan Zupančič načrte, težave pa so zaradi restriktivnih predpisov, ki prepovedujejo izgradnjo ne- proizvodnih objektov. Z adaptacijo graščin­ skega podstrešja, bodo skupne površine bo- dočega gozdarskega muzeja znašale okoli 1000 m2. Zelo zanimive so sodobne ure- ditvene pobude, ideje o didaktični postavitvi; toda o tem kdaj drugič. Za gozdna gospodarstva bo v letošnjem letu organizirana tudi posebna predstavitev zasnove muzeja in ogled že opravljenih del. Tehniški muzej je že začel z generalno obnovo ostrešja tistega dela stavbe, kjer bo adaptirano podstrešje, adaptacija sama pa bo stekla koj, ko bodo stekle tudi vse formalnosti okoli financiranja in gradnje same. Lahko smo veseli, da se je premaknilo. Prvi del sredstev je zbran in angažiranih je precej zavzetih ljudi, ki volontersko in pro- fesionalno pripravljajo celotni projekt po naj- sodobnejših muzealskih načelih . O poteku del bomo še poročali. Profesionalni gozdarski film Menda se je kar 5 let pripravljal profe- sionalni film o gozdovih in gozdarstvu Ju- goslavije. Pripravljali so ga v Beogradu, izdelavo pa financirale vse republike (goz- darstvo). Film je v barvah in ozvočen na 18 mm in 35 mm kopiji ter traja približno trideset minut. Mnenja o filmu so deljena. Eni ga ozna- čujejo kot vrhunsko filmsko stvaritev s tega 237 področja v Jugoslaviji, morda tudi v Evropi (tudi takšne ocene so bile izrečene!), drugi pa mu očitajo predvsem strokovno ohlapnost in neambicioznost in ga označujejo kot romantično podobo divjadi in gozda (po- membno je zaporedje pojmov), kar seveda ne prispeva k objektivnemu družbenemu vrednotenju gozdov in še zlasti gozdarstva ne. Eni kot drugi pa filmu ne odrekajo pro- fesionalne dovršenosti in bo menda uvrščen celo na nek filmski festival. Kakorkoli že, pomembno je, da smo goz- darji bogatejši za izdelek, ki nam bo po- magal pri delu v javnosti, kjer pa bomo morali zaradi neštetih pomanjkljivosti do- dajati tudi svoje znanje: kljub temu pa bo lahko dober pomočnik . Se ena podrobnost : kot rečeno, so samo izdelavo filma plačale v ustreznih deležih vse republike, izdelavo kopij (25.000 din) pa plača vsak naročnik posebej. Za celotno Jugoslavijo je bilo predvidenih 15 kopij, končno naročilo pa kaže, da bo Slovenija vzela toliko filmov kot vsa Jugo- slavija skupaj. Naročniki iz Slovenije so pravilno zahtevali sinhronizacijo v sloven- ščino, saj bi bila projekcija v srbohrvatskem jeziku v osnovnih šolah neučinkovita. Film bo pripravljen do tradicionalnega tedna gozdov, ki bo konec maja. Novi prostori in nova streha Na Inštitutu za gozdno in lesno gospo- darstvo v Ljubljani so konec lanskega leta opravili adaptacijo podstrešnih prostorov na polovici stavbe, s čimer so pridobili 14 novih raziskovalnih kabinetov, sejno sobo ter skupne prostore. Tako so nekateri delavci dobili boljše delovne pogoje, kar gre v kom- pleks izboljšanja raziskovalnega dela po programu za naslednjih pet let, ki se bodo končale z 10. svetovnim gozdarskim kon- gresom v Ljubljani. Inštitut so gradili od 1947. do 1952. leta. Namenjen je bil raziskovalnemu delu v goz- darstvu. Pozneje pa se je v stavbi naselil še del VTOZD za gozdarstvo, ves VTOZD za lesarstvo, lesarski inštitut ter tudi precejšen del šole ob delu v gozdarstvu in lesarstvu. Takšna zasedenost poslopja inštituta seveda onemogoča normalno organizacijo dela, preutruja prostore in opremo, kar se stavbi seveda že močno pozna. Na stavbi VTOZD za gozdarstvo pa je ravna streha že dlje časa zamakala, tako da je bila resno ogrožena funkcionalnost stavbe. Okoli nove strehe je bilo ničkoliko zapletov pri dokumentaciji in pri izvajalcih, končno pa je dobila bakren »klobuk« z nagibom. Obojni, Inštitut in VTOZD so imeli težave z državo (inšpekcijami), ker menda po ve- ljavni državni zakonodaji takšne vrste del oziroma vlaganj ne veljajo za racionalne in stabi 1 izacijske. Domačj škornji še vedno ne ustrezajo Končno bomo menda začeli izdelovati v Jugoslaviji gumijaste škornje za delo v gozdu . Izdeloval jih bo BOROVO, če bo dovolj naročil. Ta pogoj je razumljiv, če upoštevamo, da se gozdarji v Jugoslaviji še vedno niso dogovorili, kakšne škornje bodo uporab ljal i. S la von ci hoče jo glad ke pod- plate, drugi s hribovitih predelov pa škornje z vibram podplati. Posledica takšne neenot- nosti, pa tudi nerazumevanja proizvajalcev je, da še vedno vso osebno zaščitno opremo pa tudi delovno opremo za delo v gozdu uvažamo. Kaže, da manjka dobre volje pri gozdarjih, komercialne zavzetosti in domi- selnosti trgovcev in preveč je proizvodne lenobnosti proizvajalcev. Bolj zdravi gozdni delavci Odbor za higiensko in tehnično varstvo pri Splošnem združenju gozdarstva Slovenije je ocenjeval stanje varstva pri delu v letu 1981 . Slišati je bilo nekaj presenetljivih ugo- tovitev, ki nekoliko spreminjajo težišče var- stvenega delovanja med delavci v gozdu pa tudi njihovo delo samo. Stanje varstva v vseh OZD gozdarstva se je nekoliko izbolj- šalo v primerjavi s prejšnjimi leti. še vedno pa je preveč nesreč, zlasti težkih, tudi res- nost in pogostost sta preveliki . Vzroki so znani : površnost pri delu, zlasti neupošte- vanje pravilne tehnologije dela pa tudi ne- discipliniranost. Največ nesreč je pri spravilu in pri sečnji, zlasti listavcev ter na poti na delo in z dela. Bolezni je preveč, predvsem tistih neopredeljivih, ki so velikokrat pove- zane z domačimi opravili. Preseneča pa ugo- tovitev, da profesionalnih obolenj zaradi dela z motorno žago, poškodbe ožilja in sluha, skorajda ni več, izginile so! To je gotovo velika zasluga proizvajalcev motornih žag in organizatorjev dela v gozdu. To dejstvo ogroža benificirano delovno dobo za gozdarje, sekače, kar nekateri šte- 238 i jejo za slabo. To z resnično skrbjo za zdravje delavcev v gozdu nima nič skup- nega, precej pa z neobjektivnim in eno- stranskim pritiskom na dohodek OZD v goz- darstvu. Ko bodo delovni pogoji in delovna sredstva v gozdarstvu takšni, da se ne bodo pojavljala izvennormna obolenja, bo naš cilj dosežen . Beneticirana delovna doba za tiste, ki delajo v gozdu, ne more biti naš končni cilj. Večje obveznosti, nove navade Na Gozdnem gospodarstvu Novo mesto bodo letos zaposlili 53 novih ljudi. 23 jih bo odšlo v pokoj (že večkrat je bilo ugo- tovljeno, da med gozdarji ni pravega pomla- jevanja in da se starostna struktura nepre- stano slabša). preostale pa potrebujejo zaradi povečanih obveznosti, ki bodo v letu "1982 kot je znano že tolikšna, kot je po srednjeročnem načrtu predvideno šele za leto i 985. Posekati bo treba i 1.000 m3 več, s tem v zvezi pa je seveda tudi več gojitve- nih del. Tudi zasebni lastniki gozdov vse pogo- steje prihajajo na TOK in zahtevajo sodelo- vanje poklicnih sekačev. Delo na kmetiji jim ne dopušča več dela v gozdu. Verjetno pa je še nekaj drugega, kajti v zimskem času ni kmečkih opravil, pač pa je delo v gozdu za današnje razmere še vedno težko in umazano. Prav zaradi tega je novomeška skrivnost, kje bodo dobili teh 53 delavcev, še posebej zanimiva. Zavajanje javnega mnenja V biltenu INTERFORST 82 (gozdarska in lesarska razstava v Munchnu) beremo, da bo v času te razstave tudi veliko posvetova- nje (žagarski kongres) o žagarski industriji. V gradivu je naveden podatek, da danes na svetu razžagajo že 860 mio m3 lesa in sicer na 160.000 žagah. Podatek smo preverili in ugotovili, da razžagani kubiki lesa še kar nekam držijo, bistvena netočnost pa je pri navajanju šte- vila žag na svetu. Pedantni sestavljalci po- datkov pri OZN oziroma FAO očitno niso upoštevali množice veneciank in drugih »ko- lovratov << na Slovenskem, kar seveda bi- stveno pači podobo o svetovni žagarski zmogljivosti, proizvodnosti in produktivnosti ter nerealno (slabo!) prikazuje položaj Jugo- slavije v različnih rang-lestvicah, tabelah, preglednicah in drugih razvrstitvah, ki od- rejajo položaj naše dežele med svetovnimi predelovalci lesa. Sedaj tudi za opremo Gozdarski šolski center v Postojni je dobil zelo moderen dom za svoje učence. Tako moderen, da je ob njem, ne tako stara šola za gozdarje in gozdarske tehnike, mahoma postala majhna, tesna, zastarela .. . Pa ven- dar to ni le relativnostni občutek, ampak gre za resnico, ki smo se je sicer vseskozi zavedali, vendar smo iz taktičnih razlogov vse materialne možnosti naše stroke usmer- jali v izgraditev doma za učence . Šola pa zlasti za osnovne predmete nima niti najnujnejših didaktičnih in metodičnih pomagal. Ob velikih naporih stroke in šole pri izgradnji doma, so razne nadzorne službe to pomanjkljivost dopuščale, seveda ob ve- denju da bo potrebno slej kot prej z ustrez- no ureditvijo šole same, zagotoviti kvaliteten splošni in specializirani pouk. Začelo se je pri kabinetu za obrambo in zaščito, ki je eden najboljših v Sloveniji. Darovali so ga postojnski forumi za splošno ljudsko obrambo in civilno zaščito ter vo- jaške oblasti . Šola je namreč na tem pod- rOCJU v preteklih letih pokazala takšne uspehe, da si je z njimi prislužila tak poklon. Gozdnogospodarske organizacije so na- menile za opremo kabinetov za biologijo, kemijo in fiziko 3,86 mio dinarjev. Tako naša stroka nadaljuje s prizadevanjem, da bi zagotovila kvaliteten kompleks strokovnega usposabljanja novih gozdarskih kadrov. Ure- sničujejo se torej temeljni in dolgoročni cilji, ki so bili večkrat poudarjeni , ko smo začeli s prenovo doma za učence pri GšC . V Brkinih zmerjanje Posamezni domačini z Brkinov nikakor ne morejo dojeti nekaterih prvin družbenega poseganja v prostor in življenje, kjer je žled leta 1980 tako strahovito izmaličil stvarnost narave in ljudi. Slovenska družba, ki je že nekajkrat po- kazala svojo globoko humanistična slogo in solidarnost ob naravnih nesrečah, je tudi Brkinom nemudoma ponudila vse kar ima. Ponudilo pa je še zlasti gozdarstvo, ki je ob izdatnih lastnih nalogah, prevzelo težke sanacijske obveze v brkinskih gozdovih. 239 Toda delavci, ki so prihajali v Brkine z vseh slovenskih gozdnih gospodarstev, so bili sprejeti brez besed, s pogledi izpod čela. Pojavljali so se razni tribuni, ki so zmerjali gozda rje, politike, družbo in vse po vrsti, kako uničujejo in izžemajo Brkince, ki jih je narava že itak dovolj prizadela. Falsi- fikate, klevete, zmerjanje in zavajanje sta javnost in družba naivno sprejela in še sprejemata in ne upoštevata, da gre za privatistične, oportunistične in razbijaške poteze nekaterih posameznikov, ki s takšnim vedenjem v javnosti načrtno izničujejo te- meljne pridobitve in sestavine naše demo- kratične samoupravne družbe. Kljub temu, da je bila gozdarska solidar- nostna akcija v Brkinih že večkrat družbeno in politično ugodno ocenjena, pa tem krea- turam lastne politične pohote nihče ne pre- preči razbijaškega delovanja, ki ga lahko primerjamo samo z najbolj ostudnimi na- sprotniki naših ljudi in demokracije. Sredi aprila so partijske organizacije po nekaterih gozdnih gospodarstvih (ob izidu novega pamfleta v Ljubljanskem dnevniku, 4. aprila, Zadnik) organi zi rano zahtevale umi k svojih delavcev iz Brkinov. Jasno, da je treba takšne poskuse pre- prečiti. Upoštevati pa kaže, da gre verjetno za zelo drastičen poskus zadnjega opozorila, kako položaja in vrednot gozdnega gospo- darstva Slovenije ne moremo zakockati s pridanič i. TAM za devize Naše gozdarstvo kar dobro, čeprav ne preveč obsežno, sodeluje s Tovarno avto- mobilov v Mariboru. Mariborski konstruktorji so svoje rešitve že močno približali pogojem in potrebam naše stroke. Boj za devize pa je tudi tamovcem porinil v roke klobuk, s katerim zbirajo devize pri svojih kupcih. Znani magirusi, ki so med gozdarji zelo cenjeni, imajo precejšnji del uvoženih delov in za te zahtevajo od gozdnih gospodarstev devizno plačilo. Tako bodo morala gozdna gospodarstva, ki bodo kupo- vala te kamione, zanje odšteti še 30.000 DM. Sporazum je že sklenjen. Tehnika za okolje Kot vsako leto, bo tudi letos na Gospo- darskem razstavišču v Ljubljani prireditev s tem naslovom. Gozdarji smo na tej prireditvi pred leti že sodelovali in sicer zelo organi- zirano in pretehtane. Izkušnje tega nastopa niso bile bogvekaj, prevladovala je tehnika, okolje pa je bilo le predmet, ki zagotavlja eksistenco industriji, ki lahko živi le, če je veliko umazanega okolja. To seveda ni bilo v skladu z našimi preventivnimi sonaravnimi načeli, zato se na sejmu nismo več pojav- ljali. Letos pa je Splošno združenje gozdarstva Slovenije na pobudo medobčinske razisko- valne skupnosti v Postojni ponovno pripra- vilo sodelovanje gozdarjev. T. Prelesnik (Ko- čevje), J. Pogačnik (Kranj). l. Veselič (Po- stojna) in J. Kovačič (Maribor) bodo posku- šali prikazati ali opozoriti na potrebo uskla- jene sestave gozdnih ekosistemov, oziroma na škode v gozdu, če je divjad preštevilčna. Gozdarski come back bo zelo zanimiv, le da zaenkrat še ne vemo, ali je divjad, tehnika in gozd okolje ali pa narobe. 240 Gozdarski veslnlk & LET01.982 STROKOVNA REVIJA Gozdarsk voslnlk SLOWENISCHE FORSTZEITSCHRIFT SLOVENIAN JOURNAL OF FORESTRY L E T O 1 S82 • L E T N 1 K XXXX o Š T E V 1 L K A 6 p. 241-288 Ljubljana, junij 1982 VSEBINA- INHALT- CONTENTS Marjan 241 Lipoglavšek in Iztok Koren Mitja Cimperšek 254 Lado Eleršek 265 Marjan Šolar 270 Franc Pečnik, 277 Mitja Jandl in urednik Ergonomske značilnosti traktorja IMT 560 za spravilo lesa Ergonomische Charakteristiken des Schleppers imt 560 eingesetzt bei der Holzruckung Ergonomic characteristic::; ot the tractor imt 560 used for skidding Glažute na Kozjanskem Mehanizir8no osnovanje sestojev Poškodbe gozdov zaradi onesnaže- nja zraka še enkrat: Naftni vrelci sredi goz- dov Dušan Jurc, Janez Titovšek in Saša Bleiweis 280 Vabilo k sodelovanju zdravje gozdov za boljše 284 Iz domače in tuje pr2k!:e 286 Gozdne literarne suite Nikolaj Lapuh Drevesa in obrazi Peter Sandelin Pogovor v senci atomskega orožja Naslovna stran foto Marko Kmecl Tisk čGP Delo Ljubljana Gozdarski vestnik izdaja Zveza inženirjev in tehnikov gozdarstva in lesarstva SR Slovenife Uredniški svet: Marjan Trebežnik, predsednik mgr. Boštjan Anko Branko Breznik Janez černač Rozka Debevc Hubert Dolinšek Viljem Garmuš dr. Franc Gašperšič Marjan Hladnik Marko Kmecl Vitomil Mikuletič m rg. Franjo Urleb Uredniški odbor: mgr. Boštjan Anko dr. Janez Božič Branko Breznik Marko Kmecl dr. Amei Krivec dr. Dušan Mlinšek dr. Iztok Winkler Odgovorni urednik Editor in chief Marko Kmecl, dipl. inž. gozd. cec. Uredništvo in uprava Editors' address YU 61000 Ljubljana Erjavčeva cesta i 5 Žiro račun - Cur. acc. 50101-678-48407 Letno izide 10 številk 1 O issues per year Letna naročnina 250 din Za ustanove in podjetja 900 din za študente i 50 din Jn za inozemstvo 900 din ali 45 DM Ustanoviteljici revije sta Zveza inženirjev in tehnikov gozdarstva in lesarstva Slovenije ter Samo- upravna interesna skupnost za gozdarstvo Slovenije. Poleg njiju denarno podpira iz- hajanje revije tudi Raziskovalna skupnost Slovenije. Po mnenju republiškega sekre- tariata za prosveto in kulturo (št. 421-i/74 z dne 13. 3. 1974) za GV ni treba plačati temeljnega davka od prometa proizvodov. Oxf.: 377.44:304 ERGONOMSKE ZNAČILNOSTI TRAKTORJA IMT-560 ZA SPRAVILO LESA Marjan Li p og 1 av še k in Iztok K o re n (Ljubljana)* L i pog 1 av še k , M. in K o ren , 1.: Ergonomske značilnosti trak- torja imt-560 za spravilo lesa. Gozdarski vestnik, 40, 1982. 6, str. 241-253. V slovenščini s povzetkom v nemščini. Avtorja analizirala ergonomsko oceno značilnosti adaptiranega novega tipa univerzalnega traktorja imt-560 za spravilo lesa. Meritve jakosti ropota in tresenja kažejo na preobremenjenost traktorista s škodljivimi vplivi de- lovnega okolja. Posebna analiza razporeditve elementov za upravljanje stroja je pokazala, da razporeditev ni smotrna. 61% odgovorov na vprašanja ergo- nomske presoje je ugodnih in delno ugodnih. Clanek vsebuje več pred- logov izboljšav pri adaptiranju tega traktorja za spravilo lesa . L i po g 1 av še k , M. in K o re n , l.: Ergonomic characteristics of the tractor imt-560 used for skidding. Gozdarski vestnik, 40, 1982, 6, pag . 241-253. ln Slovene with summary in German. The authors analyse the complex ergonomic valuation of the adaptation of the new type of the universal tractor imt-560 for skidding of wood. Measurements of the noise intensily indicate the overburdening of the tractor driver by the detrimental influences of the working environment. A special analysis of the distribution of elemenls for the operation of the machine revealed an inadequate distribution . 61 % of answers to questions concern- ing the ergonomic valuation are partly positive and parlly negalive. The paper brings some proposals of improvement for the adaptation of this tractor type when used for skidding. Pri pridobivanju lesa v Sloveniji na široko uporabljamo za spravilo lesa adaptirani univerzalni traktor imt-558. Njegovo prilagojenost delavcu in zahtev- nost dela z njim smo precej natančno proučili (Gozd. vestnik 10/1981 in 1/1982). Ker pa Industrija motora i traktora iz Rakovice nadomešča ta tip z novim imt-560, je bilo treba tudi tega adaptirati za spravilo lesa. Mehanične delavnice gozdnih gospodarstev so se lotile teh adaptacij in v Sloveniji so nastale najmanj štiri različne prilagoditve traktorja za delo v gozdu. Ker želimo varnostno oceniti novi traktor in adaptacijo, smo proučili ergonomske značilnosti enega od prvih na novo adaptiranih traktorjev na področju Lesne Slovenj Gradec. Ostale adap- tacije se od te ne razlikujejo veliko. Ker sta traktor in njegova adaptacija nasta- jala toliko kasneje kot imt-558, bi upravičeno pričakovali boljšo prilagojenost delovnega sredstva človeku . Tovarna IMT obljublja v bodoče posebno prilago- ditev tega traktorja za gozdarstvo z oznako imt-561 . * Dr. M. L., dipl. inž. gozd . in l. K., dipl. inž. gozd ., VTOZD za gozdarstvo pri Biotehni- ški fakulteti Univerze Edvarda Kardelja v Ljubljani, Večna pot 83, 61000 Ljubljana, YU . 241 Pri spravilu lesa na Pohorju, na področju Mislinje, smo v zimskih razmerah po relativno dolgi in gladki vlaki izmerili obremenjenost traktorista z ropotom in vibracijami med delom. Ropot smo merili na 1317 m dolgi navzdol nagnjeni vlaki (koeficient naklona 14,4 °/o). Obremenjenost traktorista z vibracijami smo merili na isti, vendar skrajšani vlaki (dolžina 497 m, koeficient naklona 17 °/o). Pri neobremenjenem traktorju, ko je stal na mestu, smo izmerili v zaprti kabini jakost ropota v odvisnosti od števila obratov in izvršili frekvenčno analizo ropota pri prostem teku in polnem plinu. Na gozdni cesti smo izdelali tudi frekvenčno analizo vibracij na ohišju in na originalnem tovarniškem sedežu pri prazni vož- nj·i traktorja čez okrog 10 cm visoko oviro. Vse meritve smo opravili z inštrumenti Bruel et Kjaer na baterijski pogon. Iz papirnega zapisa jakosti ropota in vibracij smo kasneje s sistematičnim vzorčenjem ugotovili ekvivalentne jakosti ropota in kvadratične sredine efektivnih jakosti vibracij. Nadalje smo v mehanični de- lavnici Lesne Slovenj Gradec, izmerili dimenzije traktorja oziroma notranje mere vstopa, delovnega prostora in sedeža ter posneli razporeditev ročic in pe- dalov. Tudi pri drugih adaptacijah smo posneli osnovne dimenzije, ki so po- membne za ergonomsko presojo traktorja. Komisija Inštituta za gozdno in lesno gospodarstvo, ki je ocenjevala upoštevanje varnostnih predpisov in normativov pri adaptacijah traktorja imt-560 je za vsako adaptacijo izopolnjevala ergonom- sko vprašalno polo (KWF - 1977). Tako smo dobili celovito oceno ergonomskih značilnosti traktorja imt-560, adaptiranega za spravilo lesa. Ropot traktorja Ropot traktorja med delom smo izmerili samo med dvema ciklusoma spravila dolgega smrekovega lesa v lubju. Ker je bila vlaka gladka, zamrznjena, praktično brez protivzponov je traktorist lahko vlačil velike tovore in dosegel tudi velike hitrosti vožnje. Delal je brez pomočnika, sekači so mu pomagali pri pripenjanju tovora. Ugotovljena obremenitev traktorista z ropotom je bila zelo različna med posameznimi elementi dela in je znašala poprečno v produktivnem času dela 94 dB (A) oziroma v delovnem času okrog 93 dB (A). To je nad dopustnimi obre- menitvami 90 dB (A), ki jih predpisuje ustrezni jugoslovanski pravilnik za osem- urno delo. Traktorist mora uporabljati varovala sluha, najbolje glušnike, da ne bi prišlo do okvar sluha. Najvišji je ropot oziroma obremenitev z njim med prazno in polno vožnjo. V tabeli 1 navajamo vse te vrednosti in jih primerjamo z jakostjo ropota, ki je bila ugotovljena pri traktorju imt-558. Obremenitev traktorista z ropotom pri spravilu lesa na Pohorju s traktorjem imt-560 je torej večja, kot je bila poprečno ugotovljena pri spravilu s traktorjem imt-558. Večja je zlasti zaradi večje jakosti ropota med hitro prazno vožnjo po strmi vlaki navzgor. Razlika v obremenitvi v vsem produktivnem času znaša okrog 3 dB (A), kar je še enkrat več. Traktorist bi lahko delal brez varoval sluha produktivno namreč samo polovico tistega časa, ki pri traktorju imt-558 še ne povzroča okvar sluha, oziroma po mednarodnih standardih le okrog ene ure dnevno. Tudi primerjava traktorja imt-560 s spravilom lesa v podobnih delovnih razmerah (dolžine vlake) s traktorjem imt-558 (delovišče Selce) kaže na večjo obremenitev z ropotom pri spravilu na Pohorju. Kljub temu teh zaključkov ne smemo posploševati, ker ni mogoče iz primerjave le nekaj ciklusov dela v različ­ nih delovnih razmerah zanesljivo oceniti, kateri od obeh traktorjev povzroča večje obremenitve delavca z ropotom. Vendar pa analize ropota traktorja, kadar miruje, potrjujejo gornje ugotovitve in nam omogočajo zanesljivejša oceno ja- kosti ropota. 242 Tabela 1. Obremenitev z ropotom pri spravilu lesa s traktorji Elementi dela Prazna vožnja Razvlačevanje Vezanje Pri vi ačevanje Polna vožnja Odvezovanje Ram panje Traktor Produktivni čas Delovni čas Dolžina vlake m Koeficient naklona % Poprečni tovor m3 kosov m3/kos Hitrost vožnje prazne km/h polne km/h jakost ropota dB(A) 100 95 8S BO 75 sao i . eik!. dB (A) 94,8 40,0 40,0 89,9 94,7 73,9 93,3 92,4 10 00 lmt-560 Mislinja 2. cikl. L r.kv. dB (A) 97,9 40,0 40,0 91,9 95,3 82,7 91,1 94,6 93,7 Delovne razmere 1:.00 Skupaj dB (A) 96,5 40,0 40,0 90,8 94,9 81,6 91,1 94,2 93,3 1317 14,4 3,16 8,5 0,42 5,5 5,4 Po pr. dB (A) 92,6 76,0 75,9 89,3 95,6 78,6 90,3 91,3 90,4 400 7,5 2,42 7,2 0,34 3,8 3,4 imt-558 1 Na dolgi vlaki Selce Lcb·. 1 dB (A) 93,8 82,3 81,7 90,4 93,8 81,6 89,6 91,6 90,7 1230 6,1 1,05 8,3 0,13 7,1 4,9 ----IMT 560 -------IMT 558 2000 1500 število obratov (obr/min) Graf . 1 Odvisnost jakosti ropota traktorja od števila obratov motorja 243 Analizirali smo odvisnost jakosti ropota ob ušesu traktorista v zaprti kabini od števila obratov motorja. Ropot znaša pri 6000 obr./min 85 dB (A) in približno linearno narašča do 98 dB (A) pri 2400 obr./min. To odvisnost in primerjavo z najbolj neugodno meritvijo pri traktorju imt-558 prikazuje grafikon 1. Pri vsakem številu obratov motorja je ropot imt-560 močnejši, razlika je največja pri nizkih obratih in se pri visokih obratih zmanjša. Frekvenčna analiza ropota pri prostem ropot 110 dB 100 90 80 70 60 50 NR 70 NR 90 31.5 \ \ \ , "' ---IMT 560 ------ IMT 558 63 125 250 500 Hz ' ' ' ' \. \. ' ' ' \. ' .............. 8 16 sredine frekvenčn'ih pasov Graf. 2 Frekvenčna analiza ropota traktorja \ \ \ 31.5 kHz teku in pri polnem plinu brez obremenitve traktorja (grafikon 2) kaže, da je ja- kost ropota v obeh primerih največja v frekvenčnem pasu okrog 5000 Hz. Na širokem frekvenčnem območju od 250 do 2000Hz, kjer ropot najbolj presega normativne krivulje, je ropot traktorja imt-560 tudi močnejši kot ropot traktorja imt-558 v najbolj neugodnih izmerjenih primerih. Razlika je zlasti velika pri pro- stem teku motorja, kar je v skladu s predhodno ugotovitvijo o veliki razliki v 244 jakosti ropota pri nizkih obratih motorja traktorja. Na podlagi teh meritev pa lahko že dokaj zanesljivo trdimo, da je ropot traktorja imt-560 močnejši, kot ropot, ki ga povzroča traktor imt-558. Prav gotovo pa traktor imt-560, čeprav novejše konstrukcije, ne povzroča manjšega ropota. Tresenje in značilnosti traktorskega sedeža Za ugotavljanje obremenitve traktorista s tresenjem med delom smo izme- rili tri zaporedne cikluse dela. Med vsakim ciklusom smo merili jakost vibracij na sedežu v eni od treh pravokotnih smeri (kamponent vektorja) z efektivne (RMS) vrednostjo pospeškov na širokem frekvenčnem območju od 0,3-1000 Hz. Iz tako izmerjenih vrednosti izračunamo vektorsko velikost vibracij in primerjavo s traktorjem imt-558 prikazuje tabela 2. Ta vrednost združuje zelo neugodne ni- zkofrekvenčne vibracije pa tudi človeku manj škodljive visokofrekvenčne vibra- cije (nad 20Hz), čeprav slednje sedež v velild meri dobro duši. Zato ne moremo dovolj natančno oceniti obremenjenosti traktorista s tresenjem, za primerjanje med traktorji oz . traktorskimi sedeži pa so te vrednosti zanimive. Tabela 2. Jakost vibracij na sedežu traktorja pri spravilu lesa .~ Element dela Prazna vožnja Razvr ačevan je Vezanje Privfačevan je Polna vožnja Odvezovanje Rampa nje Produktivni čas Traktor Dolžina vlake m Koeiicient naklona Ofv Hitrost vožnje prazne km / h polne km/ h Poprečni tovor m3 kosov m~/kos Ver . m/s' 3,50 0,16 0,16 3,26 2 97 0,30 2,63 2,62 imt-560 Mislinja Smer merjenja 1 1 Hor. Ak s. m/s2 m/s2 2,57 1,49 0,12 0,06 0,17 3,22 1 ,<13 3,50 2,29 0,99 2,73 1,42 Delovne razmere Vektorska velikost m/s2 4,59 0,21 0,23 4,80 5,13 i ,03 2,63 4,04 497 17,3 5,1 2,5 3,78 16 0,24 imt-558 Vektorska velikost Po pr. Delovišče Selce m/s2 m/s2 3,28 5,45 0,55 1,64 o 51 1,30 1,76 2,69 3,53 5,40 0,91 2,00 2,81 0,63 2,65 4,64 311 525 8,9 6,2 3 ,4 3,0 3,1 2,5 2.20 1,10 6,1 6,8 0,36 0,16 Ugotovimo lahko, da je bila obremenjenost traktorista z vsemi vibracijami pri spravilu lesa na Pohorju precej večja od poprečja meritev traktorja imt-558 in nekoliko manjša kot v e!~i~\~;~;:;~::~: ::~.: ~:;:Y<~j(~:.:~;~:;: ~::~:;:~:: ~:;.~·:: ~::7;::~;:~:::~:-~::7:;~:;:~::~:jrr-r-; PL\Wf:+· · "<:: ;::::: ::::: ::::: ::::::::::: :::::::::: :::;: ::::: 1 o' 4 o' 3 o' 2 OHI JE o' 2 l ,6 2, s 6,3 10 16 25 40 63 sred~~ - frek11enčnih pasov (Hz) Graf. 4 Frekvenčni spekter vertikalnih vibracij na sedežu in ohišju traktorja imt-560 247 "' 1 " ~ (2~-~~-+--f--~+-~-r-r~~--~+-~-r-+~~--r-~~~-+~--r-+-~ 11 ~-~-r~~~r-+-,_-r-+_,~r-r-+-,_-r-+_,~--i--,_,_rr/-+_,--r-+-~ ::::::::: obm<čjE oj čit~e ibrf!ci oh šj / (O _ _, __ ~·~·-·~·~·~·~··~·r-~,_~~-4-4--~+-4--r-+-4_,--r-+-~v~r-~4--r~<-~~ :!:·/?!: :::=:==:::%:;(:):(~=2=J:=:o=bm:.=čJ:iG:d=u:~e=n:j=v:=br=ca:i=j:o=h:i~=j=a:=:=:=:==:=::;:==:=:=:=~::r:·j:{:{=: 1 o 2 31 ~ /\ / 0,7~-1-1-~--+-+~~~~~~~~+--~4-~~-+-+;~-4-4~--~~~ 6 ur 1 / 0,2 1,5 2,5 6,3 10 (6 25 40 63 frekvenca (Hz) Graf. 5 Frekvenčni spekter vertikalnih vibracij na sedežu in ohišju traktorja imt-558 To dokazuje grafikon 5, kjer prikazujemo dušenje tresenja na takem sedežu v podobnih poizkusnih razmerah. Tudi traktorista sta bila pri tem skoraj enako težka, pri imt-560 82 kg, pri imt-558 pa 80 kg, kar je še posebno pomembno pri primerjavah. Ugotoviti moramo torej, da je originalni tovarniški traktorski sedež za delo v gozdu neprimeren. Nadomestiti ga je treba s sedežem, ki ima drugačno izvedbo vzmetenja in je opremljen s hidravličnim dušilcem tresenja. Delovni prostor in razporeditev elementov za upravljanje Delovni prostor v kabini traktorja imt-560 je zadosti velik. Mere kabine so pretežno nekaj večje od minimalnih priporočenih mer (KWF - tabela 4), vendar za namestitev vrtljivega sedeža, ki bi ga rabili pri delu z vitlom, ni dovolj prostora. Volan je močno potisnjen k prednji steni kabine, tako da med njima ni dovolj Tabela 4. Dimenzije kabine in sedeža traktorja Merjena veličina Višina kabine od SRT do stropa Sirina kabine Dolžina kabine od SRT do sredine volana od SRT do zadnje stene od roba volana do prednje stene Globina sedeža Sirina sedeža ~irina naslonjala Višina naslonjala Višina SRT nad tlemi kabine Oddaljenost SRT od sredine pedal (horizontalno) 248 1 Priporočljive 1 mere cm min 100 min 70 62,5 ± 5 min 15 min 10 40 ± 5 min 45 min 45 min 26 26,5-48,5 98,5-72,5 imt-560 102 88 71 24 7 33 46 40 30 49 77 imt-558 109 86 62 18 9 38 47 53 18 65 51 ~--·--- nnidni prostor [~.Z-:2/J "'olcsimalno gibalno polJ~> [_ .~~ J optlr:>A.lno glbnlno polje 1 VOliUI 2 preat&v3 ; rodulctor 4 ~npon. dirorancio.lo. 5 'lklop vrvonice 6 v lel op hid.rnvli !re 7 dodntno hidndil 13 rol':nn zavor" 14 u.vorn vltlo. 15 sklopko. vit la /MT-560 - ----·-·--- 400 - --- -·-··------- --------1 Graf. 6 Razporeditev ročic in pedalov. delovni prostor in vidno polje pri traktorju kolesniku imt-560 249 prostora. Delovni prostor je po velikosti praktično enak prostoru na traktorju imt-558, saj je to enaka kabina. Dejstvo, da so tla kabine više, pa daje vtis njene večje prostornosti . če je vitel montiran daleč zadaj, kot je bil pri adaptaciji v Lesni Slovenj Gradec, dobimo možnost, da tudi sedež pomaknemo nazaj in se s tem prilagodimo pedalom , ki so sicer preblizu sedeža oz . preveč pod njim. S premikanjem sedeža nazaj pa se žal ne moremo prilagoditi najpogosteje uporabljanim ročicam. Medsebojna lega pedalov in ročic, namreč ni usklajena z gibalnimi polji človeka. Iz grafikona 6 lahko razberemo, da so v zadnji legi sedeža pedala zunaj in za vertikalnim gibalnim poljem nog. Da bi bila pedala v optimalnem gibalnem polju nog, bi morala biti pomaknjena bolj v sredino k vzdolžni osi traktorja in sedež še za okrog 10 cm bolj zadaj in nekaj više oziroma pedala za toliko bolj spredaj oz. niže. Pri adaptacijah tega traktorja so si nekatere mehanične delavnice pomagale tako, da so skrajšale vzvode pedal. S tem pa že spreminjamo osnovni stroj in morda tudi njegove tehnične in varnostne last- nosti. Pri stopanju na pedala ovira traktorista armatura pod volanom, tako da s koleni zadeva obnjo, oziroma ob krilne matice na njej . Pri nekaterih adaptacijah so jo zato odrezali in tako skrajšali. Da bi dosegali pedala, bi morali torej sedež pomakniti še bolj nazaj. Sedeža pa ne moremo pomakniti še bolj nazaj, saj že v sedanji zadnji legi delavec težko rokuje z ročicami zlasti z volanom, ker je predaleč . Grafikon 6 kaže, da ni nobene ročice v maksimalnem gibalnem polju človekovih rok. Zlasti neugodno leže ročice mehaničnega vitla. Da bi bil volan v optimalnem gibalnem polju rok, bi morali sedež pomakniti za okrog 20 cm naprej in nekaj niže. Originalni tovarniški sedež lahko horizontalno premikamo za 15 cm. če pa sedež res pomaknemo naprej, zaradi bližine pedal in drugih ovir s pedali, ni več mogoče delati. Premikanje sedeža v kabini nam torej nič ne po- maga. Kljub temu moramo ugotoviti , da so pedala in ročice pri traktorju imt-560 v kabini bolje razporejene kot pri imt-558, saj so bliže gibalnim poljem okončin delavca. Za rokovanje s pedali in ročicami, zlasti z nežnimi zavorami in ročicami mehaničnega vitla, je potrebno tudi zelo veliko moči. Delo z vitlom s sedeža traktorja je možno le v zelo neprijetnem zasukanem položaju telesa. Ko oprem- ljamo nov tip traktorja za spravilo lesa, bi bilo ergonomsko mnogo smotrneje, da bi ga opremili s hidravličnim vitlom. Ta ima ročice ob sedežu in za delo z njimi ni potrebno veliko moči . Tudi samo nekoliko vrtljiv sedež (npr. + 30°) bi delo z vitlom lahko olajšal. Originalni sedež imt ne duši dovolj tresenja in tudi nima ;ustreznih mer. Ima premajhno globino sedala in preozko naslonjalo (tab. 4). Namestitev sedeža v delovnem prostoru vpliva tudi na vidno polje. Vidljivost iz zaprte kabine traktorja imt-560 je zaradi platnenih sten slaba, enako slaba kot pri traktorju imt-558. Kjer so zadnji del platnene stene nadomestili s prozorna steno ali samo z varovalno mrežo, se je vidljivost nazaj močno izboljšala. Kadar poleti sname traktorist vrata tudi zelo dobro vidi prostor ob straneh traktorja. Celovita ocena ergonomskih značilnosti Ergonomske značilnosti adaptiranega traktorja imt-560 je skupina strokov- njakov s pomočjo ergonomske vprašalne pole celovito ocenila na štirih, nekoliko različnih adaptacijah v Slovenj Gradcu, Mariboru, Kočevju in na Bledu. Ugodno in delno ugodno smo lahko odgovorili na 50 od 82 ustrezno zastavljenih vprašanj . Taka celovita ocena se prav nič ne razlikuje od predhodne ocene traktorja imt-558, čeprav jo je izvedla druga skupina. V obeh primerih je bilo okrog 60 °/o ugodnih in delno ugodnih odgovorov. Tudi razlike v številu ugodnih ocen po posameznih področjih ergonomske presoje (11) niso velike (tabela 5) in so nastale tudi zato, ker sta oba traktorja ocenjevali različni skupini. Razlike v ocenjevanju 250 Tabela 5. število ugodnih in delno ugodnih odgovorov na vprašanja ergonomske presoje Traktor imt-560 Traktor imt-558 St ev ilo Področje ergonomske presoje ustreznih Ugodno Delno Ugodno Delno vprašanj ugodno ugodno + o + o 1. Vstop in izstop 8 3 1 (2) 3 2 2. Delovni prostor 6 3 (4) 1 4 o 3. Sedež 8 o (2) 2 1 1 4. Kontrolni inštr. 9 7 1 6 1 5. Elementi za upravljanje 10 4 (6) 4 (2) 4 4 6. Vidljivost 5 2 (3) o (1) 3 1 7. Skodljivi vplivi 7 3 o (2) 3 o 8. Obremenjenost 8 6 1 4 2 9. Varnost 9 4 (2) o 5 1 10. Navodila za upravljanje 3 o (1) o o o 11. Nega in popravila 9 8 (7) o (1) 4 o Skupaj število 82 40 (44} 10 (13) 37 12 % 100 61 60 (Stevilo v oklepaju - različnosti pri raznih adaptacijah) posameznih adaptacij traktorja imt-560 so že večje in so tudi vsebinskega po- mena. če bi lahko združili ergonomske ugodnosti posameznih adaptacij, bi dobili že 57 ali 70 °/o ugodnih in delno ugodnih odgovorov. Pri odgovorih na posamezna vprašanja pa se pokaže, da so med obema traktorjema nekatere ergonomske razlike. Pri traktorju imt-560 smo izrazito slabo ocenili sedež in pomanjkanje navodil za upravljanje na stroju, srednje dobro vstop in izstop, vidljivost, škodljive vplive delovnega okolja in varnost, relativno dobro pa delovni prostor, kontrolne inštru- mente, elemente za upravljanje, fizično in duševno obremenjenost traktorista ter nego in popravila stroja. Dimenzije vstopa na traktor so zadostne, vendar pa so tla kabine previsoko ·in je treba ob pritrditvi kabine vdelati dodatno stopnico. Neugodni za vstop so tudi ostri robovi naslonov vrat. Ker manjka ročajev za vzpon, predlagamo zamenjavo naslonov vrat z oblimi ročaji. Pri vzpenjanju na sedež ovirajo traktorista tudi pedala in ročice ter predolga armatura pod volanom. če dodamo stopnico, je vstop podobno ugoden kot pri traktorju imt-558. Delovni prostor je skoro enak kot pri traktorju imt-558. Velikost je razen spredaj pred volanom zadostna. Ročica vitla in pri nekaterih kabinah ostra mreža so deli, ob katerih se traktorist lahko poškoduje. Prednje okno kabine ni iz var- nostnega stekla. Originalni sedež imt, čeprav boljši kot nekdaj na imt-558, za delo pri spravilu lesa ni primeren. Ker nima dušilca, ne duši zadosti tresenja med delom. Tudi nekatere dimenzije so premajhne. Treba ga je zamenjati z ustreznejšim sedežem in ga tudi redno vzdrževati ali zamenjavati. Traktor ima za relativno počasno delo pri spravilu vse potrebne kontrolne inštrumente, ki so vsi razporejeni v središčnem vidnem polju. Edino razdelitve številčnic in smer gibanja kazalcev niso na vseh inštrumentih smotrne. Ker ni potreben poseben dodatni inštrument za pritisk olja hidravlike, so inštrumenti boljši kot pri imt-558. Elementi za upravljanje so smotrno izbrani in bolje oblikovani kot pri imt-558. Njihova razporeditev je še vedno slaba, pri rokovanju naletimo na ovire. Ker 251 so za delo vedno potrebne velike sile ter pripognjeni in zasukani položaj telesa, je delo z njimi še pretežavno. Izdelovalec traktorja bi moral prestaviti pedala zavor in sklopke naprej in nekoliko niže. če bi traktor opremili s hidravličnim vitlom, bi bile njegove ročice lahko na ugodnejšem mestu ob sedežu in delavcu ne bi bilo treba delati v močno zasukanem položaju. Vidljivost v kabini s plat- nenimi stenami je slaba, razen pri pogledu nazaj na tovor. Okna so majhna in njihova prosojnost se kmalu zelo poslabša. Vozišča pred prednjimi kolesi trak- torist pri zaprti kabini ne vidi. Ergonomska vprašalna pola je za oceno vidljivosti manj primerna, ker presoja možnost dela v temi, kar pri nas v gozdarstvu ne pride v poštev. Škodljivi vplivi delovnega okolja na traktorista so veliki. Zavarovan je pred dežjem, ne pa pred mrazom in vlago. Ropot je tolikšen, da zahteva vsaj med vožnjo nošenje varoval sluha. Tresenje, ki mu je delavec izpostavljen, presega mednarodne dopustne meje. Fizične in psihične obremenitve delavca smo ocenili ugodno, ker jih lahko s svobodnim oblikovanjem tempa dela in z menjavanjem delovnih nalog trak-- torist sam uravnava. Vzame si lahko toliko odmorov, da ne pride do fizičnih preobremenitev, psihično pa tudi delo ni prezahtevno. Pripognjeni in zasukani položaji telesa med delom in veliko potrebne moči pri ravnanju z elementi za upravljanje precej otežujejo delo. Vgraditev hidravlično vodenega vitla bi fizično delo precej olajšala. Iste ugotovitve veljajo v enaki meri tudi za traktor imt-558. Varnost delavca v precejšnji meri zagotavlja trdna varnostna kabina. Ima pa nekaj ostrih štrlečih delov, ob katerih se delavec lahko poškoduje (nasloni vrat, ostra mreža). Zaščita pred vdirajočimi predmeti ni pri vseh adaptacijah zadostna. Traktor ni dovolj zaščiten pred zlorabo nepoklicanih in ni opremljen s priborom za prvo pomoč in z gasilnim aparatom. Pri večini adaptacij veriga za pogon vitla ni zadostno zaščitena. Traktor tudi ni opremljen z napisom, da je zadrževanje v delovnem območju stroja prepovedano . Komisija, ki je ocenjevala upoštevanje varnostnih predpisov in normativov, je kljub pomanjkljivostim najbolje ocenila adaptacijo, ki si jo je ogledala v Kočevju . Navodil za upravljanje traktorja ni na traktorju. Tudi pisna navodila niso stalno pri roki. Za nego in popravila stroja je dobro poskrbljeno. Traktorist lahko vse opravi s tal. To delo tudi ni več tako pomembno, ker traktorist vedno manj opravil opravlja sam. Celovita ocena ergonomskih značilnosti kaže, da z njimi ne moremo biti zadovoljni. čeprav opremljamo traktor za spravilo lesa veliko kasneje, ni po- membnih izboljšav v primerjavi s traktorjem imt-558. Izdelali smo oceno prilago- jenosti tega traktorja in njegovih adaptacij traktoristu oziroma njegovim last- nostim . Potrebno bi bilo oceniti še tehnološke lastnosti traktorja oziroma adaptacij. Nanje verjetno zelo pomembno vpliva mesto pritrditve vitla glede na zadnjo os traktorja. To pa hkrati vpliva na namestitev sedeža in s tem na pomembne ergonomske značilnosti dela pri spravilu lesa. Povzetek Ker je tovarna traktor_jev zamenjala prejšnji tip traktorja z novim imt-560, je bilo treba tudi tega prilagoditi za spravilo lesa. Ocenili smo ergonomske zna- čilnosti novega traktorja in njegovih adaptacij. Izkazalo se je, da je bilo nekaj izboljšav, vendar te niso take, da bi se ergonomske značilnosti izboljšale. Z njimi torej ne moremo biti zadovoljni, saj vemo, da obstajajo rešitve, ki so človeku bolje prilagojene. Ropot traktorja imt-560 je v kabini, ki je bila zaprta s platnenimi 252 stenami in vrati, močnejši kot pri traktorju imt-558 in presega dopustne dnevne obremenitve traktorista z ropotom. Originalni tovarniški sedež ne duši tresenja v zadostni meri, zato ga je treba zamenjati s sedežem, ki ima drugačno izvedbo vzmetenja in dušilec vibracij. Razporeditev elementov za upravljanje v dovolj velikem delovnem prostoru je nesmotrna, saj leže pogosto uporabljane ročice in pedala zunaj gibalnega polja rok in nog. Tudi ročice in pedala med seboj niso usklajena, tako da tudi z vodoravnimi premikanji sedeža ni mogoče doseči ugod- nejše lege elementov za upravljanje. Celovita ocena ergonomskih značilnosti je dala 61 °/o ugodnih in delno ugodnih odgovorov na zastavljena vprašanja. To je enako kot pri traktorju imt-558, čeprav razlogi za neugodne ocene niso vedno isti. Na podlagi ugotovljenih pomanjkljivosti predlagamo vrsto izboljšav adapta- cije, ki naj zagotove večjo ergonomsko prilagojenost stroja človeku. Hkrati je treba še oceniti tehnološko uporabnost stroja in posameznih adaptacij . Literatura 1. Koren, 1. : Dušenje tresenja pri sedežih 1raktorjev za spravilo lesa. diplomsko delo, BF Ljub- ijana 1982. 2. Košir, 8 .: Obremenitev traktoristov z vibracijami, Gozd. vestnik 1982/1. 3. Lipogfavšek, lvi .: Obremenitev delavcev z ropotom pri spravilu lesa, Gozd. vestnik 1981 /10. 4. Lipoglavšek, M.: Ergonomske značilnost i traktorjev , Gozd. vestnik 1982/1. S. Rehschuh, D., Tzschokel , D.: Checkliste fUr die ergonomische Beurteilung von Forstmaschinen , Mittl. des KWF 8. XIX 1977. 6. Ergonomske značilnosti mehaničnih sredstev za spravilo lesa. Elaborat IGLG, Ljubljana 1980. 7. Draft ISO Recomendation 2204 . 8. Pravilnik o splošnih ukrepih in normativih za varstvo pri delu pred ropotom v delovnih prostorih. Ur. list SFRJ 29/1971. 9. Guide for the evaluation of human exposure to whole-body vibration. ISO 2631 - 1974, ERGONOMISCHE CHARAKTERISTIKEN DES SCHLEPPERS IMT-560 EINGESETZT BEl DER HOLZROCKUNG Zusammenfassung Der Produzent der landwirtschaftlichen Radschlepper hat den alten Typ mit dem neuen imt-560 gewechselt. Darum musste man in der Forstwirtschaft auch diesen Typ tUr das Holzrucken adaptieren. Wir haben die ergonomischen C:igenschaften des neuen, Schleppers und seiner Adaptierungen festgestelt. Es folgte daraus, dass einige Verbes- serungen die allgemeinen ergonomischen Eigenschaften nicht wesentl ich beeinflussen. Mit den ergonomi schen Ei genschaften d ieses Sch leppers kon nen wi r n ic ht zufrieden sei n, denn es gibt Lčsungen, die dem Menschen besser angepasst sind. Der Uirmpegel in der Kabine des Schleppers imt-560, wenn diese mit den Lein- wanden und Turen zugesperrt ist, liegt am Ohr des Fahrers hoher · als beim Schlepper imt-558 und hčher al s die erlaube tagl ic he Beanspruchungsgrenze. Der originelle imt Sitz dampft die Vibrationen ungenUgend, darum musste er mit einem Sitz, der eine andere AusfUhrung der Federung und einen Amortiseur besitzt, ausgewechselt werden . Die Anordnung der Bedienelemente in genugend grossem Arbeitsraum ist nicht sinnvoll. Die čfters gebrauchten Manuale und Pedale liegen namlich auserhalb des Greifraumes der Hande und Fusse. Miteinander sind sie so eingestellt, dass man auch mit horizontalem Scheiben des Sitzes keine gunstige Anordnung erzielen kann . Die gesamte ergonomische Beurteilung nach der KWF Checkliste hat 61 % gUnstiger und teilweise gunstiger Ant- worten gegeben. Das ist der gleiche Resultat wie beim Schlepper imt-558. Die Ursachen des ungunstigen Beurteilens sind aber nicht immer gleich. Auf Grund der festgestellten Mangelhaftigkeiten schlagen wir Verbesserungen vor, die eine bessere Anpassung der Maschine an den Menschen versichern sollten. Dazu mUsste man noch die technologische Brauchbarkeit einiger Adaptierungen beurteilen . 253 Oxf.: 902(497.12 Kozjansko) GLAŽUTE NA KOZJANSKEM Mitja Ci m perše k* 1. Uvod Najstarejše najdbe amortnih stek.lenih predmetov so iz starega Egipta. že 4000 let pred našo ero so v faraonskih delavnicah izdelovali steklen nakit, ki je bil istočasno tudi denarno sredstvo. Sirijcem pa se pripisuje iznajdba pipe ali pihalke, ki je omogočila izdelavo votlih posod. šele v 1. stoletju naše ere se z Rimljani umetnost taljenja stekla udomači v Evropi. Najvišji vzpon pa doseže steklarstvo mnogo kasneje, in sicer v zgodnjem srednjem veku, v beneškem Muranu. K nam je prihajalo steklarstvo po dveh poteh . Prek Jadrana se je obrt že zelo zgodaj razširila v priobalnem pasu. Tudi najstarejša steklarna na območju da- našnje Jugoslavije je v 15. stol. delovala v Dubrovniku. Iz Krajnske dežele je znan Valvasorjev opis steklarne ob Cerkniškem jezeru. Po drugi, mnogo pomembnejši poti je prispelo k nam steklarstvo iz srednjeevropskih dežel. Kljub temu, da so * M. C., dipl. inž. gozd., TOZD Boč, Rogaška Slatina, YU . Konjiška gora ~ ~ Ziče Planina Q:, B oh or Šmbrezkoristno pragozdno puščavo, od katere veleposestvo Rogatec nima nobene koristi.« Med :leti 1743 in 1748 je graščina od zakupnine za gozdove prejemala 629 goldinarjev letno, medtem ko je bila vrednost vseh gozdov, ki so obsegali 1300 ha, ocenjena komaj na 1500 goldinarjev. Prve gozdne steklarne so se imenovale glažute (iz nemške besede Glasshutte) . Pod tem pojmom pa si ne smemo predstavljati le peč za taljenje stekla, temveč za tiste čase kar obsežno naselbina, sestavljeno iz številnih gospodarskih ob- jektov in stanovanjskih zgradb. Od krčitve gozda za pripravo prostora, pa do pričetka obratovanja, je minila doba, ki ni bila nikoli krajša od šest mesecev, kolikor traja samo sušenje ter žganje tali~lne peči. Zaradi tako obsežnih priprav- ljalnih del, je bila potrebna tudi zadosti velika površina gozdov, ki je zagotavljala les vsaj za 40 do 60-letno obratovanje. V urbarju žusemske graščine je pogodba o poseku 900 oralov (1 oral = 0,575 ha) gozdov, kar bi zadoščala za najmanj BO-letno obratovanje steklarne v Loki pri žusmu. »Giažarji" so bili popotniki nemškega ali češkega porekla, ki so s svojimi družinami živeli ob steklarni. Iz matičnih knjig fare sv. Roka je razvidno, da je bilo med leti 1756 in 1784 43 nedomačih, večinoma nemških priimkov. V kasnej- šem obdobju se število teh zmanjša na 25, kar dopušča domnevo, da so se 255 ~---·-·--- ·--·· ------- ! TEHNOLOŠKI POSTOPK_I ___ - ------ V PRIDOBIVANJU STEKLA / / / / 1 ~ / __ j Na katastrski karti iz leta 1824 vidimo preloženo strugo potoka za pogon žage in brusilnice v Logu postopoma zaposlovali domačini . Danes je priimkov tujega korena zelo malo , kar dokazuje potovalni značaj takratnih steklarjev. Steklarje so sprva uvrščali med neke vrste umetnike. Bili so svobodnjaki in določeno obdobje celo oproščeni vojaščine . Glede lova so imeli enake pravice kot plemenitaši. Od lastnika ali zakupnika glažute so imeli pravico do stanovanja, tako velikega zemljišča, da so lahko redili eno kravo in nekaj svinj ter imeli potrebna drva za ogrevanje in kuho. V manjši glažuti je bilo zaposlenih od 30 do 50 oseb , v večjih glažutah se je to število lahko povzpelo na več kot 200 delavcev. Leta 1839 je steklarna v Loki zaposlovala 180 ljudi, od tega kar 26 sekačev in 82 voznikov. Zaradi velikega števila zaposlenih uvrščamo steklarstvo med industrijske pa- noge, čeravno je po tehniki dela izrazito individualnega, to je obrtnega značaja . Osrednji gospodarski objekt je bila talilna peč s talilnimi lonci, v katere je dotekala predhodno pripravljena zmes peska, alkalij in apnenca. Kjer ni bilo na voljo silikatnega peska, so skale ali kamenje razžarili, polivali z vodo, da je razpokalo in nato drobili v stopah . Ker so bile stope na vodni pogon , srečujemo glažute skoraj redno ob vodotokih. 257 Druga osnovna sestavina stekla so bile alkalije. Kalijevi in natrijevi karbonati znižujejo temperaturo taljenja sHicijevega peska od 1700 na manj kot 1200° C. Višje temperature niso dosegli niti z uporabo popolnoma suhih drv. Alkalije so pridobivali iz pepela gozdne biomase. Z namakanjem v vodi so ločili topni del pepela od netopnega. V posebnih kotlih so netopni del nato segrevali toliko časa, da je vsa voda izhlapela. Dobljena temno sivo snov so imenovali pepelika ali steklarska sol, ki se je za kvalitetnejša stekla ponovno žarila in filtrirala. Letno je srednje velika glažuta porabila od 30 do 40 ton pepelike. Količina pepela je v različnih delih rastline in različnem lesu različna . Poprečno računamo, da je v eni toni gozdne biomase od 1 do 2 °/o pepelike. Za tono stekla pa je bilo potrebno okrog 150 kg steklarske soli, kar je enakovredno 75m 3 lesa. Takšnih velikih količin lesa pa je bilo težko zagotoviti za daljše časovno obdobje, zato so pepeliko dovažali iz bolj oddaljenih krajev. Za Attemsovo steklarna v Logu je znano, da je najmanj polovico potrebne pepelike uvažala od drugod. To pomeni, da je pepel, zbran na vseh kuriščih glažute, pokrival le polovico potreb. Da bi glažute čim dlje obratovale na enem mestu, so pepelarji zažigali gozdove v tistih ne- dostopnih in oddaljenih krajih , od koder se prevoz lesa do glažut ni več izplačal. Gozdni red, ki ga je leta 1767 uveljavi1la Marija Terezija, je sprva v celoti prepo- vedal pridobivanje pepelike. Kasnejša uredba iz leta 1783 pa je ponovno do- puščala kuhanje steklarske soli, vendar le tam, kjer ni bilo gospodarnejše izrabe lesa. Iz leta 1823 je ohranjena peticija, ki so jo štajerske glažute naslovile na vlado, in sicer naj prepove celoten izvoz pepelike iz te pokrajine. To zgovorno priča o pomanjkanju te surovine in že močno posekanih gozdovih. Zanimiva je listina stek·larne v Loki pri L:usmu, ki je imela v zakupu 100 oralov gozdov v oddaljenih Vodulah, kjer je zakupnik ·lahko posekal za pepel le 195 sežnjev lesa letno. Glažute na Kozjanskem so se oskrbovale s pepeliko iz samostojnih kmečkih kuhalnic . Najbolj znani taki obrati so stali v Lembergu, Olimju, Lesičnem in v okolici Hrastja. Zdrobljene in v ustreznem razmerju pomešane sestavine so segrevali toliko časa, da je bila masa žareče tekoča. S posebno votlo cevjo- 258 Talilne peči, v katerih so zgoreli hektari in hektari gozdov Kuhalnice pepelike, ki so bile nujna sestavina stekla so poleg talilnic, požrle največje množine lesa -- -~- \. •, pipo je steklar nabral potrebno količino mase ter jo z obračanjem in pihanjem oblikoval v posebnih modelih. Ker so bili modeli leseni, so jih stalno namakali v vodi, sicer bi v dotiku z razžarjenim steklom zgoreli. Pri ročnem delu uporab- ljajo steklarji še danes lesene modele. To je tudi edini del proizvodnega procesa, kjer se je v sodobni proizvodnji še ohranil les. Najbolj cenjene vrste lesa za modele so hruška, topol in bukev. Za različne vrste stekla so uporabljali različna razmerja sestavnih delov, za posebne barvne odtenke pa so dodajali razne kemikalije. Naravna svetlo zelena ali rjava zelena barva steklenih izdelkov je bila značilna za 17. stol. Izdelki tega časa so se imenovali gozdno steklo. 3. Glažute in slatinski vrelci Neizkoriščeni pragozdovi, obilje silikatnih peščenjakov in apnenih hribin ter zagotovljena prodaja steklenic za mineralno vodo, so lastnikom glažut nudili večje dohodke, kot jih je obetala prodaja lesnih sortimentov. V predelih, kjer ni bilo prometnih povezav ali pa so bila lesna tržišča preveč odmaknjena, je veljal izrek, »da je steklo največje bogastvo gozdov«. Trgovina z lesom listavcev v teh krajih tudi kasneje ni zaživela in, kar je zanimivo, tudi oglarjenje se ni posebno udomačil o. 259 že od 15. stol. dalje so bili gozdovi na zgornjem štajerskem močno izsekani. V še ohranjenih gozdnih prede.lih pa se je gospodarjenje z njimi podrejalo po- trebam železarstva. Veleposestnikom na slovenskem štajerskem zato ni bilo težko privabiti steklarjev, saj jim je v domačih krajih že primanjkovalo lesa. Najstarejši glažuti sta vzniknili na skrajnem severnem obrobju Kozjanskega že v 17. stol. Prva glažuta je na teh tleh pričela obratovati leta 1671 v bližini špitaliča in je bila last kartuzije Žiče. Med leti 1721-1764 je stala na vzhodnem obrobju Konjiške gore. Deset let za žičko glažuto, so zakurili peči v glažuti, ki je stala na severni strani Maclja, nekje v bližini žetal. Nekateri viri dopuščajo domnevo, da je glažuta obratovala celo že leta 1660. Ko je zmanjkalo lesa, se je preselila ·leta 1710 najprej v Dobovec, po letu 1770 pa v Log ob Sotli, kjer so topili steklo od leta 1794 do 1874. Vse tri maceljske glažute so bile last graščine Rogatec. Podoben pojav premeščanja glažut zasledimo tudi v gospoščini žusem, kjer so obratovale kar štiri steklarne. Prva je obratovala pred letom 1739 v Hrastju, za drugo je znan samo obratovalni čas v letih 1784-1785 v Dobrini, za tretjo, ki je ponovno stala nekje v Hrastju, pa je znano le to, da je ugasnila peči pred letom 1836. Zadnja in največja je stala v Loki in je med leti 1837 in 1885 izdelovala zelo cenjene izdelke. Stekleni lestenci iz te steklarne še danes krasijo številne cerkve v šmarski in šentjurski občini. Na vzhodnem obrobju Bohorja sta ohranjena dva zaselka, Stara in Nova Glažuta, kjer sta obratovali glažuti od leta 1748 do 1784, pri tem pa ni znan niti konec delovanja prve niti začetek druge steklarne. Celjski grof Gaysruck je v bližini Svetine zasnoval glažuto, ki je obratovala od leta 1753 do 1773. Na severnem pobočju Lisce je v dolini Lahovega grabna baron Wintershofen postavil steklarna leta 1778. Steklarna je bila okrog leta 1802 prestavljena v dolino Gračnice, v bližini Jurkloštra, leta 1861 pa so jo preselili v Hrastnik . Winters- hofen , lastnik gospostev Podsreda, Pilštanj in spodnje Sevnice, je bil istočasno lastnik obeh glažut na Bohorju in pod Lisca. Na južni strani Boča, v dolini imenovani Jelovec, je od leta 1780 do 1843 delovala glažuta rogaške graščine. Nenavadno kratko življenjsko dobo je imela glažuta v Olimju, kjer so topili stek.lo le dvanajst let, to je od 1873 do 1885. Glažuto je osnoval L. Fiegelmuller, ki je bil tudi lastnik zadnje steklarne v Loki in gospoščine žusem. Zdravilna voda rogaških vrelcev je v Evropi zaslovela leta 1665. Takrat je izšla prva knjiga, ki je opozarjala na njene zdravilne lastnosti. Slatino, kot ime- nujejo domačini to vodo, pa so polnili v steklenice in prodajali že veliko prej. Steklena embalaža je že danes, kljub obilici umetnih snovi, nenadomestljiva in edina, v kateri se ne spreminjajo lastnosti kisle vode . Iz starih zapisov so ohranjeni podatki o številu polnitev. Vse do konca 18. stol. število polnitev ni presegalo 100.000 steklenic, po letu 1815 pa začenja to število naraščati in doseže leta 1856 že več kot 500.000 steklenic. Letna proizvodnja se je danes ustalila med 30 in 40 milijoni litrov. Grofje Attemsi so bili lastniki obsežne gozdne posesti na Boču in Maclju in pobudniki izgradnje zdravilišča. Pospeševali so glažutarstvo in prodajali pred- vsem steklenice za slatino. Glažuti na Boču in v Logu že leta 1808 premoreta zalogo 140.000 steklenic. Ko glažuti nista mogli več zadostiti povpraševanju, je Attems povečal steklarna v Logu, tako da je od leta 1828 obratovala z dvema pečema. Iz ohranjenih inventarjev žičke glažuta (1699, 1730) je razvidno, da je tudi 260 Ročno polnjenje steklenic s slatino, po klišeju iz leta 1811 ta izdelovala zelenke za mineralno vodo. Tudi v žusemski glažuti se že leta 1739 omenjata dve vrsti steklenic za kislo vodo. Leta 1816 se glažuta v Jurkloštru obveže dobaviti 50.000 steklenic, naslednje leto pa lastnik te glažute obvešča zdravilišče, da je peč pregorela in da ne more v celoti izpolniti obveze; razliko 24.000 steklenic da je preusmeril na steklarna v Rakovcu na Pohorju. Attemsovim glažutam je najresneje konkurirala glažuta v Libojah, ki je zaradi uporabe pre- moga steklenice :lahko ponujala ceneje. Vsled velikega loma med prevozom iz ostalih glažut in z uspešnimi komercialnimi potezami pa je Attems vseskozi ohranil vlogo glavnega dobavitelja. šele steklarna na premog, ki je pričela obratovati 1865 v Straži pri Rogatcu, je zapečatila usodo ne samo Attemsovim, temveč tudi vsem ostalim glažutam na Kozjanskem. V obdobju, ko postopoma ugašajo peči gozdnih glažut, doživi Rogaška Slatina svoj največji razcvet. Zdravilišče postane mondeno središče evropske visoke družbe in umetnikov. Ta nezadržni vzpon zdraviliške in turistične dejavnosti je izkoristil lastnik hrastniške steklarne in pričel leta 1927 z izdelavo luksuznega stekla. Tovrstna povezanost zdravilnih vrelcev, steklarstva in v začetnem obdobju tudi gozdarstva ni značilna samo za Rogaško Slatino, temveč je poznana tudi iz drugih svetovno znanih zdravi~lišč, kot so Vichy v Franciji in Karlovy Vary ter Marjanske Lazny na češkem. 261 4. Glažute in gozdovi Iz tehnološkega postopka pridobivanja stekla spoznamo, da je imel gozd odločilen vpliv tako na izbiro kraja, kot tudi na ekonomičnost obratovanja. Les je bil surovina za pepeliko in osnovni energetski vir. Poraba energije pa je še danes ena izmed najvišjih postavk v steklarstvu. Pri embalažnem steklu pred- stavlja vrednost energije kar 58 °/o cene izdelka. Iz ohranjenih arhivskih podatkov lahko zaključimo, da je srednje velika glažuta troši·la letno najmanj 1000 sežnjev lesa ter še posebej 15 do 20 ton pepelike. Seženj je stara dunajska mera za prostornino. Enota je imela sprva vse stranice dolge 6 čevljev in je vsebovala 5,3 prm. Kasneje se j!3 dolžina polena skrajševala in se ustalila na 1 meter ter se je imenovala tovarniška klaftra (Hi..ittenklatter), s prostornino 3,5 prm. Zaradi neenotne mere je prihajalo med lastniki gozdov in steklarji do pogostih sporov. Različne dolžine, različna merila zlaganja in sortiranja, danes otežujejo oceniti dejanske porabe lesa. Iz žusma nam je znana pogodba, ki je po 80. letih obrato- vanja omogočala glažuti posekati 1062 sežnjev na leto. V isti cenitvi je še posebno zanimiva ugotovitev, »da ne obstaja nobena druga možnost prodaje lesa, ker sta zastopana le bukov in gabrov les«. Podobno porabo navaja tudi Minafik za pohorske steklarne. če h kurivu dodamo še potreben les za pepeliko, vidimo , da je ena glažuta »pojedla<< 4 do 5 tisoč m3 lesa letno. Taka količina ustreza poseku 10 do 15 ha letno. V nekaj desetletjih je glažuta ogolila zelo velike gravitacije gozdov. Za okolje glažute na Svetini je od tistih časov ostalo ime Svetli dol. Poraba lesa je bila v zgodnejših obdobjih glažutarstva večja, saj so bili na vo.ljo navidezno neizčrpni pragozdovi . Kasneje je pomanjkanje lesa vplivalo na 262 Potujoči prodajalec steklenic iz srednjega veka ceno in s tem na skrbnejšo potrošnjo tudi manjvrednih delov gozdne biomase. Tako je npr. leta 1827 stal en seženj drv med 20 in 30 krajcarjev, leta 1876 pa že kar 4 go.ldinarje (1 goldinar= 100 krajcerjev). Zaradi pomanjkanja lesa in višjih cen se je pričel spreminjati tudi odnos do gozda. Skrb za gozdove se kaže tudi v številnih predpisih iz takratne dobe. Znana je uredba iz terezijanskih časov, ki je že od leta 1767 predpisovala pogoje za osnovanje glažut. Ohranjena sta dva podobna spisa iz glažut pod Ojstrica in Lisca, kjer sta lastnika dobila obratovalno dovoljenje šele na osnovi zagotovila, da bosta spoštovala gozdni red, zlasti obnovo, ob istočasni neokrnjeni dobavi lesa za potrebe železarstva. Wintershofen je celo zagotavljal, da bo uporabljal le les, ki so ga porušile ujme. Pomanjkanje lesa je Attemsa navedlo na odkup dela maceljskih gozdov od grofa Draškovica na levi strani Sotle, tako da se je glažuta v Logu od leta 1853 z dvema tretjinama potrebnih drv oskrbovala iz hrvatskih gozdov. Po letu 1850 se je poraba drv za pepeliko zmanjšala, tudi zaradi postopno naraščajočega uvoza sode, ki danes v celoti nadomešča rastlinsko biomaso. Poleg trdega lesa je vsaka glažuta potrebovala tudi veliko gradbenega lesa iglavcev za stanovanjska in gospodarska poslopja ter za embalažo gotovih iz- delkov. Ob večjih glažutah zato redno srečujemo žage in cirkularje. Kjer ni bilo dovolj vodne moči, so v poznejših obdobjih postavili parne lokomobile, ki so poleg žag poganjale tudi brusilnice stekla. Tak primer je znan iz steklarne v Logu. še več lesa so zahtevale vodne riže, po katerih so dostavljali les. Med kozjanskimi glažutami je glažuta v Jurkloštru imela leseno riža. 5. Zaključek Razvoj steklarstva sodi med najzanimivejša poglavja v zgodovini naših gozdov. Glažute so s svojo ogromno potrošnjo lesa daljnosežne posegale v takratno krajino. V relativno kratkih časovnih razdobjih so posekali ali požgali obsežne dele pragozdne divjine. Medtem, ko so glažute na Pohorju zapustile povsem denaturirane, toda eko- nomsko zanimive smrekove monokulture, na Kozjanskem pogoji za rast smreke niso bili tako ugodni. Zato je dediščina, ki so jo tam zapustile glažute mnogo slabša. Za Pohorje tako značilno fratarjenje je znano le iz Male Rudnice nad Podčetrtkom, a še to ni imelo povezave s pridobivanjem stekla. Vnašanje iglavcev zasledimo le na izoliranih in majhnih površinah in še to bolj proti koncu obratovanja glažut. Skrb za obnovo gozdov je prisotna le v zvezi s fužinarstvom na severni strani Bohorja. Od tam je ohranjeno poročilo, ki pravi, da so se poseke že leta 1816 »kultivirale«. Kozjanske glažute so bi!le večinoma veleposestniške ustanove. Kjer- koli je bil lastnik gozdov hkrati lastnik steklarne, je bil odnos do gozda še bolj uničujoč. Vendar bi bilo krivično današnje slabo stanje sestojev naprtiti zgolj glažutam. Poznejše prebiranje najboljšega lesa in pa lesno industrijski obrati, ki so sledili glažutam (pohištvo Log, kopitarna Loka) , so povzročili še mnogo hujše pustošenje gozdov. Poleg popolnega pustošenja pa so glažute prinašale tudi določen napredek. V nedostopne gozdne predele so steklarji krčili pot civilizaciji in urbanizaciji. V Maclju lahko poselitev današnje krajine pripišemo steklarstvu. Relativno visoki materialni prejemki so tudi domačinom izboljševali njihovo gmotno stanje. V neka- terih glažutah srečujemo trgovine, enorazredne šole in celo skromne začetke zdravniške pomoči. Iz leta 1868 je ohranjen spis, iz katerega je razvidno, da je steklarna v Loki na lastne stroške vzdrževala učitelja. 263 Na nekdanjo cvetočo industrijo spommJaJO danes le še posamezna ledinska imena, nekateri sakralni spomeniki , umetelno izdelani lestenci po cerkvah in redki stekleni predmeti, ki jih hranijo v muzejih. Na kapeli sv. Florjana pod svetinsko glažuto je vzidan napis, iz katerega po- vzemamo osnovno misel: »Popotnik, zavedaj se, da v tej gozdni divjini Cyclopi (= steklarji) v delavnicah boga ognja Vulkana spretno obvladujejo skrivnostno proizvodnjo stekla.« Zanimiva alegorija povezuje skrivnostno in za tiste čase težko dojemljiva nastajanje steklovine z bajeslovnim okoljem gozdov. Steklarski obrati v osrčju gozdov so bili pogost in zelo priljubljen cilj zdraviliških obiskovalcev. V številnih ohranjenih potopisih je prisotna nadnaravna privlačnost, ki jo je izžarevaJo gozdno glažutarstvo. Literatura 1. Arh iv Zd ravi 1 iš ča Rogaška Sla li na. 2. Gateau, J. C.: Die Glaskunst. Paris 1974. 3. Guss , H. : Chronik alter Glasshutten (manus.). 4. Hafner, F.: Sleiermarks Wald in Gesch ichle und Gegenwarl , Graz 1979. 5. lvaouša, 1.: 100 godina Slaklane Straža 186o-1960. 6. Je/ese H.-Morwedel: Glas in Kultur und Technik, Bayreuth 1976. 7. Matične knjige in kronike župnij sv . Rok , Olimje, 2usem. PRISPEVEK K PROIZVODNJI DOMAčE OPREME ZA MEHANIZACIJO DEL V GOZDARSTVU Soško gozdno gospodarstvo Tolmin je usposobljeno za preizkušanje varnostnih kabin traktorjev namenjenih za dela v gozdarstvu po priznan ih mednarodnih metodah. Na osnovi teh preizkusov izdaja Inštitut za gozdno in lesno gospodarstvo v Ljubljani, Večna pot 2 strokovne ocene po členu 5 zakona o varnosti pri delu . 264 Oxf.: 232.42- -087.3 MEHANIZIRANO OSNOVANJE SESTOJEV Lado E 1 e r še k {Ljubljana)* V povzetku posredujem dognanja Hannsa H. Hčffleja iz Hannovra o ameriških in nekaterih drugih novitetah pri osnovanju sestojev iz članka Stand und Ent- wicklung der Mechanisierung der Bestandesbegrundung, Zum Symposium 198l in Raleigh, North Carolina, USA. Algemeine Forstzeitschrift, 1981/43. 1. O deželi gosmeljici simpozija Ameriško združenje agronomov (American Society of Agricultural Engineers) je razdeljeno na pet tehniških oddelkov. Enemu od teh pripada komite za meha- nizacijo v gozdarstvu, ki prireja simpozij vsaki dve leti. Lani je bil v Raleighu, glavnem mestu zvezne države Severna Karolina. Ta država leži v južnem delu ZDA in se odlikuje z gozdarsko tradicijo, saj je bila tu osnovana prva gozdarska šola in prva državna drevesnica. V tamkajšnjih gozdovih rastejo bori (Pinus taeda. Pinus virgin/ana, Pinus serotina) in razni listavci (Liriodendron tulipifera, Carya laciniosa, različne vrste Acer sp. in Quercus sp.). Zaradi cenjenega borovega lesa širijo bor, Pinus taeda, v razumnih mejah tudi na rastišča listavcev. V državi je več univerz, posebnih šol in tudi več raziskovalnih postaj, ki pripadajo privatni industriji in med seboj plodno sodelujejo. Ta južni del ZDA se odlikuje tudi po velikem proizvodnem potencialu . Gozdnih površin je tu sicer manj kot v Kanadi ali v Sovjetski zvezi, vendar imajo zaradi ugodnih klimatskih pogojev večji vred- nostni prirastek . Na simpozij je prišlo več kot 200 udeležencev iz ZDA, Kanade, Avstralije, Nove Zelandije, Južnoafriške republike, Danske, Finske, švedske, Nizozemske in ZR Nemčije. V času simpozija so odprli razstavo orodij in strojev, ki so potrebni pri osnovanju sestojev in za druga gozdna opravila. Istočasno so organizirali tudi dve ekskurziji v gozdove z ogledom te mehanizacije pri delu. Skratka, simpozij je bil zelo dobro organiziran in je potekal v tovariškem vzdušju. 2. Referati PETERSON je v uvodnem referatu pojasnil, da v ZDA porabijo več lesa kot ga posekajo. Vzrok je v tem, ker ne izkoriščajo vseh danih možnosti . Tako je npr. ostalo neposajenih 3 mio ha borovih rastišč zaradi previsokih stroškov, ki nastajajo pri saditvi, in zaradi previsokih davkov. Da bi uskladili ponudbo in povpraševanje bi morali: bolje izkoriščati listavce in sečne ostanke, posaditi vse razpoložljive površine, povečati donose z uporabo genetsko izboljšanih sadik, z boljšo saditvijo oziroma z izboljšavo strojev za saditev. y L. E., dipl. inž. gozd., Inštitut za gozdno in lesno gospodarstvo Ljubljana, Večna pot 2, 61000 Ljubljana, YU 265 Pri reševanju teh problemov je potrebno sočasno delo različnih gozdarskih disciplin. Ne gre pozabiti, da gozd ne nudi le lesa, temveč opravlja še druge pomembne funkcije. MOINI in MILES sta poročala o izkušnjah pri nabiranju semena s stroji za stresanje drevja. Da bi ugotovili, katera je najboljša metoda za posamezno dre- vesna vrsto, so poizkušali različno močne sunke, različne čase, različne ampli- tude in različne smeri stresanja. Pokazalo se je, da za nekatere drevesne vrste ta metoda sploh ni primerna, saj se prej odlomijo vrhovi in veje, kot odpadejo sto rži. DOOLEY je pojasnil način nabiranja semena v semenskih plantažah z dvižnim odrom. Za pravočasno in strokovno pravilno nabiranje semena jih mora biti v kratkem času pač dovolj na razpolago . Dvižni odri, ki so montirani na žerjave, optimalno obratujejo na višini 15 do 20m, navadni dvižni odri pa na višini 3 do 9 m. DOOLEY in FRIDLEY sta poročala o razvoju sodobne mehanizacije za setev, spodrezovanje in dviganje sadik (tvrdke Weyerhaeuser). Veliko si obetajo od sistema ••box pruning((, pri katerem obrežejo korenine od vseh strani, to je vzdolž gredic in poprečno nanje. Tako obdelane korenine kasneje razvijejo želeno optimalno koreninsko maso. (Obenem pa pripominja, da pravzaprav še ne vemo, katera je optimalna koreninska masa pri posamezni drevesni vrsti.) Za tako vzgojo sadik moramo poprej posejati seme po natančnem razporedu (zelo precizna setev). LAWYER je opisal razvoj večje drevesnice z letno proizvodnjo 10 mio sadik in 100 različnih drevesnih vrst. Meni, da so glavni problemi mehanizacije ob zati- ranju plevela, izkopu sadik, sortiranju in manipuliranju izkopanih sadik. Za mani- pulacijo in skladiščenje sadik so razvili uporabo sistema palet, s čimer so znižali stroške in povečali produktivnost. SEARCY je predstavil stroj za natančno setev že napol vzklilega semena. Taka setev omogoča boljšo izrabo razpoložlj·ivega semena in zagotavlja boljšo in homogenejšo rast sadik. Istočasno, ko sejemo, lahko vnesemo v zemljo še gnojila in herbicide. Na ta način se produktivnost stopnjuje, pogostost obdelave tal pa se zmanjša. APPELROTH je poročal o izkušnjah pri pripravi gozdnih tal za saditev. Na Finskem letno obdelajo v pasovih z različnimi stroji 100.000 ha, pri tem uporab- ljajo na dobri polovici navedene površine TTS pluge z diski. BACKSTROM je povedal, da tudi na švedskem prevladuje obdelava tal v pasovih oziroma v krpah, seveda z zato prirejenimi stroji. Uporabljajo tudi stroje, s katerimi opravijo istočasno pripravo tal v pasovih in setev, ali pa pripravo tal v krpah z istočasnim sajenjem. CAMERON je predstavil izpopolnjena planimo desko CFS, ki za razliko od prejšnje ne ••Orje« preširokih pasov, niti ne zajema preplitvo ali pregloboko. Zaradi uporabe napačne deske so nastali pri saditvi preveliki razmiki ali pa so bile sadike posajene v napačen horizont. Navadno je omenjena planirna deska CFS (širina 1,7 m) pritrjena pred gosenični sadil ni stroj (npr. Timberland, Tree Planter), tako da istočasno čistimo tla in sadimo. S takim delom jim je uspelo zmanjšati izpade do 50 °/o. EVERTS pojasni, da imajo na Novi Zelandiji za umetno obnovo na razpolago le še bolj strma hribovska pobočja, ki so porasla z grmovjem . Za pripravo tal uporabljajo tu desettonske sekalne valje, ki jih dvigajo in spuščajo s pomočjo žice . Ko se posekano grmovje posuši, ga kontrolirana požigajo, nakar teren ročno posadijo. 266 Sadnja hrastovih sadik s trivrstnim sadilnim strojem (Accord) na predhodno pripravljeni poseki. Foto M. Hočevar TERRY in HAYWOOD sta razložila, da glede na dosedanja spoznanja o tleh in o rasti sadik ne moremo pričakovati napredka le od razvoja strojev in po- stopkov za pripravo tal, temveč tudi od upoštevanja specifičnosti različnih rastišč in prilagajanja priprave tal danemu rastišču. KLUENDER je opozoril na porast stroškov za energijo . Meni, da bi morali za sisteme, pri katerih trošimo veliko energije (>>mletje« sečnih odpadkov in zelene vegetac ije) poiskati alternativne, ekonomičnejše načine priprave tal in obnove. Ekonomičnost vidi v zamenjavi celopovršinske priprave z delno pripravo tal , v kontroliranem sežiganju, v uporabi herbicidov, v zmanjšanju sečnih ostankov v gozdu, pa tudi v povečanju naravne obnove na račun umetne obnove. FRIDLEY in LAWYER sta klasificirala obstoječe sadilne stroje (najbolj raz - širjena sta Akkord-Miele in Quickwood). Klasifikacija naj bi bila osnova za na- daljnji razvoj teh strojev. Danes posadijo v gozdu le manjši del sadik s stroji , zato menijo, da jih je potrebno še precej izpopolniti . Pri načrtovanju novih strojev bo potrebno upoštevati biološke vidike (sadika mora biti čim bolje posajena), tehnične vidike (vzporedno se javlja potreba po klasifikaciji terena glede na možnosti za strojno sajenje) in gospodarske vidike (z ozirom na izpade, rast, obliko, vitalnost idr.). KOHONEN je poročal o prototipu sadilnega stroja, ki ga je izdelala finska firma Serlachius. S tem strojem je mogoče opraviti čiščenje , pripravo tal , saditev v dveh vrstah, gnojenje in tretiranje s herbicidi . Stroj je priključen na pogonsko vozilo, traktor, dela avtomatsko in je potreben le voznik traktorja. Zmogljivost stroja znaša 1200 do 3000 sadik na strojno uro. OSTERSTRbM je pojasnil, da tudi na švedskem združujejo v eni fazi saditev kontejnerskih sadik s pripravo tal. S sadilnimi stroji naj bi znižali stroške saditve. 267 potrebo po delavcih in izpade. Za čim boljšo strojno saditev razvijajo tudi nove tipe kontejnerjev. GRAHAM, MAW, HADDOCK, HASSAN so predstavili nekatere probleme pri prototipu ameriškega sadilnega stroja. Problem razdvajanja posameznih sadik so rešili s pomočjo vakuuma . Problem pravilne globine saditve in pokončnosti saditve so rešili s saditvijo z dvema ploščama, od katerih je ena gladka, druga pa hrapava, zato da ima večje trenje. Po saditvi se najprej dvigne gladka plošča, medtem ko hrapava plošča drži sadika na potrebni višini. S tem ko se vzpostavi trenje med zemljo in sadika se lahko brez škode dvigne še druga plošča . LANE, SUGGS, MOEHLE, WOLF so poročali o izboljšavah pri ročni saditvi kontejnerskih in klasičnih sadik. Zanimivi so poskusi z ročnim motornim vrtalnim strojem za sajenje, ki ima tudi pripravo za polaganje sadik v izvrtino in za stresanje izvrtane zemlje nazaj v jamico. RAGHAVAN, MILES, FROELICH so kritično ocenili tlačenje tal s težkimi stroji pri sajenju , obiranju semena in spravilu . Zaradi večkratne prevoženosti tal se npr. v semenskih plantažah slabšata rastišče in obrad. Slednji meni, da je mogoče z mrežo vlak pri spravilu znižati površino povoženih tal od sedanjih 20-40 °/o na 10 °/o. 3. Terenski ogledi Za popestritev simpozija so skrbele strokovne ekskurzije v gozdove Sev. Karoline. Topla in s padavinami bogata klima omogoča bujno rast gozdov, saj prirašča Pinus taeda v obalnem pasu 15 do 20m3 letno na hektar. Vzgajajo ga s 30 do 35-letno obhodnjo, pri kateri doseže bor debelina 25 do 30 cm. Na hektar sadijo 1250 do 1750 sadik. Sadike v prikazanem nasadu so izvirale iz genetsko izboljšanega semena iz semenskih plantaž. V starosti 5 do 8 let opravijo v nasadih čiščenje, temu pa sledi prvo redčenje pri 12 do 15 letih s prvimi donosi in drugo redčenje med 22. in 25. letom. Nasadi , vzgojeni iz selekcioniranega semena, dajejo 10 °/o boljše prirastke. Za cilj pa so si postavili izboljšati prirastke na račun selekcije za 25 °/o. V programu je bil tudi ogled večje drevesnice firme Weyerhaeuser v obalnem pasu, ki meri dobrih 40 hektarjev. Tu pridelujejo izključno enoletne borove sadike Pinus taeda. Leta 1980 so pridelali 46 mio teh sadik. V vsej drevesnici kolobarijo tako, da na določeni površini eno leto pridelujejo sadike, naslednje leto pa na tej površini posejejo rastline za zeleno gnojenje. Vse faze pri vzgoji sadik so mehanizirane, tako rahljanje , zatiranje plevela in bolezni, gnojenje, namakanje in spodrezavanje navpičnih in vodoravnih korenin . Le sortiranje sadik opravijo še deloma ročno. Med izkopom in pakiranjem v vreče poteče le nekaj ur. Vreče so označene z datumi, ki določajo, do kdaj morajo biti sadike posajene, ali do kdaj jih smejo najdlje hraniti v hladilnici. Prikazana priprava tal je za naše razmere še posebno tuja, saj jo opravljajo s težko mehanizacijo , skoraj kot krčenje gozda za kmetijsko rabo. Po drugi strani pa je umetna obnova pri njih zelo poceni in stane pri celopovršinski ob- delavi le 445 dolarjev po hektarju (priprava tal 320, sadike 50, saditev 75). K umetni obnovi spada tudi obvezno gnojenje, v mladih nasadih pa uporabljajo herbicide za zatiranje plevela, s čimer se zmanjšuje nevarnost požarov. V navadi je tudi kemična priprava tal z uporabo herbicidov iz zraka in z naknadnim poži -· ganjem, kar je precej ceneje od mehanične priprave tal. Po taki pripravi je možna le dražja ročna saditev, sam način pa izziva hudo kritiko varstvenikov okolja. 268 -~-- Fleco sekalni valj (15 ton) je namenjen za uničevanje zelene vegetacije na površinah, ki jih pripravljamo za umetno obnovo. Foto M. Hočevar Demonstracija čiščenja, redčenja, gnojenja sestojev in posek, je potekala po naprej določeni shemi in je bila seveda visoko mehanizirana. Stopnjo mehanizacije pri končnem poseku najbolje pojasnjuje ugotovitev, »da ni bilo potrebno več položiti roke na les in da noga gozdnega delavca ni več stopila na tla«. 4. Zaključek Zgodovina gozdov in gozdarstva ter odnos prebivalcev do gozda in gospo- darjenje z gozdovi se v ZDA bistveno razlikujejo od evropskega in še bolj od našega. Pri nas je prisoten še v veliki meri drobnoposestniški odnos, na gozd smo vsestransko navezani, prizadevamo si za sonaravne gospodarjenje in težimo tudi h krepitvi ostalih neproizvodnih funkcij gozda. Večkrat smo pri gospodarjenju še konservativni, togi, slabo produktivni in prihajamo tudi v nasprotja s samim .seboj (umetna obnova pri visokem staležu divjadi). V Ameriki vlada privatni velekapital. Gospodarjenje z gozdovi jim pomeni pridelavo lesa (biznis), ostale funkcije gozda pa tako rekoč »razvijajo« v velikih gozdnih parkih in rezervatih. Od tod tudi na pol poljedelski način gospodarjenja z gozdovi, ki se še posebej kaže pri izvajanju umetne obnove; zanjo je značilna uporaba težke mehanizacije. Zaradi naglega razvoja in vse boljših strojev, ter tudi zaradi visoke produktivnosti jih večkrat občudujemo. Po drugi strani pa se s težko mehanizacijo zbijejo gozdna tla, z odstranjevanjem sečnih ostankov, pritalne vegetacije in surovega humusa ter z njihovim zažiganjem se gozdna tla še bolj siromašijo. Očitno se tega zavedajo. Kljub drugačnim evropskim gozdnogospodarskim konceptom pa so se tudi pri nas uveljavili prenekateri drevesničarski in gozdni stroji ter načini dela. 269 Oxf.: 425,1 POšKODBE GOZDOV ZARADI ONESNAžENJA ZRAKA Marjan šo 1 ar (Ljubljanar Povzetek in uvod Prispevek obravnava dosedanje rezultate raziskav gozdarske imisijske proble- matike v slovenskem prostoru; z gozdarsko ekološkega stališča skuša oceniti današnji in prihodnji za okolje ne preveč obetavni čas in nakazuje probleme, ki se bodo pojavljali na relaciji onesnaženo ozračje-gozd. Nakazuje tudi nujnost gozdarskoimisijskega raziskovalnega dela, na osnovi katerega bo edino možno vsaj delno uskladiti gospodarjenje z gozdom v spremenjenih pogojih, pod imisij- skim stresom. Ker je prispevek nastal v zvezi z javno demonstracijo raziskav, je v njem poudarek na raziskovalnih dosežkih zadnjega raziskovalnega obdobja. To priliko smo izrabili tudi za prikaz našega raziskovalnega koncepta, za navedbo virov financiranja in taksativno naštetje nalog, ki trenutno tečejo. Vse je bilo napisano z namenom, da pri bralcih G. V. poskušamo ustvariti pravilno predstavo o kompleksnosti tega problema. Izhodišča Kljub najbolj optimističnim pogledom, ki pa so danes v naraščajoči surovinsko- energetski krizi prava utopija, postaja onesnaženo ozračje neobhoden in vsega upoštevanja vreden faktor okolja ne samo v neposredni bližini izvorov onesna- tŽenja, temveč tudi v širokih zaledjih medkrajevnega, meddržavnega in celo medkontinentalnega prostora. Kot povsod po svetu smo tudi v Sloveniji v prvih raziskovalnih letih, v obdobju med letoma 1969 in 1979, sistematično proučevali akutne, jasno vidne in lažje določljive posledice škodljivega delovanja prekomerno onesnaženega zraka na gozdove. Največja pozornost je veljala proučevanju glavnih dveh komponent onesnaženega zraka, to je žveplovemu dvokisu (S02) in vodikovemu fluoridu (HF). Pri teh raziskavah smo prišli do številnih bioloških, ekonomskih in za varstvo okolja pomembnih ugotovitev, ki so strokovni in splošni javnosti pokazale vso resnost problema. To so bile prve kompleksne raziskave pri nas, po enotnih kriterijih so zajemale ves gozdni prostor SR Slovenije. Kljub temu, da smo v tem času slabo poznali problematiko tako imenovanih nevidnih imisijskih poškodb gozda, smo pri našem raziskovalnem delu pogosto opažali, da so parametri gibanja onesnaženega zraka veliko večji od tistih, ki so bili prikazani v raznih izdelkih, in da je vegetativno produkcijsko uspevanje, generativno-razmnoževalno dozorevanje in zdravstveno-vitalnostno stanje gozda moteno daleč proč od izvorov onesnaženja. Vedno bolj se nam je utrjevalo prepričanje, da se za območjem vidnih poškodb razteza veliko območje gozdov, ki so na zunaj videti popolnoma zdravi, če pa bi jih vzeli pod drobnogled, kemično analiziral··i njihova tkiva, statistično ovrednotili kateregakoli od zdravstvenih, vital- * M. š., dipl. inž. gozd., Inštitut za gozdno in lesno gospodarstvo Ljubljana, Večna pot 2, Ljubljana. YU. 270 nostnih, lesnoprodukcijskih in okoljevarstvenih elementov, bi videli, da se s tem gozdom nekaj dogaja in da to dogajanje zaradi svoje razširjenosti na velike površine ne smemo jemati zanemarljivo . Raziskave, ki naj pravllno ovrednotijo ta navidezno majhni problem, smo v raziskovalnem obdobju 1981-1985 dali na prvo mesto, in to z namenom, da dobimo dimenzijo in intenzivnost problema v prvi fazi in da izdelamo osnove za gospodarjenje z gozdom pod imisijskim stresom v drugi. Raziskovalno metodološka problematika Zaradi racionalnosti moramo sproti ugotavljati, ali so določene, v tujini upo- rabljene raziskovalne metode, lahko uporabne v naših specifičnih prirodnih in gospodarskih pogojih ali ne. Pri iskanju in izbiri raziskovalnih metod se je izoblikovala prepričanje, da neposreden prenos tuje metodologije v naš vsestran- sko raznolik prostor ni mogoč. Nujna je modifikacija teh metod, pogosto pa je potrebno razvijati svoje lastne smeri. V tem se pokaže tudi fundamentalnost raziskovalne naloge, o kateri danes govorimo. Sliko o kvaliteti in kvantiteti vpliva onesnaženega zraka na gozd gradimo na osnovi raziskav zunanje zgradbe, oblike, kemične sestave, imisijsko patološke podobe in zdravstvenega stanja gozdnih osebkov, na osnovi prostorsko številčne pripadnosti elementov biocenoze (lišaji), na gozdnogospodarskih kazalcih in na osnovi prekomernega pojavljanja naravnih ujm abiotskega vzroka (pozebe, suša). Našteti kriteriji tvorijo jedro vseh metod za ugotavljanje ekološkega (imisijsko posledičnega) stanja gozdov. Logično je, da so za naše razmere najbolj primerne raziskovalne metode alpskih držav, švice, Avstrije in južnega dela ZR Nemčije. Metode, razvite v severni Evropi, pa tudi na čehoslovaškem, Poljskem in DR Nemčiji, so zaradi dejstva. da temeljijo na enodobnem monokulturnem sestoju in na veliko bolj enakomernih klimatskih in rastiščnih pogojih, pri nas že danes, sploh pa v prihodnosti, le delno uporabne. Neposredno prenosljive so samo kemično-analitske laboratorijske metode, seveda ob pogoju, da razpolagamo z ustrezno opremo in kemikalijami . Vsakomur je jasno, da dobimo samo iz enakih laboratorijskih postopkov primer- ljive rezultate, ker so le taki tudi mednarodno verificiran i. Izbor oblike in lokacije javne predstavitve rezultatov raziskav gozdarske imisijske problematike Javno demonstracijo smo izvedli v sodelovanju z LESNO iz Slovenj Gradca v dneh 29. in 30. septembra 1981 v Mežici in črni na Koroškem. Izvedba je potrdila domnevo, da je oblika z večernim preglednim predavanjem in diskusijo ter terenskim ogledom naslednji dan tista oblika javne demonstracije, ki jo dosledno potrebujemo pri vseh tipično ekološko-prostorskih raziskavah. V pre·· davanju si lahko udeleženci osvežijo obravnavano problematiko, ali se z njo seznanijo; to pripomore k povsem drugačnemu razumevanju terenskih prikazov drugega dne. Za Koroško smo se odločili zaradi vrste dejstev: da je Zgornja Mežiška dolina (okolica topilnice svinca v L.erjavu) doživela našo največjo imisijsko povzročeno ekološko katastrofo (••Dolina smrti«), da je na Koroškem že v letu 1926 bila narejena gozdnoimisijska raziskava v Sloveniji in verjetno tudi v Jugoslaviji, da se tudi danes tu veliko dela na sanaciji izvorov onesnaženja in sanaciji nastalih posledic v okolju, da za to veliko prispevajo in nenazadnje tudi zaradi dejstva, 271 da so bili koroški gozdarji, kot vedno, pripravljeni biti naši strokovni sodelavci, svetovalci in prijazni gostitelji. Iz izkušenj vemo, da bomo na enak odziv naleteli tudi pri gozdarjih v Celju, Zasavju ter še marsikje, kjer bomo pripravljali naslednje javne demonstracije naših aktualnih gozdnoimisijskih raziskav. Raziskovalni program in viri financiranja Po makro- in semimikrosimptomatski metodi pregledamo najmanj trikrat letno na določenih lokacijah gozdove ožje in širše okolice vseh večjih industrijskih obratov in termoelektrarn . Posebno podrobno so ti pregledi narejeni tam, kjer so bile pred časom opravljene delne ali fazne sanacije izvorov onesnaženja . Simptomatske raziskave dopolnjujemo s kemičnimi analizami, s podatki o pri- rastku, pojavnosti bolezni in škodljivcev ter vsem, kar bi pripomoglo k čim bolj jasni predstavi, kaj se na relaciji onesnaženo ozračje-gozd pri nas danes dogaja. Širši gozdni prostor, na katerega domnevno vpliva blaga imisija, smo začeli sistematično pokrivati z vzorci za kemične analize. Na ta način ugotavljamo parametre preveč onesnaženega zraka in v končni fazi izdelamo osnove za gospodarjenje z gozdom pod imisijskim stresom. Regeneracijo gozda spremljamo med drugim tudi na večjem številu poskusnih ploskev (Idrija, črna, Ravne). Na določena specifična vprašanja smo skušali dobiti odgovore iz sistematično zastavljenih poskusov v kontroliranih pogojih (lončni poskusi). Delamo metodologijo za izplačevanje odškodnin za različne pri- mere, preučujemo nova manjša imisijska žarišča, nove imisije ter skušamo tvorno sodelovati pri vsem, kar bi lahko imelo za posledico boljše in uspešnejše reševanje gozdarske imisijske problematike . Kot je iz programa razvidno, imajo raziskave temeljni in aplikativni značaj. V preteklem letu je financiranje potekalo iz dveh virov, in sicer iz skupnega programa Raziskovalne skupnosti Slovenije (URP, C-0184) in združenega dela. Temeljne raziskave financira RS, gozdarsko področne aplikativne, ki pa niso brez temeljnosti, pa združeno delo. To je tista delitev raziskav, ki je bila s strani RS vedno zaželena. Pred letom 1980 so bile vse raziskave združene v eni nalogi (razen manjših enoletnih nalog), ki je bila v različnih razmerjih financirana od RS in poslovnega združenja za gozdarstvo. Pri tej obliki je bilo treba vedno posebej pojasnjevati, da temeljne, za vso Slovenijo pomembne raziskave, izvirajo iz sredstev RS, aplikativne pa iz sredstev združenega dela. Trenutno je stanje naslednje: trajno temeljno raziskovalno nalogo »Poškodbe gozdov zaradi onesnaženja zraka" financira RS, aplikativni nalogi »Izdelava osnov za sanacijo imisijsko degradiranih gozdov v Mežiški dolini odnosno v Zasavju·' pa LESNA, Slovenj Gradec, odnosno GG Ljubljana. Obe nalogi sta triletni. Na tem mestu smo dolžni povedati, da je GG Celje že v letu 1975 financiralo nalogo z naslovom »Problematika ozelenjevanja zaradi industrijskega dima nastalih goličav v Celjski ol dobo, ki ima za posledico manjše lesne zaloge, prirastke in donose. 2. Zaradi nenormalnih ra:~nih utr:pov prihaja do deformacije oblike debla, do deformacije oblikovišir.3, kor povzroča napačne določitve lesnih zalog in eta tov. 3. lmisije postavljejo na glavo ustaljene koncepte gojenja gozdov, in to v pogledu drevesne vr.:>te ali sestave drevesnih vrst in strukture sestojev, predvsem pa v pogledu njihove obnove. 4. Imisijsko vplivana rastlina predčasno zaključi svoje vegetacijsko leto. Pri olesenelih r~:.c:tlinah se to odrazi z izpadom tvorbe poznega ·lesa, to je tistega, ki daje lesu trdnost, zato je lomljenje vrhov v gozdu pod imisijskim stresom bolj pogosto. 5. V imisijskih območjih ugotavljajo pri bukvi izrazito rogovilasto rast in vzrok prip;sujejo abnormalni, imisijsko povzročeni obliki in razporeditvi popkov. 6. Zaradi kemičnih sprememb v celičnih sokovih in tkivih se spremeni njihovo zmrzišče. Dokler tega nismo vedeli, smo si razbijali glavo zaradi močnih »ožigov« v zimskem času, ki niso bili nič drugega kot imisijsko povzročena pozeba. 7. Poškodovane celice zapiralke na listnih režah ne morejo urejati vodni režim rastline, zato so sušni pojavi redni spremljevalec imisijskih območij . 8. Fiziološko oslabljeno drevje je odličen medij za nastop bolezni in škod- ljivcev. 9. V vseh presvetljenih sestojih obstaja večja nevarnost in pogostnost po- žarov. 10. čeprav smo danes mnenja, da kisle padavine v našem prostoru bodisi n!so prisotne bodisi ne povzročajo negativnih posledic na gozdnih ekosistemih, pro- blema ne smemo pustiti povsem ob strani. 11. Akumulacija težkih kovin v tleh ima lahko daljnosežen, posreden vpliv na večnamenski potencial gozda. 12. ln ne nazadnje moramo poskušati postaviti vzročno povezavo med območji onesnaženega zraka in sušenjem jelke tudi v našem prostoru . Menim, da se na podlagi poznavanja naše gozdarske imisijske situacije mirno lahko pridružimo karikativnemu, a zelo stvarnemu mnenju dr. K. F. Wentzla, ki pravi, da tiči v številnih gozdovih imisijska tempirana bomba, da z novimi obreme- nitvami ozračja večamo njeno moč oziroma jo polagamo na nova območja in da je večino negativnih gozdnoekoloških pojavov v gozdu treba pripisovati imisij- skemu stresu, kot se danes malo žargonsko reče stalnemu blagemu vplivu one- snaženega zraka na velike gozdne komplekse. Naj ta prispevek zaključim z ugotovitvijo, da je že za samo grobo prisotnost pri vseh nakazanih problemih nujno, da dobi »enoosebno(( raziskovalno moštvo na Inštitutu za gozdno in lesno gospodarstvo v Ljubljani drugačne dimenzije. Upam , da se bo tej ugotovitvi še kdo pridružil. literatura 1. Bar/sch fJ ., Dohrenbush A .: lmmissionbelastungen von Waldokosystemen . Der Forst und Holz· wirt., Nr. 23/1981. 2. Keller Th., Bucher, 1.: Zur S02 - Empfindlichkeit der Laubbaumarten. Schweizerische Zeitschrift fur Forstwesen Nr. 7/1976. 3. Keller Th.: Umweltschulz durch hohe Kamine. Die Wellwoche Nr. 50/1977. 4. Keller Th.: Forstschaden als Fofge einer »latenten« lmmissionsschadigung. Staub-Reinhallung der Luft Nr. 1/1978. 275 5. Keller Th., Beda-Puta, H.: Luftverunreinigungen und Schneedruck - eine Beobachtung an Buche. Forstarchiv. N r. 1/1981. 6. Keller Til .: Folgen einer Winterlichen S02 - Belastung fUr die Fichte. Gartenbauwirtscha!t H. 4/1981 . 7. l(nabe W.: lmissionsokologische Waldzustandsertassung in Nordrhein-Weslfalen . Allgemeine rorstzeitschrift N r. 26/1981. 8. Materna J .: Froslschaden in Fichtenbestanden in Abhangigkeit von lmmissionseinwirkung . Zbornik gozdarstva in lesarstva (Gradivo IUFRO S 2.09 sestanka Ljubljana 1978) Ljubljana 1979. 9. Solar M.: Poskus prikaza imisijske obremenjenosti širšega gozdnega prostora na podlagi imisij- sko-ekološko-sestojne ocene gozda po metodi dr. W. Knabeja. Mitteilungen der Forsllichen Bundes- Versuchsanstalt Wie11 137/1. 1981. 10 . Ulrich 8 .: Destabilisierung von Waldi:ikosystemen durch Akumulation von Luftverunreinigungen. Der Holz und Forstwirt. Nr. 21 /1981. 11. Wentzel K . F.: Die Walder - Opfer der Energ ie Politik? Allgemeine Forstzeitschrifl Nr. 14/1981. 12. Wentzel K . F. , Tesar, V., Seib, G., Materna, J .: Waldbau in verunreinigter Lufi. Der Forst und Holzwirt. Nr. 21 /1981 . 276 ŠE ENKRAT: NAFTNI VRELCI SREDI GOZDOV Pošiljava vam odgovor na odmeve v Gospodarskem vestniku in Gozdarskem vestniku v objavo. mag. Franc Pečnik in Mitja Jandl, dipl. inž. goz. Bralcem naše revije smo dolžni pojasniti, zakaj je prišlo do tega ODGOVORA. Avtorja ODGOVORA, sta v drugi polovici lanskega leta objavila v Gospodar- skem vestniku (ne Gozdarskem!) daljše razmišljanje pod naslovom ''Naftni vrelci sredi gozdova, v katerem kritično obravnavata načela gospodarjenja z gozdovi v Sloveniji (zlasti izkoriščanje), češ da le-to ne daje tistega1 kar bi lahko, če bi bili bolj elastični, progresivni itd. Ponujata tudi modele, kakšno naj bi bilo to izkoriščanje; pobrala sta jih po inozemskih revijah (hkrati pa očitata slovenskim gozdarjem, da ne poznajo originalnih zamisli, temveč da vso tehnologijo pobi- rajo pri sosedih v Avstriji, Nemčiji in švici). Priznati je treba, da je pričujoči ODGOVOR po svojem konceptu precej dru- gačen kot prva dva zapisa v Gospodarskem vestniku. Osnovna teza njunega pisanja v omenjeni reviji je pobrati vso biomaso v gozdu, kar bi bistveno vplivalo na nacionalno slovensko energijsko in lesno-surovinsko bilanco. Zelo naivno razpravljata o možnostih uporabe mehanizacije, zlasti domače, kot da je je v izobilju, polna dvorišča! V ODGOVORU previdno ostajata pri tehnologiji izkoriščanja , ki jo poznata {ki je v veljavi v Sloveniji) in jo obvladata ter opuščata teorijsko telovadbo, ki ima kot hipotetična možnost sicer svojo ceno, ki pa vendarle v nobenem primeru ni zrela kot ponudba naši gospodarski javnosti, ali celo kot alternativa sedanjemu sistemu gozdnega gospodarstva v Sloveniji. Nezrelost takšnega početja je v tem, da ljudje ki gozdarsko stroko dobro poznajo, javno ponujajo rešitve, ki niso niti strokovno niti družbenogospodarsko sprejemljive in stroki kot tudi družbi v ce- loti ta hip celo škodljive. Avtorja se pritožujeta, da je v naši stroki nemogoče prodreti s kakšnimi no- vimi zamislimi, da so takšni poskusi (najbrž mislita na svoj poskus) zaustavljeni z elitizmom, in ozkosrčnostjo skupin in posameznikov (med te štejeta tudi Goz- darski vestnik). Malce naivno/ Politika stroke ne more biti anarhično zlaganje idej, tez, antitez, stališč, mnenj itd., temveč je lahko (če hoče biti uspešna) samo smiselno prebrana in sintetizirana skupina ustreznih rešitev. ln še o naši uredniški politiki. Avtorja sicer dopuščata reviji svobodo pri iz- biri gradiva, ki ga objavlja, vendar ji očitata zakupništvo (svojega prvega članka naši reviji sploh nista ponudila - verjetno z določenim namenom) in namigujeta še na grše stvari. Ponekod uporabljajo kot metodo za pridobivanje novih idej tako imenovan »Se- menj idej«, ko večja skupina strokovnjakov, zbranih na razgovoru, nekontrolirano natresa ideje o izpostavljenem problemu. V poznejših postopkih to mnoštvo idej uredijo, selekcionirajo, združujejo itd. ter takšno prebrano gradivo uporabijo za izhodišča ali rešitev. Naša revija seveda ne more objavljati vse, kar pade na takšno mizo idej. Revija ima politiko (določa jo uredniški svet) in način uredni- škega dela, ki je podoben kot pri drugih revijah ter prilagojen strokovnim zahte- vam gozdarstva v Sloveniji. Urednik 277 Elitizem, ozkosrčnost, onemogocaJO v naših strokovnih sredinah normalno, strpno izpeljavo kakšne zamisli, tehnološke izboljšave ali inovacije. Zaradi tega prihaja do vsemogočih očitkov vsem, ki si prizadevajo z dobrim namenom odpreti kakšen strokovni problem izven okvirjev, ki so ustaljeni, predpisani in ki ponavadi predstavljajo repetetivna znanja že prej osvojenih konvencionalnih načinov raz- mišljanja in dojemanja. Vztrajanje na takšnih pozicijah odklanja vsakršen drugačen pristop kot stro- kovno deviacijo in herezijo. Takšen pristop ne narekuje in vsiljuje monolitnost vsej strokovni populaciji, ampak lahko določa tudi čas, primeren za razpravljanje o strokovni tematiki, strokovno arbitražo, velikost in sestavo strokovnih krogov, ki naj bi le-to izvedli, v katerih revijah je dovoljeno kaj objavljati in podobno ter ali je vse skupaj istovetno z demokratičnimi socialističnimi družbenimi odnosi. Uredništvo Gozdarskega vestnika ima pravico objavljati po svoji presoji. Lahko odda revijo ozkemu krogu piscev v zakup, odklanja prispevke z operative zaradi več vzrokov, vse to je razumljivo. članek z naslovom »Neizkoriščena bioenergija v SR Sloveniji« (korekture urednikov so včasih dobre, pa tudi nepotrebne), je bil poslan preko Splošnega združenja gozdarstva najvidnejšim strokovnim delavcem v slovenskem gozdarstvu v začetku meseca septembra prejšnjega leta. Ti naj bi obravnavano problematiko sprejeli in obravnavali kot strokovni izziv, v večletnem mrtvilu na področju izkoriščanja gozdov, saj po uvedbi chocher tehnologije in uvedbe Rikleo metode kleščenja pred desetletjem na področju izkoriščanja gozdov ni bilo večjih premikov. Rezultat naj bi bila prečiščena tehnologija izkori- ščanja biomase, v kakšni meri in kje bi bila uporabljiva v naših gozdovih, ali pa ugotovitev, da tak način dela ni primeren za naše razmere zdaj in ne v bodoče. Odgovora ni bilo, zato je bil članek prirejen in objavljen v Gospodarskem vest- niku zaradi aktualnosti teme, s katero se ukvarja praktično ves svet. Kritiki članka pravilno ugotavljajo, da je osnovni cilj članka prikazati izkorišča­ nje biomase iz gozda preko celega drevesa ali delov drevesa. Izdelava sekancev na kamionski cesti za opravljenim delom procesorja pri iglavcih pa je le način, kako lahko koristno uporabimo vejevino, vrhače, koreničnike, gnil les in ostalo. Vse to bi sicer ostajalo na kamionski cesti, ali pa bi bilo potrebno ves ta lesni material porivati pod cesto ali kam drugam. Da se lahko takšni sekanci skupaj ali ločeno z lubjem od lupilnikov na mehaniziranih skladiščih zelo koristno uporab- ljajo kot kurivo, razsuti ali v obliki briketov, je končni cilj prikaza izdelave lesa v iglastih gozdovih . Pri listavcih pa izvlečemo drevo, dele drevesa, debele in tanke veje, odberemo vrednejši tehnični les, ostalo pa izdelamo v sekance za različne namene (briketi, sekanci za plošče itd.). To pa je predlagana rešitev neracionalne izdelave prostorninskega lesa, konjskih ali drugačnih spravil drv iz gozda, zamud- nega nakladanja in prevozov ter koriščenja sorazmerno velikega deleža lesne su- rovine, ki ostaja pri sedanjem načinu dela v gozdu. Načeloma se trudimo, da z enkratnim prihodom v gozd poskušamo izvleči čim večji volumen lesa, po možnosti celo drevo ali dele drevesa. Na ta način najbolje izkoristimo mehanizacijo in naredimo najmanj škode na gozdnih tleh in ostalem delu sestaja. Večkraten prihod v gozd po relativno majhne sortimente po volumnu, v veliki meri uničuje gozd. Večkrat izgleda gozd po traktorskih spravilih kot zorana njiva. Izkušnje kažejo, da izvleka drevesa ali pa vrhnjega dela drevesa veje kot amortizerji ublažijo poškodbe na mladju in okolnem drevju, ob eksalfratarji" so nato poseke zasadili s smreko, mešano z macesnom, bukev in jelka sta se v nasade sami vrivali. Tako se pojavlja prva skrb o načrtovani obnovi gozdov. Iz prvega Hufnaglovega operata za gozdove Roga iz leta 1892 je razvidno, da se je na ta način v letih 1849 do 1889 pogozdilo 1240 ha površin. Tako se prične na Rogu prehod iz pragozdnih oblik sestojev v enodobne, ki so bile pogosto poškodovane zaradi snega. Ravno ti gozdovi so urejevalcu dr. Leopoldu Hufnaglu. centralnemu direktorju Auerspergove posesti, povzročali največ preglavic, zato je odločil, naj se roškim gozdovom čimprej vrne spet prebiralni značaj. Hkrati je nakazal ustrezne ukrepe: )>Mladje staro do 20 let je čistiti in ščititi predvsem pred trepetliko. Sestoje stare 21 do 40 let je močno preredčiti. V sestojih 41 do 60 let pa je pričeti z ostrim presvetljevanjem. Podstojna drevesa naj ostanejo; za nadaljnji razvoj je ohraniti najlepša drevesa, predvsem iglavce. Ta se bodo okrepila in kljubovala vsem grozečim nevarnostim, pod njimi se bo razvijal drugi sloj. čim se začnejo obrše zgornje etaže dotikati, je izvesti nadaljnji svetlosek.« Pokojni inž. Igo Kraut je v prvi povojni načrt za gozdove leta 1953 zapisal, da Hufnaglova navodila glede premene enodobnih sestojev na Rogu sploh niso upoštevali, verjetno zato, ker ni bilo mogoče vnovčiti napadlega materiala. Lahko pa danes trdimo, da so enodobni sestoji smreke na Rogu nevarnostim bolje kljubovali, kot je bilo pričakovati po prilikah izpred 90 let. Obnovitveni načrti, ki so sledili Hufnaglovemu do leta 1942, so predpisovali za večji del roških gozdov prebiralno gospodarjenje ter svetlitvena redčenja v starejših sestojih, v mlajših pa čiščenje, trebljenje, redčenje in svetloseke. Na prehodu iz 19. v 20. stoletje prično pospešeno izkoriščati gozd. Na Rogu postavi Auersperg veliko parno žago, ki prične obratovati 1895. leta z 11 pol- nojarmeniki. Zaposluje 300 delavcev in predela letno do 40.000 m3 hlodovine. Gradijo gozdne železnice ter številne manjše žagarske obrate. Rog je odprt v svet, prodaja se oglje, drva, tesan in žagan les. Lesno industrijski obrati se postavijo še na Radohi in Gorjancih, Auerspergova žaga preneha 1928. leta, 1936. je bila postavljena na Podstenicah Pogačnikova žaga, ki je delala do leta 1942. Do začetka druge svetovne vojne sta delala tudi obrata na Gorjancih in Radohi. Eksploatacija gozdov je bila neusmiljena, dasi v skladu z načrti, ki pa so omogočali veleposestnikom in lesnim trgovcem maksi- malno izkoriščanje gozdov. Posebno so ti hiteli po l. svetovni vojni ob rojevanju agrarne reforme in formiranju ZDU razlaščenih gozdov. Ta je gozdove na po- dročju Roga in Brezove rebri prevzela leta 1934, ko je bila v težkem ekonomskem položaju, zato gozdovom ni mogla prizanašati. Divje izkoriščanje gozdov je zavrla druga svetovna vojna, italijanski okupatorji so sicer načrtovali obširno eksploatacijo, ki pa se je omejila na področja ob prometnih žilah, globlje posege pa je preprečila partizanska vojska. Po letu 1942 pa je bilo eksploatiranje gozdov na Dolenjskem v glavnem ustavljeno. Posledica divjega izkoriščanja v prvih štiridesetih letih 20. stoletja so današnji mlajši enodobni sestoji na področju Roga, Brezove rebri, Radohe in Gorjancev. 291 Zahvaljujoč sodobnim gozdnogojitvenim posegom pozitivne izbire in svobodne gozdnogojitvene tehnike ter strokovnim kadrom v gozdarstvu so ti sestoji danes v večini primerov kvalitetni drogovnjaki. Sedanji gozdni fondi Po popisu gozdov iz leta 1980 znaša skupna površina gozdov 81.555 ha. od tega SLP 1 SLP 2 Skupaj SLP Zasebni 27.693 ha ali 34,0% 472 ha ali 0,6 °/3 28.165 ha ali 34,6% 53.390 ha ali 65,4 % Jedro območja tvorijo družbeni gozdovi na Roški planoti, Brezovi rebri, Gorjancih in Radohi. Zasebna gozdna posest je porazdeljena na majhne parcele in na 17.500 lastnikov, kar pomeni da znaša poprečna gozdna posest le 3 ha. Lesnoproizvodnih gozdov je 79.889 ha ali 98 °/o, gozdov s posebnim namenom je 1.666 ha ali 2 °/o. Med gozdove s posebnim pomenom uvrščamo tudi pragozdove (97 ha); na področja Roga je pragozd Pečke 60 ha in pragozd Kopa 14 ha ter na Gorjancih 23 ha. Za zaščito spomenikov revolucije na Rogu (Baza 20, partizanska bolnica Jelendol in partizanska bolnica Hrastnik) je iz rednega gospodarjenja izločenih 106 ha gozdov. Ostalih 1463 ha pa so začasno varovalni gozdovi in drugi gozdni rezervati. Za lesnoproizvodne gozdove dajem podatke za naslednje gozdne fonde: Območje je obrastlo s 15,000.000 m3 lesne mase nad taksacijskim (10 cm) pragom . Od tega je iglavcev 30 °/o in listavcev 70 °/o. Hektarska lesna zaloga znaša 184m3 • V družbenih gozdovih znaša hektarska lesna zaloga 250 m3 in delež iglavcev 40 °/o, medtem ko znaša hektarska lesna zaloga v zasebnih gozdovih 150m3 , delež iglavcev pa le 22 °/o. Tekoči (letni) prirastek za območje je 5,46 m3/ha, od tega iglavcev 30 °/o in listavcev 70 °/o. V družbenih gozdovih 6,70 m3/ha, iglavcev 2,47 m3/ha, v zasebnih gozdovih 4,80 m3/ha, iglavcev 1,19 m3/ha. To pa predstavlja le ca. 55 °/o rastiščnega potenciala območja. Povojna gojitvena, melioracijska in varstvena dela O velikih potrebah po bioloških vlaganjih pričajo obsežne površine degradiranih in malo donosnih gozdov, ki jih je v območju kar 22.000 ha. To so znani zarašča­ joči belokranjski steljniki, nekdanje vaške skupnosti in opuščena zaraščena kmetijska zemljišča ter zaradi čezmernih sečenj in steljarjenja do skrajnosti degradirani kmečki gozdovi. Intenzivnejše vlaganje v gozdove se je začelo leta 1964, dasi so bila manj intenzivna vlaganja vsa povojna leta. Ob prvih vlaganjih v gozdove je bil poudarek na pogozdovanju. Tako je bilo po vojni v območju pogozdenih površin nad 4000 ha, deloma kot obnova in deloma kot osnovanje novega gozda. Tem mladim nasadom kot naravnim mlajšim sestojem je potrebna temeljita nega, čemur dajemo v zadnjem desetletju večji poudarek. Povojno izkoriščanje gozdov Zanesljivo evidenco sečenj za dolenjsko gozdnogospodarsko območje imamo šele po drugi svetovni vojni. Medtem ko je sama druga svetovna vojna izkoriščanju 292 gozdov dokaj prizanesla, kakor tudi leto 1945 in 1946, ko se izvajajo le sanitarne sečnje , pa z letom 1947 zabeležimo nagel porast sečenj, in sicer na 526.000 m3 bruto. Z naslednjim letom (1948) dosežejo sečnje višek, 545.000 m3. Po tem letu sečnje polagoma padajo, vendar v prvem planskem obdobju (1947-51) dosežejo poprečno 500.000 m3 letno (bruto) . Dolenjsko gozdnogospodarsko obmocje IZKORISCANJE GOZDOV 1947-1980-1985 ig!. in list. 300.000 \ listavci 200000~ ~!;\v ~----- 1 ~ 1 . 100000[ 1 , ' 1 ' 1 ~ ave: ' '!' 7 6 t9s0 ' , " ' " · s 57960 ' ' 7 J970 ' ' ' ' J980 teto' ... , Po tem obdobju se sečnje umirjajo in že z letom 1953 dosežejo današnjo raven (ca. 250.000 m3). Za naslednje srednjeročno obdobje 1981-85 so predvidene večje sečnje , ki se bodo z leti stopnjevale, in sicer tako, da bodo leta 1985 znašale 325.000 m3 . Povišanje je predvideno predvsem za redčenja in melioracije. Sečnje v prvem planskem obdobju so dolenjskim gozdovom zadale hude rane, in to bolj zaradi nestrokovnega vodenja kot zaradi količine poseka. Rane se še celijo , da pa se ne bodo ponovile, je močno zagotovilo v strokovnem gozdar- skem kadru in v strokovnem planiranju v gozdarstvu. Zaključek Nenačrtno in nestrokovno gospodarjenje v preteklosti ima za posledico, da je danes rastiščni potencial izkoriščen le polovično . Kolektiv Gozdnega gospodarstva Novo mesto vlaga maksimalne napore za zboljšanje stanja gozdov. V biološko sfero vlaga 17 °/o od vrednosti prodanih gozdnih sortimentov. Prva povojna leta je bil glavni poudarek na obnovi gozdov. Tako imamo danes nad 4000 ha mladih kultur iglavcev. Zato se v zadnjem času daje prednost varstvu, negi in meliora- cijam. Vzporedno z biološkimi ukrepi se pospešeno gradijo tudi gozdne ceste, ker je cestna mreža šele približno na polovici v primerjavi z optimalno . Za !>rednjeročno obdobje 1981-85 je načrtovana gradnja gozdnih cest v letnem 293 popreCJU 20 km, medtem ko je bila načrtovana gradnja v preteklem desetletju letno12km. Takoj po zadnji vojni so bili gozdovi prvi, ki so plačali glavni davek za opustošeno domovino. Letne nestrokovne in nenačrtne sečnje so bile v višini 500.000 m3 letno in več, kar je približno dvojni sedanji etat, usklajen s trajnostjo donosov in potrebno akumulacije. GESCHICHTE DES FORSTWESENS IM FORSTWlRTSCHAFTLICHEN GEBIET VON NOVO MESTO Zusammenfassung Das forstwirtschaftliche Gebiet von Novo mesto umfasst das sudostliche und zum Tei! das mittlere Slowenien. Das vorwiegend hugeliges und zum Teil bergiges Land reicr.t vom 150 bis 1181 m u. d. M. Die gesamtflache betragt 152.000 ha und ist zu 54 °/o bewaldet. Bei einem Holzvorrat von 184m3/ha ist der Anteil von Starkholz und Nadelholz ungenugend und das nati.irliche Produktionspotential ist damit nur zur Halfte ausgenutzt. Das Obergans- klima zwischen dem Mediterran und Kontinent lasst Gedeihen von ertragsreichen Misch- walder zu (verschiedene Typen von Buchen- und Tannen-Buchen-Wald) . Die grossen und reichen Waldkomplexe (Rog, Gorjanci, Brezova reber, Radoha) waren lange ein Feudalbesitz. Hier ist besonders die Familie Auersperg zu nennen, deren Waldwirtschaft sichtbare Spuren hinterlasen hat. Vor dem zweiten Weltkrieg ging der Feudalgrossbesitz in die Hande einer vorubergehenden staatlichen Verwaltung uber. Aucl1 Holzhandler gewannen damals grosse Waldflachen . Zum forstwirtschaftlichen Gebiet von Novo mesto gehčrende Teil des Waldkomplexes Rog (ca. 4000 ha) wu rde bis zum zweiten Weltkrieg mit den sg. Gotscheer Deutschen besidelt. Sie kammen in Land nach 1330 als Kolonisten, gerufen von den damaligen Feudalherrn, die an Waldordnung grosses lnteresse hatten. Dadurch wurde das sg. Got- scheerland besiedelt. Als der sudliche Teil Sloweniens im zweiten Weltkrieg von ltalien besetzt wurde, siedelte diese deutschsprachige Bewčlkerung in ein von Deutschen besetztes slowenisches Gebiet uber. lhr Landbesitz, sowie das ehemalige Grossbesitz wurde ist spater verstaatlich worden. Eine planmassige Waldexploitation begann schon im vorindustriellen Zeitalter. :m Jahre 1795 begann das Gusseisenwerk in Dvor im Krka-Tal zu arbeiten. Das Werk benčtig~e grosse Mengen von Holzkohle, was sich in den benachbarten Waldern in Gebiet vor1 Rog stark bemerkbar machte. Durch Brennen von Holzkohle sind viele Kahlflachen entstan- den, die dann einige Jahre landwirtschaftlich genutzt und spater mit Fichte aufgeforstet wurden . Dadurch enstandenen gleichaltrigen BesUinde verursachten viel Sorgen wegen ihrer geringerer Stabilitat (Schneebruch usw.). Das veranlasste den damaligen Direktor des Auersperg 'sche Waldgrossbesitzes, Dr. Leopold Hufnagel, einen Plenterwald an- zustreben (Einrichtungsplan vom 1892). Diese Plenterwirtschaft ist nie richtig gelungen, blieb aber bis zum Jahre 1942 vorgeschrieben. Um die Jahrhundertwende begann eine grosszugige Ausbeutung der grossen Wald- komplexe. Es begann mit dem Auersperg'schen grossen Sagewerk in Rog mit einer Kapazitat von 40.000 m3 Rundholz jahrlich. Dem folgten noch andere Sagewerke. Erst der zweite Weltkrieg machte dieser erbarmungslosen Waldexploitation ein End. Starke Obernutzungen begannen wieder im Jahre 1947 und endeten im 1953. Dadurch sind ausgedehnte gleichaltrige Bestande entstanden, von denen viele heute sehr pflegebedurftig sind. Die grossen Obernutzungender Nachkriegszeit verursachten viel Schaden wegen der nicht fachgemassen Entnahme des Holzvorrates. Darauf folgte eine Aufbauperiode. Der Holzzuwachs wurde nicht voli genutzt und eine pflegliche Bewirtschaftung hat sich allmahlich durchgesetzt. Es ist sehr viel in Aufforstun- gen, Neu-Aufforstungen, Melioration von stark degradierten Bauernwalder investiert worden. Heute werden vom Wald wieder grčssere Holzmengen verlangt. Die zusatzlichen Holz- mengen sollen vor allem durch Pflegearbeiten (Ourchtorstungen, Umwandlungen) gewonnen werden. 294 Oxf.: 156.1 Cervus eJaphus, CapreoJus, capreolus PREHRANSKE ZNAČILNOSTI JELENJADI IN SRNJADI V KOČEVSKEM, NOTRANJSKEM IN KRIMSKEM LOVSKO GOJITVENEM OBMOČJU Miha Adam ič (Ljubljanu)* Adamič, ~.1.: Prehranske značilnosti jelenjadi in srnjadi v kočev­ :>kem, notranjskem in krimskem lovsko gojitvenem območju. Gozdarski vestnik, 40, 1982, 7-8, str. 295-314. V slovenščini s povzetkom v nemščini. V prispevku so prikazane prehranske značilnosti in prehranski izbor jelenjadi in srnjadi v različnih habitalih znotraj treh lovsko gojitvenih območij Slovenije. Ugotovitve izhajajo iz analize 275 vzorcev vsebine vampov jelenjadi in 109 vzorcev srnjadi, odstreljene v letih 1977-1980. Prehranski izbor obeh vrst je pogojen z vegetacijskimi značilnostmi okolja, številčnostjo divjadi, stopnjo antropogenega izkoriščanja okolja ter prehranske kompe- ticije med prisotnimi vrstami parkljaste divjadi . Ad a m i č , M.: Food preferences and food choi ce of red deer and roe deer in Kočevje, Notranjsko and Krim game management destricts. Gozdarski vestnik , 40, 1982, 7-8, pag. 295-314. ln Slovene with summary in German. Food composition and food preferences of red deer and roe deer in different habitats inside three game management districts of Slovenia, based on the rumen content analysis are discussed in this paper. Samples of rumen content from 275 red deer and 109 roe deer were collected in various seasons during the years 1977-1980. Food choice of both species is influenced by the composition and abundance of vegetation, number of animals, different degrees of human exploitation of habitats and food competition inside and among both game species. 1. Uvod študija »Prehranske značilnosti jelenjadi in srnjadi v kočevskem, notranjskem in krimskem lovsko gojitvenem območju« je bila opravljena v sklopu raziskovalne naloge »Biološki ukrepi za ravnotežje v kompleksu gozd-divjad«. Nalogo so sofinancirali: Raziskovalna skupnost SRS, Splošno združenje gozdnogospodarskih organizacij Slovenije in Lovska zveza Slovenije. Pričujoča naloga naj bi nakazala poti, po katerih bi bilo možno odgovoriti na vprašanje, kako se po čim naravnejši poti približati stanju, ki ga opredeljujemo kot ravnotežje v kompleksu gozd-divjad oz. kot usklajenost med proizvajalcem- rastlinstvom in potrošnikom (v konkretnem primeru potrošnikom prvega reda) rastlinojedo parkljasto divjadjo. Osnovno izhodišče pri postavitvi delovne hipoteze nam je bilo dejstvo, da tega prehranskega odnosa ne moremo ugotavljati ln spremljati po direktni poti, z izoliranim proučevanjem enega ali obeh prehranskih nivojev. Za direktno preštevanje divjadi v prosti naravi nimamo objektivnih in zanesljivih metod, s kvantitativnim in kvalitativnim proučevanjem rastlinstva pa ne moremo odgovoriti, koliko naj bi bilo divjadi, kakšni so prehranbeni pogoji zanjo ali celo koliko je divjadi v določenem okolju, če pri tem ne upoštevamo: * M. A., dipl. inž. gozd., Inštitut za gozdno in lesno gospodarstvo, Večna pot 2, 61000 Ljubljana, YU. 295 - število prisotnih vrst rastlinojede parkljaste divjadi (kombinacija) in iz nje izhajajoče prehranske konkurence, - efektivne prehranske pogoje, ki jim daje mero letni prehranski minimum v zimskem obdobju, - prehranske značilnosti posameznih vrst divjadi in iz tega izvirajoči pre- hranski izbor znotraj proučevanega območja. Ker je bil namen naše naloge predvsem v ugotavljanju prehranskih značilnosti rastlinojede divjadi in ocenjevanje oz. predvidevanje njenega vpliva na gozd, si bomo v nadaljnjem podrobneje ogledali metode in možnosti, ki se jih pri tem poslužujemo. Pri proučevanju prehranskih značilnosti velikih rastlinojedov pridejo v poštev naslednje metode: - proučevanje vpliva divjadi na vegetacijo s popisi na vzorčnih ploskvah v prostorsko definiranem območju, - opazovanje divjadi v prosti naravi, - proučevanje prehranskih navad z analizo vzorcev iz vampov uplenjene divjadi. Vpliv divjadi na vegetacijo običajno spremljamo na vzorčnih ploskvah, ki so po določenem modelu razvrščene v proučevanem območju. Pri tem se običajno poslužujemo dveh oblik, in sicer : - primerjalnih popisov na neograjenih in ograjenih površinah, - popisov na trajno označenih neograjenih površinah, v vnaprej določenih časovnih intervalih. S popisi na kontrolnih ploskvah lahko ugotavljamo dejanski kvalitativni in kvantitativni vpliv divjadi na vegetacijo, ne moremo pa opredeliti vloge posamezne vrste rastlinojede divjadi pri tem. Prav tako ne moremo soditi o eventualni medvrstni prehranski konkurenci, ki še dodatno potencira vpliv divjadi na po- samezne skupine rastlin, npr. na mladje listavcev, polgrme, zelišča, itd . S popisi tudi ne moremo zajeti celotnega spektra prisotnih rastlinskih vrst, predvsem manjših in nežnih vrst, ki jih divjad v celoti izpuli ali odgrizne in zato za njimi ne ostane vidnih sledov. (Oxalis acetose/la, Cardamine trifo/ia, itd.) Kljub določenim pomanjkljivostim pa je popis vegetacije na kontrolnih ploskvah uporabna metoda, ki nam lahko posreduje pomembne informacije o odnosu med rastlinstvom in rastlinojedo divjadjo. S primerjavo stanja, to je stopnje objedenosti oz. izpašenosti ob prvem popisu in z rezultati kasnejših kontrolnih popisov na istih ploskvah, v vnaprej določenih časovnih intervalih, lahko dokaj zanesljivo ocenjujemo dinamiko od- nosa med rastlinstvom in rastlinojedo divjadjo. V tem primeru morajo imeti ploskve trajen značaj . S primerjavo rezultatov posameznih popisov med različnimi primerjalnimi območji lahko zanesljivo ocenimo stopnje vplivov rastlinojede divjadi na rast- linstvo. Primerjava stopnje objedenosti oz. izpašenosti vegetacije nam v tem primeru rabi kot izhodišče pri načrtovanju intenzivnosti ukrepov, varstva, gojitve in lova divjadi . Ugotovitve popisov vegetacije na kontrolnih ploskvah lahko uporabljamo za primerjavo z rezultati analize vzorcev iz vsebine vampov uplenjene divjadi. To pa le v primeru, če na kontrolnih ploskvah s popisi zajamemo celotno vegetacijo in ne samo mladje gozdnega drevja, kar je pogosto praksa. Rezultati popisov na kontrolnih ploskvah nam rabijo kot usmerjevalni kazalec prehranskih pogojev za rastlinojedo divjad znotraj širšega območja. Proučevanje prehranskih navad divjadi s pomočjo analize vzorca iz vsebine vampov uplenjene divjadi nam odkriva sestav hrane, oz. katere vrste in kombi- 296 nacije vrst so v določenem letnem obdobju v določenem okolju za prehrano divjadi najpomembnejše, ali bolje rečeno, v vampu najpogosteje prisotne. Ni namreč nujno, da so prav te vrste tudi najpriljubljenejše. V vampu najpogosteje prisotne vrste so verjetno okusne in hranilne ter v proučevanem območju tudi količinsko primerno zastopane in dosegljive, medtem ko so najpriljubljenejše vrste tiste, ki bi bile v prehrani najmočneje prisotne tudi v primeru , če bi bile v okolju vse vrste zastopane v enaki množini. Ker je analiza vzorcev vsebine vampa zamudno in neprivlačno delo, se večkrat pojavljajo vprašanja o smotrnosti tovrstnih analiz oz. vprašanja ali je možno do enakih rezultatov priti po drugačni, bolj privlačni poti. Kuen in Bubenik (1977) celo ugotavljata, da se vsebina vampa le redko ujema s prehranskimi pogoji mesta odstrela. Vendar pa njuna ugotovitev v ničemer ne zmanjšuje pomena rezultatov tovrstnih raziskav, če namreč pri prikazovanju prehranskih značilnosti upoštevamo area/ aktivnosti (angleško: home range), območje, v katerem osebek, par ali druž-inska skupnost omejujejo svoje celoletne aktivnosti (Odum, 1971). Žival je, razen izjemoma, vedno odstreljena znotraj svojega areala aktivnosti in vzorec je torej reprezentant prehranskih pogojev in prehranskega izbora znotraj le-tega. Proučevanje prehranskih navad rastlinojedov s pomočjo analize vzorcev iz vsebine vampov moramo programirati tako, da nam rezultati v smiselni povezavi odgovorijo na osnovna vprašanja : kaj, kje, kdaj in zakaj, v zvezi z prehranskim izborom rastlinojedov. Odgovor na prvo vprašanje najdemo s kvalitativne analizo (relativna frekvenca} dovolj velikega števila na enak način odvzetih vzorcev. Na drugo vprašanje lahko odgovorimo le z istočasno primerjavo prehrane iste vrste v različnih okoljih. S primerno programiranim časovnim obsegom odvzema vzorcev si lahko odgovorimo, kdaj se divjad hrani z neko komponento, oziroma spoznamo sezonski pomen posameznih prehranskih komponent. V prehrani divjadi namreč ločimo komponente, ki so v prehrani zastopane vse leto, sezonsko pa variira le njihov količinski delež, in komponente s tipičnim sezonskim značajem, ki izvira iz zna- čilnosti v letnem vegetacijskem ciklusu (sadeži in plodovi, cvetovi, popki, listi), dostopnosti in vsebnosti (gobe, iglavci, semenje), ali pa jih pogojuje človek s svojo dejavnostjo v okolju divjadi (kmetijske rastline, dodatna hrana iz krmišč, zimska sečnja iglavcev), itd. Pri proučevanju celoletnega prehranskega spektra nas običajno omejuje zakonsko določena lovna doba za posamezne vrste divjadi, ki pri rastlinojedih praviloma izključuje lov v koledarski zimi in pomladi, to je v obdobju mirovanja vegetacije in ponovnega pričetka rasti. Na vprašanje zakaj, lahko odgovorimo (le delno}, na podlagi vsebnostnih analiz količinsko pomembnih prehranskih komponent. Vsebnostne analize, ki nam pomagajo razumeti količino in prehranski spekter v posameznih letnih obdobjih, so zahtevno delo in jih lahko opravijo le za to usposobljeni laboratoriji. Ker so take preiskave običajno drage in zamudne, pa tudi pri zbiranju materiala za analizo v naravi moramo biti objektivni , se temu vprašanju v praksi navadno izognemo. Mehanično postavljanje vzročne zveze med prisotnostjo posameznih komponent v vzorcih glede na njihovo biokemično sestavo, brez podrobnejšega poznavanja bioenergetskih parametrov rastlinojedih vrst, nas namreč kaj hitro zavede na napačno pot (Droždž et al. 1975). Opazovanje divjadi v naravi je naslednja in v literaturi pogosto citirana metoda (Missbach, 1977, Hofmann, Nievergelt, 1972, Ten Houte de Lange, 1978 itd.) spremljave prehranskih navad divjadi. Pri tem poznamo dva načina, in sicer 297 - opazovanje prosto živeče divjadi v naravi, - opazovanje in spremljanje udomačenih živali pri prehranjevanju v prosti naravi. Osnovna pomanjkljivost prvega načina je v tem, da smo vezani na opazovanje z večje oddaljenosti , s čimer je točnost tako ugotovljenega prehranskega izbora problematična. še posebej to velja za ugotavljanje prehranskega izbora znotraj zeliščnega sloja, medtem ko izbor v grmovnem sloju lažje določimo. Možnost tovrstnega opazovanja je močno omejena tudi v območjih s slabo preglednostjo; v grmiščih in v gozdu je bistveno manjša kot na travnikih in posekah. Opazovanje udomačenih živali na paši, v prosti naravi je način, ki v novejšem času dobiva v svetu vse več pristašev. (Dzieciolowski 1969, Storm er, Bauer, 1980, Walmo, Neff 1970, Nagy, Schwartz 1973, itd.) Markgren (1966) je namreč ugotovil, da med prehranskim izborom udomačenih in prosto živečih živali, na primeru losa (A/ces a/ces), v enakem okolju ni vidne razlike, s čimer so bili odpravljeni dvomi o negativnem vplivu domestifikacije na preoblikovanje prehranskega izbora divjadi. Kljub izrazitim prednostim te možnosti direktnega opazovanja prehranjevanja živali in neposredne bližine, pa ta metoda v Evropi še ni dovolj zaživela. Imeti je namreč treba dovolj številno čredo udomačenih živali različnih spolov in starosti, njih vzdrževanje pa je drago in zahteva tudi primeren prostor. Opazovanje divjadi so po navodilih odseka za ekologijo divjadi in lovstvo pri IGLG opravili poklicni lovci na območju lovišča Medved, Žitna gora in Jelen, na območju LD Grosuplje pa delavci odseka za lovstvo. V ta namen smo pripravili poseben obrazec (skupaj z navodili), v katerega so opazovalci vpisovali podatke o številu in spolu opažene divjadi, njenem vedenju in kraju opazovanja. Zaključki, ki izhajajo iz večjega števila opazovanj, v marsi- čem pojasnjujejo rezultate analiz vzorcev vsebine vampov ter istočasno poudarjajo sezonski pomen posameznih razvojnih oblik gozda in negozdnih površin za prehrano divjadi. čeprav je prikaz opravljenih raziskav prehrane jelenjadi in srnjadi delan na rezultatih analize vzorcev iz vsebine vampov, so vanj vključene tudi ugotovitve, ki izhajajo iz popisov vegetacije na kontrolnih ploskvah in opazovanj divjadi ..,, prosti naravi v proučevanih območjih. Vse dane ugotovitve so torej sinteza različ­ ·nih nivojev proučevanja prehranskih značilnosti ene ali obeh vrst parkljaste divjadi. Uporabljene metode po posameznih proučevanih območjih: Analize Popis vege- Opazovanje Območje vsebine tacije na divjadi v vampov kontr. ploskv . naravi GL MEDVED + + + GL JELEN + + + GL ŽITNA GORA + + GL LJUBLJ . VRH + + LO GROSUPLJE + + 2. Izbor območij za proučevanje vpliva parkljaste divjadi na gozdno vegetacijo Osnovno vodilo pri izboru območij za proučevanje je bila želja po kompleks- nem spoznanju in razumevanju prehransl-lJf OO 19~0 Razširjenost jelenjadi v Sloveniji leta 1980. Prikazano je tudi prostorsko širjenje te divjadi v obdobju 1955-1980 Odnos med prehranskimi značilnostmi jelenjadi in srnjadi Prehranska konkurenca med jelenjadjo in srnjadjo je potencialni problem v vseh območjih, kjer se areali obeh vrst prekrivajo, to pa je praktično na celotnem območju razširjenosti jelenjadi. Obe vrsti namreč izbirata približno enake pre- hranske komponente, čeprav v različnih deležih. Odločujoče vlogo pri stopnje- vanju prehranske konkurence imajo prehranski pogoji okolja, številčnost obeh vrst, intenzivnost gospodarjenja z gozdom, vznemirjenost območja, klimatski pogoji, posebno v zimskem času, itd. Srnjad je pri tem v podrejenem položaju zaradi večje zahtevnosti po sestavi in vsebnosti prehrane (Hoffmann, 1978) ter zaradi svoje velikosti. V območjih z močno gostoto jelenjadi ta z objedanjem oblikuje značilen, v vertikalnem smislu prazen prehranski horizont v grmovnem sloju, od tal do poprečne višine gobca jelenjadi, to pa je istočasno celotni prehranski horizont srnjadi. Srnjad si mora zato prehranski primanjkljaj, ki je posebej izražen v zimskem času, nadomeščati s pašo manj priljubljenih ali celo nepriljubljenih rastlinskih vrst. Zaključki Pomembnost posameznih rastl·inskih vrst v prehrani parkljaste divjadi je odvisna od dostopnosti in razširjenosti v prostoru ter od njihove priljubljenosti, ki jo oblikujeta okusnost in hranilna vrednost. V splošnem je v okoljih s pestro vege- tacijo sestava prehrane rastlinojede divjadi pestrejša, vendar pa tega ne gre jemati kot izključno pravilo. Primerjava prehranskega izbora posamezne rastline- jede vrste v različnih okoljih nam namreč pokaže, da se sestav prehrane v 310 .. revnejših okoljih oblikuje po )>načelu kompenzacije«. To pomeni , da v primeru primanjkljaja nadomestijo manj priljubljene ali celo nepriljubljene vrste. V splošnem se stopnja objedenosti in izbor objedenih vrst menjata s karakte- ristikami okolja, prehransko ponudbo, letnim časom, s številčnostjo divjadi, kom- binacijo prisotnih vrst, prehransko konkurenco itd. Sočasno z zmanjševanjem deleža priljubljenih vrst se povečuje izbor oz. število vrst, ki so v določenem okolju objedene. Spremembe v prehranskem izboru v istem okolju so zanesljiv indikator odnosa med parkljasto divjadjo in prehransko ponudbo. Naraščanje deleža manj priljubljenih vrst v prehrani je indikator prevelike številčnosti, obratno pa opozarja upadanje intenzivnosti objedanja priljubljenih vrst na zmanjševanje številčnosti divjadi . Povečanje deleža trav, zelišč, listov in gob spomladi in poleti je pogojeno s povečanimi potrebami po proteinski hrani v obdobju rasti rogovja, menjave dlake, pospešene rasti plodu neposredno pred rojstvom, laktacije in splošne rasti osebkov. Menjava sestavin prehrane glede na letno obdobje je torej tudi fiziološko pogojeno dejstvo. 70 60 50 40 30 20 10 o 111 IV v VI VIl Vlil IX x Xl X\1 V obdobju pospešene rasti, menjave dlake, doraščanja rogovja, poleganja mladičev in laktacije naglo naraste delež trav in zelišč v prehrani jelenjadi. Grafikon prikazuje menjavo 'količinske sestave prehrane jelenjadi v Jovišču Jelen po posameznih mesecih v letih 1977-1980 311 V primeru, da bi bile vse rastlinske vrste enakomerno zastopane v prostoru, bi divjad lahko poljubno izbirala najpriljubljenejše vrste oz. celo najpriljubljenejše dele teh rastlinskih vrst. Ker pa take možnosti v naravi zelo redko nastopajo, moramo sestavo prehrane divjadi v obstoječih naravnih pogojih gledati kot kompromis med željami oz. potrebami divjadi in možnostmi, to je ponudbo okolja na letni čas. Poznavanje prehranskih značilnosti oz. potreb posameznih vrst divjadi nam mora biti pri načrtovanju ukrepov v okolju in v populacijah divjadi vodilno izhodišče. Pri tem se srečujemo s pojmom relativnega prehranskega deleža, tj . količino in kvaliteto razpoložljive oz. dostopne hrane na posamezno žival v določenem okolju. Relativni prehranski delež ni nekaj statičnega. Opredeljujejo ga vegetacijske značilnosti okolja, številčnost in kombinacija prisotnih vrst rastline- jede parkljaste divjadi ter stopnja antropogene izrabe okolja. Iz te ugotovitve istočasno izhaja, da je možno na relativni prehranski delež vplivati in ga spreminja-- ti s spreminjanjem razmerij znotraj posameznih nivojev in med nivoji, ki ga opre- deljujejo. Enostavno povedano to pomeni, da so ukrepi v okolju, z namenom da dosežemo optimalizacijo prehranskih pogojev in zmanjševanje številčnosti divjadi z odstrelom, istosmerni ukrepi. Oba namreč vplivata na povečevanje relativnega prehranskega deleža. Zelo pomembno je, da se ne zadovoljimo z zaključki, ki izhajajo iz analize manjšega števila vzorcev, odvzetih v eni sami sezoni. Efektivni prehranski po- goji, ki so pogojeni z vegetacijskimi in meteorološkimi razmerami znotraj de- finiranega okolja, se namreč odvisno od menjave obeh dejavnikov iz leta v leto spreminjajo. Le dolgoročno planirane raziskave nam zato odkrivajo celotni pre- hranski kompleks rastlinojede parkljaste divjadi, istočasno pa nas v primeru očitnegn slabšanja oziroma zoževanja prehranskega spektra opozorijo, da se je v odnosu rastlinstvo - rastlinojeda divjad na škodo tega odnosa nekaj spremenilo. To pa je že opozorilo za radikalizacijo ukrepov v okolju in v populacijah rastlinojedov. Povzetek 275 vzorcev prehrane jelenjadi in 109 vzorcev prehrane srnjadi, odstreljene v 5 loviščih znotraj kočevskega, notranjskega in krimskega lovsko gojitvenega območja, smo uporabili kot izhodišče za ocenjevanje prehranskih značilnosti in konkretnega prehranskega izbora obeh vrst divjadi. Vzorci so bili odvzeti ob priliki rednega odstrela, določen del pa izvira tudi iz obdobja izven lovne dobe, za kar je odsek za ekologijo divjadi in lovstvo IGLG dobil posebno dovoljenje pristojnih organov. Ugotovitve analize prehranskih vzorcev smo kombinirali z rezultati popisov vegetacije na kontrolnih ploskvah in rezultati opazovanj divjadi v prosti naravi. Skupne ugotovitve prehranskih značilnosti obeh vrst kažejo, da je prehranski izbor pogojen s prehransko fizio- loškimi značilnostmi divjadi, splošnimi ekološkimi pogoji okolja, med katerimi so posebej pomembne vegetacijske in zimske klimatske značilnosti, s stopnjo intenzitete antropogenega izkoriščanja okolja, številčnosti divjadi in prehranske konkurence med prisotnimi vrstami divjadi. Jelenjad je kot ,,generalist« sicer sposobna oblikovati primerno prehransko strategijo v vseh okoljih, vendar so trave njena najpomembnejša prehranska komponenta. V primeru pomanjltem Wyoming . USDA Forest Service Res. Pap . RM-287, 4 p . Rocky Mt . For. and Range. Exp. Stn., 1975, Fort . Collins, Color c: ·- co"O (J) (ii ·c: ~ ~ -g ·~ ::::lo> c oo..co~ (/)Q..C:(J) ~.2 1 ~ x ro ::1 "O c: co (1} c O.. "O co ~ ro :;roN ..... ca> (1} ..... COI..o xxx xxx Gostitelji je (J)o~ ::J.- (1} c: (/) ·~ ·;;: (i) ~ co o= ..... x (lJ LLID> xxx u) L.. (1} CCl ·~ >r> (J) L.. · - :::J .Q~ ~ C" !!2 :::l >(/} ·x ~ -g ~ ~xo..o.. xxx 1 ~ Ol ·c: o (J)..0 ::;:!._ .=: E 0..>() x L.. :::l ..0 e (J) :::l o ..o '"-O ~"O Ol Kaj gliva kuži liste navadnega divjega kostanja brezove liste in macesnove iglice X x x dobove liste liste navadne breze, velikega jesena in povešavega velikega jese na iglice črnega bora Tabela 2. Glive, ki kužijo iglice, vejice, veje ln mlada debelca Go st ite 1 ii Slovensko ime Latinsko ime Pinus Populus bolezni gi ive stro bus nigra zeleni črni bor bor mehurjevka Cronartium ribicola x X x zelenega bora ali Fisch. rja zelenega bora odmiranje Cryptodiaporthe X X x topolovega lubja populea (Sacc.) Butin, konidijska oblika: Legenda: Dothichiza (Chondroplea) populea Sacc. et Br. x x X -zelo močna okužba 9. Zaključki P. nigra v. italica jagned Kaj gi iva kuži iglice, vejice, veje debelca in debla x X x vejice, veje in debelca Mnoga drevesa v mariborskem Mestnem parku so v različnih stopnjah pro- padanja, čeprav še niso dosegla let, ko začno drevesa hirati zaradi starosti. Prav nič lahka ni naloga z gotovostjo predvideti, kdaj bodo okužena drevesa propadla. Nekatera drevesa so namreč okužena z zajedavskimi glivami, ki jih bodo uničile, vendar je nemogoče predvideti čas, v katerem se bodo drevesa posušila. Hitrost propada je namreč odvisna od številnih dejavnikov npr. od vitalnosti in zmožnosti okužene drevesne vrste, da bo s kemičnimi pregradami v lesu omejila glivo ali več gliv le v del lesnine, in od zunanjih pogojev (neugodna sestava in zbitost tal, slaba prepustnost tal, onesnažen zrak), ki zmanjšujejo vitalnost drevesa. Ob močnejših ujmah (težak moker sneg, veter, vihar, žled) se bo lahko že v bližnji prihodnosti okuženo drevje začelo lomiti in ruvati. Najbolj so ogrožena drevesa, ki jih je okužila prava štorovka. Našli smo štiri območja s trosnjaki prave štorovke. Menimo, da je ta zajedavska gliva v parku mnogo bolj razširjena, le da v času pregleda trosnjaki še niso bili razviti okrog vseh hirajočih drevesnih vrst. Trosnjaki koreninske gobe so bili razviti na dnišču smreke v sestoju, ki je v severnem delu parka. Z izvrtki smo jo ugotovili tudi v obeh naključno izbranih smrekah. Drevesa so v obdobju staranja in zaradi neprimernega rastišča je celoten sestoj neperspektiven. švajnicev luknjičar je nevarna zajedavka korenin. Cemprin, pod katerim smo našli njegove trosnjake, je oslabel in le takojšnja odstranitev drevesa in njegovih korenin lahko prepreči nadaljnje širjenje zajedavske glive v sosednja zdrava drevesa. Na topolih povzroča pertofitna gliva Dothichiza populea odmiranje lubja in s tem sušenje vej, pogosto pa tudi celih dreves, predvsem v mladosti. Sušenje vej se bo nadaljevalo in počasi bodo pro- padla tudi največja drevesa. Mehurjevka zelenega bora je najnevarnejša bolezen zelenega bora v parku. Nekatera mlajša drevesa, ki imajo okužena debelca, so se že posušila, iz ostalih se obilno cedi smola. Manjšo nevarnost predstavljajo za drevnino glive, ki kužijo liste ali iglice in ostale fakultativne zajedavke in gnilo- živka, ki razkrajajo lesnine. Estetiko parka najbolj moti klavrno zdravstveno stanje brez. čeprav je breza zelo malo zahtevna glede kvalitete tal in je odporna na mraz, 323 ,---· ----· ----- ---- --- ------ -· Tabela 3. Lignikolne glive, ki kužijo korenine, debla in veje (.V 1"\) +::>-- Slovensko ime glive prava štorovka Latinsko ime glive Armillariella mellea (Vahl ex Fr.) Karsten Vrsta trohnobe beia, vlaknata koreninska goba Heterobasidion annosum bela, luknjičava (Fr.) Bref. navadna žveplenjača Hypholoma fasciculare (Huds. ex Fr.) Fr. velika ali rjavo rdeča žveplenjača Hypholoma sublateritium (Fr.) Quelet hrastova kožarka Peniophora quercina (Pers. ex Fr.) Cooke švajnicev luknjičar Phaelous schweinitzii (Fr.) Pat. bela bela intenzivno bela rjava, jedrovine hrastova goba Phellinus robustus belo rumena, beljave (P. Karsten) Bourd. et Galz. in jedrovine hrapavi luskinar Pholiota squarrosa bela (Pers. ex Fr.) Quedet dlakavi skladanec Stereum hirsutum (Willd. ex Fr.) Gray Legenda: X X X - zelo močna okužba belo rumena Gostitelji -~ cu ~C'(j .... -~ ~ ~ ~ ::::l .o (/) o ::::l (!) 0"2 C'(j Cil :9..o Cil ..... > -~ al cu (ij (!).O Kaj gliva kuži korenine, dnišče debel in debele korenine in dnišče debel X x X x x X dnišče debel x x x x x x dnišče debel odpadle veje in vejice korenine x x x debla x x X debla debla in veje (,.) 1"\) c..n Tabela 3. Lignikolne glive, ki kužijo korenine, debla in veje Slovensko ime gi ive prava štorovka bradavičasta ali nagubana kožarka prava kresilna goba sploščena po loščen ka hruškasta prašnica zavila širol c:"- (]).Q o.. ro co c -"O ::J ro ..... > Q) co CDc bela vlaknata xxx bela x bela, jedrovine in beljave bela bela, jed rovi ne - bela bela, jedrovinG xxx rjava, jedrovinc: xx x in beljave Gostitelji (!) o .... :5 (!) o c c ~ (!) (]) ~ (]) c ro ro(/) ro "3 (.) Q) (.)(]) (!) (.) O> (.) "L ·- > Q) ro Kaj gliva kuži -~ ·-.o xc ~~ .Q > ...... > Gl Q) (!) (!) (!) (!)~ (/) ·- -~Cd :::1 (/) :::1 Q) "0:::1 -ro> .!:: '-- c: ·- C>N Q)- co (!) :=- (/) > Cd "O (.):Jo(/) ~-=::: •O O.. ID ::J Q) ·;;: ~ )( "O Q) "O ·- >....D O') ..li:: ro= E c: (!)C:> (])"O co co Cd ::J .... Q) t.LE lL 0.. c.. C9m xxx xxx xxx korenine, dnišče debel in debele vejice x debla, debelca in veje xx XXXdebla x xx x x>( debla x xx dnišče debla xxx korenine debla debla in veje ·-------· je iz fitopatološkega stališča v parku močno ogrožena. Kužijo jo: bela omela, (Viscum album), prava štorovka ( Armillarie/la me/lea), rja (Melampsoridium be- tulinum), pepelovka (Phyl/actinia guttata), brezova goba (Piptopurus betulinus) in hrastov školjkar (Pieurotus dryinus). Bela omela povzroča v parku veliko škodo sedmim drevesnim vrstam: Betula pendula, Tilia cordata in T. plathyphyl/os, Ju- g/ans nigra, Ouercus rubra, Salix alba var. tristis in Robinia pseudacacia. Veje na katerih so grmi bele omele, se zaradi pomanjkanja vode sušijo, prirastek drevesa je manjši, drevo slabi in hira. Vanj zlahka vdrejo zajedavske glive, posebno pogosto skozi luknje na mestih, kjer so grmi bele omele odmrli in odpadli. V parku smo zaradi okužb z belo omelo opazili vse stopnje propadanja dreves, od začetnih okužb do že popolnoma suhih. Odstranjevanje in sežiganje vej z grmi bele omele je nujen ukrep. če ne bodo zatirali bele omele, jo bodo ptiči stalno širili na zdrava drevesa. Vzroke za slabo zdravstveno stanje drevnine lahko iščemo predvsem v mestnem okolju, ki neugodno vpliva na rast drevja, v tleh, ki ne ustrezajo vsem zasajenim vrstam, predvsem pa v neprimernem vzdrževanju parka v preteklosti in danes. Osnovno pravilo pri delu s parkovnimi devesi je, da moramo vsako rano zdraviti. To pomeni, da jo moramo izoblikovati ovalno in pokončno ter jo prekriti z ustreznim varovalnim sredstvom, ki prepreči vdor gliv in pospešuje celjenje rane. Tega pravila v mariborskem Mestnem parku ne upoštevajo. Stro- kovno zgrešen in izredno škodljiv poseg je bilo preoranje travnatih površin pred okoli 10. leti. Menimo, da je to glavni vzrok današnjega sušenja večjih drevesnih vrst v parku. V mestnem okolju je največ vredno staro drevo. Vsako delo v območju nje- govih korenin, debla ali v krošnji mora biti temeljito pretehtane in upravičeno. Drevesna kirurgija je rešila mnoga vprašanja zdravljenja dreves in je postala veda, ki jo obvlada le usposobljen in tehnično temeljito opremljen strokovnjak . Dokler v Sloveniji vzdrževalci parkov in drugih javnih površin, zasajenih z drevesi, tega ne bodo sprevideli , toliko časa bodo pri nas drevesa umirala mlada. Literatura 1. Bavendamm, W.: Die Holzschaden und ihre Verhutung. Leilfaden der Pathologie des Holzes und der Holzprodukte fur Studium und Praxis . Stuttgart, 1974. 2. Bernatzky, A .: Tree ecology and preservation. Developments in Agricultural and Managed- Forest Ecology, 2, Elsevier Scienlific Publishing Comp .. 1978. 3. Bondartsev, A. S.; The Polyporaceae of the European USSR and Caucas ia. Jeruzalem, 1971 . 4. Bourdot , H ., A. Galzin: Hymenomycetes de France. Sceaux, 1969. 5. Brandenburger, W.: Vademecum zum Sammeln parasilischer Pilze. Stuttgart, 1936. 6. Bridgemann, P .. : Tree surgery . A complete guide . David and Charles. Newton Abbot , 1976. 7. Dennis, R . W. G.: British Ascomycetes. J. Cramer, Vaduz , 1978. 8. Domarlski, S.: Grzyby 11. Warszava, 1965. 9. Domanski, S., H. Or/os, Skirgiello : Grzyby 111. Warszawa. 1957 . 10. Eriksson, J .: Studies in the Heterobasidiomycetes and Homobasidiomyceles, Aphyllophorales of Muddus National Park in North Sweden. Simb. Bot. Upsalienses. 16, 1, Uppsala, 1958. 11 . Eriksson, J., L. Ayvarden: The Corticiaceae of North Europe. Volume 2, 3, 4. Fungiflora, Oslo. Norway, 1973, 1975, 1976. 12. Eriksson, J ., K. Hjortstam, L. Ryvarden : The Corliciaceae of North Europe . Volume 5. Fungiflora, Oslo, Norway, 1978. 13. Jacquiot. C.: f:cologie des champignons forestiers. Paris, 1976. 14 . Jahn, H.: Mitteleuropaische Porlinge (Polyporaceae s. lato) und ihr Vorkommen in Westfalen . New York , i97D. 15. Jahn, H.: Aesupinate Porlinge. Poria s. lalo in Westfalen und im nordlichen Oeutschland . West- falische Pilzbriefe Vlil. Band , 3. Helf, 41-68, 1970171 . 16. Jahn, H.: Stereoide Pilze in Europa (Slereaceae Pilat) mit besonderer Berucksichtigung ihres Vorkommen in der Bundesrepublik Deutschland. Weslfiilische Pilzbriefe Vlil. Band, Helf 4-7, 69-176, 1971. 326 17. Jež, M., B . Ramšak: Mestni park v Mariboru . lnventarizacija z valorizac ij a in smernicami razvoja. Zavod za spomeniško varstvo Maribor, Maribor, 1981, (tipkop is). 18. Jurc , D.: Mestni park v Mariboru. Zdravstveno stanje drevnin in njihova sanacija. Inštitut za gozdno in lesno gospodarstvo pri BF, Ljubljana, 1981, (tipkopis). 19. Kreise/, H.: Die phylopathogenen Grosspilze Deutschlands (Basidiomycetes mit Ausschluss der Rosi- und Brandpilze). Jena, 1961. 20. Kreisel, H .: Die Lycoperdaceae der DDR. 1973. 21. Lanier, L., P. Joli, P. Bondoux, A. Bellemere: Mycologie el pathologie forestieres . Tome 11., Masson, 1976. 22. Moser, M .: Die Rohrlinge und B latterpilze (Polyporales. Bolelales, Agaricales , Russulales) . Kleine Kryptogamenflora, Bd . 1/ b/2, 4 Aut., Stuttgart, 1978. 23. Ryvarden, L.: Polyporaceae of North Europe. Volume 1, 2. Oslo, 1976, 1978. 24. Seehann , G .: Bauporlinge (Holzschadlingstafel). Holz Roh- und Werkstroff 29, 241-244, 1971 . 25. Seehann, G.: Holzzerstorende Pilze an Slrassen- und Parkbaumen in Hamburg . Mili. Deulch. Dendrol. Ges. 71 , 193-221, 1979. 26. Shigo, A. L.: Successions of organisms in discolorati on and decay of wood. Int. Rev. Fors. Res. 2, 237-299, 1967. 27. Shigo, A. L. , H. G. Marx: Comparlmentalization of decay in trees. U. S. Dep. Agr. For. Serv. Agr . lnform. Bull. No, 405, 73, 1977. 28. Webster, J.: Introduction to Fungi. Cambridge University Press , Cambridge , 1977. PILZE AN B~UMEN IN STADTPARK VON MARIBOR Zusammenfassung Zahlreiche Baume des Stadtparkes von Maribor befinden sich in verschiedenen Ver- fallsstadien. Am schwersten sind die vom Honigschwamm (Armillariella mellea) befallenen Baumarten gefahrdet (Betula pendula, Fraxinus excelsior var. pendula, Fraxinus mand- shurica, Platan us oriental is und Ouercus rob ur). Es ist vorauszusehen, dass di ese Baume nach mehrjahrigem Hinsiechen eingehen werden . Der Fichtenbestand im nčrdlichen Parkteil ist mit dem wirtschaftlich schadlichen Wurzelschwamm (Heterobasidion annosum) infiziert. Ein heftigeres Unwetter (Sturm, Schnee) kann schon bald das Brechen und die Entwurzelung im befallenen Bestand verursachen. Die Asthetik des Parkes ist am meisten durch den klaglichen Gesundheitszustand der Birken (Betula pendula) beeintrachtigt. An ihnen kommen fo/gende parasitische Pilze und Saprophyten vor: Armillariella mellea, Piptoporus betulinus, Melampsoridium betulinum, Phyllactinia guttata, Pleurotus dryinus und Cylindrobasidium evolvens. Die Pappeln werden am meisten durch den wirtschaftlich schadlichen Pilz Dothichiza populea betroffen, die Weymouthsfčhren durch den unter Quarantane stehenden Strobenblasenrost, verursacht von Cronartium ribicola. Die Blatter der niederhangenden Wasseresche (Fraxinus excelsior var . pendula) sind vom echten Mehltaupilz (Phyllactinia guttata) infiziert, ihr Holz wird vom Hallimasch (Armillariella mellea) und borstigem Porling (1 nonotus hispidus) zersetzt. Der letzterwahnte Pilz zerstčrt auch das Kernholz der Wasseresche (Fraxinus excelsior) . Die Zirben (Pinus cembra) sind ein Opfer von Phaeolus schweinitzii. Fruchtkčrper von Ganoderma adspersum wurden an Buche und Gleditschie gefunden, jene vom sparrigen Schuppling (Pholiota squarrosa) aber an Pterocarya fraxinifolia und Salix alba. Neben den parasitischen Pilzen gefahrdet die Mistel (Vise um album) folgende Baumar1en : Tilia platyphyllos, Tilia cordata, Juglans nigra, Betula pendula, Quercus rubra, Salix alba var. tristis, Robinia pseudacacia. Die Rosskastanien weisen hingegen die beste Vitalitat und einen guten Gesundheitszustand aut. Die Ursachen des schlechten Gesundheitszustandes der Baumarten im Park sind vor allem in verunreinlgter Stadtumwelt zu suchen, die das Baumwachstum ungunstig beein~ fi usst, we ite rs im Bod en, der nicht allen angepflanzten Art en zusagt, vor all em ab er in unsachgemasser 1 nstandhaltung des Parkes in der Vergangenheit und Gegenwart. Die Beauttragten sorgen nicht fUr Wundenbehandlung mit Schutzbestreichung. Die Wunden sind eine Folge der maschinellen Mahd des Grases und der Beseitigung von Asten . Ein fachlich verfehlter und ausserordentlich schadlicher Eingriff war das Durchpflugen der Grasflachen vor ungefahr zehn Jahren. Es ist anzunehmen , dass diser Eingriff hauptsachlich das gegenwartige Siechen mehrerer von Armilariella mellea befallenen Baumarten ausgelčst hat. 327 - 1 Oxf.: 145.4 PAJKOVCI IN NJIH VLOGA PRI VZDRŽEVANJU GOZDNE HARMONIJE Saša B Je i wei s (Ljubljana)* Pri proučevanju zapleteno sestavljene gozdne biocenoze, ki jo sestavljajo v medsebojni povezanosti in odvisnosti številni živi rastlinski in živalski orga- nizmi, in to ob nenehnem vplivu spremenljivih klimatskih prilik ter več ali manj nespremenljivim mrtvim substratom, ponavadi izločujemo iz celote le majhen del biotskega mehanizma, ki nas trenutno zanima. Pri takem izboru ponavadi zanemarjamo vse ostale biotske dejavnike, ki sicer bistveno vplivajo na obstoj in uspevanje proučevanega objekta. V dokaz tej trditvi naj navedemo le nekaj primerov. Pri fitocenološkem kartiranju določene gozdne površine ali pri opisovanju gozdnih sestojev upoštevamo le zeliščni del. Pri izločanju in kartiranju pragozdov je opis omejen v glavnem na klimatske, pedološke in floristične značilnosti, med- tem ko je faunističn del mačehovsko obdelan in predstavljen. Resnično je faunistični kompleks dejavnikov gozdne biocenoze iz objektivnih razlogov in vzrokov v vsakem primeru mnogo težje predstavljiv, zaradi vsem živalim skupne bistvene lastnosti, to je sposobnosti relativno hitrega premeščanja v prostoru in s tem v zvezi tudi njih nestalnosti na določeni površini. Navedeno velja za večji ali manjši del migrantske faune določenega območja, je pa tudi večje ali manjše število poznanih živalskih vrst stalno prisotnih v določenih biotopih, kjer skupno s tamkajšnjimi rastlinskimi elementi grade ekosistem . Z imenom tega sistema označujemo zavisno povezanost med avtohtonimi florističnimi in fauni- stičnimi elementi biotopa . Ker gozdarje zanimajo predvsem gozdni sestoji in v njih rastoče drevesne vrste ter ostale funkcije gozda, je razumljivo, da faunističnim dejavnikom ne posvečajo tolike pozornosti. Zanimanje za faunistične dejavnike je večje pri večini gozdarjev le v primerih kalamitetne namnožitve tega ali onega dejavnika, katerega pre- številčnost in dejavnost se v negativnem smislu odraža na gozdnem sestoju. V takih primerih govorimo o nastali škodi ter skušamo z ustreznimi ukrepi pre- prečiti večanje in širjenje škode. Vzroke prekomernih namnožitev te ali one vrste škodljivca moramo iskati predvsem v izredno ugodnih klimatskih pogojih, genetsko zasnovanih specifično­ stih samega škodljivca, odsotnosti naravnih reduktorskih dejavnikov, odpornosti sestaja in drugih še nepojasnjenih vzrokih . Neredko pa je tudi neposredno ali posredno človeško posredovanje in poseganje v gozdno biocenozo vzrok kala- miteti. Splošno znana je koristna vloga velike večine v naših gozdovih živečih ptic, gozdnih mravelj, nekaterih vrst žuželk, pa netopirjev in drugih višje razvitih živali, ki s svojo prisotnostjo in načinom prehranjevanja zavirajo številčni porast škodljivcev. Manj znana, analizirana in dokazana pa je koristna vloga, tudi v naših gozdovih živečih , toda manj pogostih živali, katerih vloge pri ohranjanju gozdne harmonije prav tako ne smemo podcenjevati. To so bolj ali manj znane brezrepe in repate dvoživke (urhi, krastače, prave žabe, rege, močeradi , pupki), plazilci • S. B ., dipl. inž. gozd ., VTOZD za gozdarstvo Biotehniške fakultete Univerze Edvarda Kardelja v Ljubljani, Večna pot 83, YU . 328 Shematični prikaz razporeditve notranjih organov v glavoprsju in zadku pajkov. (po Foelixu) Us ~9 Sl. 1 Ao - aorta, Ch - čeljustne pipalke, helicere , Mi - mišičevje, Ng - nadžrelni ganglij. Oč - enostavne oči, Pg - podžrelni ganolij, Pt - prebavni trakt, St - strupna žleza, Sž - sesalni želodec , Us -usta, 2v - živčna verižica. So o" Sl. 2 KI - kloaka, Mo - Malphigijevi organi , O v - jajčne cevi, ovariji. Pb - prelne bradavice PI - prebavni trakt, Pž - prelne žleze, Sr -srce, Sg - dušnica, stigma, Za - zadnik, analna odprtina, So - spolna odprtina, Lt - listaste traheje, Slika 3 Škorpijon. Narisal S. Bleiweis Slika 4 Paščipalec. Narisal S. Bleiweis (kuščarice, slepci, kače) ter nekateri sesalci (ježi, rovke, kune, lisice) za katere je nesporno ugotovljeno, da jim tako imenovane škodljive žuželke predstavljajo glavni del hrane. Poleg naštetih pa deluje v pozitivnem smislu v gozdni biocenozi še izredno veliko število drugih živih bitij, katerih vloga je predvsem zaradi njih neznatnosti in neupadljivosti slabše raziskana in slabše poznana. Pri tem imamo v mislih 329 številne vrste in v vsakem gozdnem sestoju prisotne drobcene dvokrilce in kožo- krilce, katerih obstoj in namnožitev je odvisna od škodljivcev, na katerih se na parazitski način razvije njih potomstvo. Preradi pa pri naštevanju vseh številnih koristnih dejavnikov, ki vzdržujejo harmonično, ravnotežno stanje med »škodljivci« na eni in »koristnim« živalstvom na drugi strani, pozabljamo na pajke oziroma pajkovce, katerih vloga v gozdni biocenozi je, po prepričanju nekaterih raziskovalcev pajkov-arahnologov, enako- vredna ostalim znanim predatorjem in parazitom škodljivih žuželk. Z namenom, da tudi z gozdarskega stališča osvetlimo vlogo pajkov, teh po značilnih oblikah sicer dobro poznanih živali, po dejavnostih pa slabše, smo iz literature zbrali zanimivejše podatke ter jih v zgoščeni obliki posredujemo v tem sestavku. K pajkovcem (Arachnoidea) prištevamo poleg zelo pogostih pravih pajkov (Arenea) in suhih južin ali matij (Opiliones) še ščipalce ali škorpljone (Scorpio- nidae), paščipalce (Pseudoscorpionidae), temačnike (Solifuga), pajkoščipalce (Pedipalpi) ter prši ce (Aca ri). Slika 5 Suha južina. Narisal S. Bleiweis Slika 6 Pajek . Narisal S. Bleiweis Do danes se je število vseh različnih pajkovcev na svetu zaustavilo pri okoli 30.000 vrstah; vsi pripadajo zgoraj navedenim redovom in družinam. Glede sistematske razvrstitve posameznih vrst še ni enotnega mnenja in stališč. Od leta 1900 dalje je bilo po raznih arahnologih predlaganih že 18 različnih sistematskih razvrstitev pajkovcev, toda o dokončni sistematiki še ni odločitve. Vsem pajkovcem so skupne naslednje značilnosti: Da je njihovo telo z razliko od žuželk sestavljeno le iz dveh delov, tako imenovanega glavoprsja (Prosoma ali Cephalothorax) in zadka (Opisthosoma al·i Abdomen), ki sta med seboj povezana s tankim veznim členom (Petiolus); da imajo na glavoprsju 6 parov okončin: dva para različno oblikovanih pipalk in 4 pare nog. Medtem ko rabijo pipalke predvsem ulovu plena, rabijo noge za premikanje; da imajo žuželkam podoben odprt krvni sistem in s tem v zvezi je tudi njihova poikilotermnost ali mrzlokrvnost oziroma njih temperaturna prilagodljivost tem- peraturi okolja; da dihajo z vejastimi in listastimi vzdušnicami; da so vsi pajkovci mesojedi in jih prav zaradi tega uvrščamo med pomembne grabežljivce. 330 Od ščipalcev, škorpijonov je tudi v naših gozdovih dokaj pogost, okoli 3 cm velik škorpijon ali navadni ščipalec (Euscorpius carpathicus) . Z velikimi, močnimi kleščami opremljeni drugi par pipalk ter z značilnim veččlenastim v nekakšen rep podaljšanim zadkom s strupnim mešičkom in trnastim bodalcem na koncu so morfološke značilnosti, ki so značilne samo za to družino pajkovcev. V južnih predelih države, predvsem pa na priobalnih območjih, so se ohranile še druge vrste škorpijonov, in sicer kot daljni potomci že v silurju (pred 400 miljoni let) živečih, mnogo večjih škorpijonov, so se po Darwinovi evolucijski teoriji zmanjše- vali do današnjih velikosti. Pik tropskih, večjih, škorpijonov je smrtonosen tudi za človeka, medtem ko pik pri nas razširjenega ščipalca ni hujši od pika čebele ali ose. Od paščipalcev naj na tem mestu .omenimo Je zalubnega ali mahovnega ščipalca (Neobisium muscorum). L:e njegovo ime pove, da se najraje zadržuje pod lubjem panjev ali propadlih dreves, v stelji, pod kamenjem ter v mahovih in lišajih. Pogost je predvsem v vlažnih listnatih gozdovih. Za tega, tudi v naših gozdovih razširjenega paščipalca je značilen širok, ploščat in členasto zaobljen zadek ter z močnimi kleščami opremljeni drugi par pipalk. Kot pomembnejše in zelo pogoste, pa tudi dobro poznane naj omenimo še suhe južine ali matije, katerih morfološke značilnosti so zraslo glavoprsje in zadek ter izredno dolge, tanke in krhke noge, ki že ob dotiku odpadejo. Suhe južine so izraziti ponočnjaki, ki se hranijo z živimi in poginulimi žuželkami, delno pa tudi z rastlinsko hrano. Med vsemi navedenimi redovi pajkovcev so brez dvoma najpomembnejše številne družine in vrste pravih pajkov, katerih število se je do danes povzpelo na 20.000. Ne le številčna pestrost vrst, temveč številčnost osebkov ene vrste, jih po pomembnosti in koristnosti dviga daleč nad vse ostale poznane pajkovce. Po oceni priznanega nemškega gozdarskega entomologa Viteja je v mešanih gozdovih srednje Evrope razširjenih okoli 400 vrst pravih pajkov, od katerih jih dobra polovica živi v stelji, 150 vrst pa v različnih vegetacijskih slojih, medtem ko se ostale vrste pravih pajkov premeščajo od stelje pa do obrš. Kot že omenjeno, pripisujejo nekateri raziskovalci in proučevalci pajkom kot uničevalcem gozdnih žuželk velik pomen. Angleški raziskovalec Bristowe smatra prave pajke za najpomembnejše sovražnike in uničevalce škodljivih žuželk in jih postavlja celo pred ptice in pred mravlje. Tudi nemški raziskovalec Schmidt je na podlagi štetja raznih vrst pravih pajkov v naravnem mešanem sestoju prišel do zanimivih rezultatov. Ugotovil je, da se na 1 m2 gozdne površine, vključno z vegetacijo, ki na tej površini raste, v teku letnih mesecev (april-oktober) zadržuje poprečno po 50 različnih ali istovrstnih pravih pajkov. Računajoč na posameznega pajka le 0,2 g plena na leto je prišel do skupaj 1 OO kg plena, kolikor naj bi ga vsi na 1 ha živeči pajki konzumirali med letno sezono. Za lažjo primerjavo navajamo, da tehta na primer 10 do 12 hišnih muh okoli 0,2 g. Tudi številni drugi raziskovalci poudarjajo pomembnost pajkov za vzdrže- vanje ravnotežnega stanja v gozdni biocenozi. Pri tem pa omenjajo, da je posebno važno dejstvo, da je cela vrsta pajkov, ker se le-ti po aktivnosti oziroma po koristnosti med seboj močno razlikujejo. Bionomija pajkov je na splošno slabo poznana, prav tako tudi njihove živ- ljenjske potrebe. Namen sestavka pa ni, da bi opisovali posamezne vrste pajkov ter za njih specifične bionomije, saj to za gozdarje operativce ni pomembno. Zanimiveje je, na kakšne načine love pajki svoj plen. S tega vidika lahko vse prave pajke razdelimo v dve skupini, in to: 331 ' 1 V pajke, ki delajo pajčevino, s pomočjo katerih love plen in v mnogo številnejše vrste pajkov, ki ne delajo pajčevin in jim za ulov plena služijo noge. V prvo skupino uvrščamo križevce (Araneidae), kačarje ali okrogličarje (Theri- diidae), baldahinarje (Linyphiidae), lijakarje (Agelenidae) in druge manj pogoste družine pajkov. Za vse križevce so značilne več ali manj pravilno oblikovane navpične pajčevine, katerih osnova so radialno potekajoče nelepljive prelne niti. Na te je pritrjena od zunanjega roba proti središču spiralno potekajoča lepljiva pajčevi­ nasta nit. Pajčevine posameznih vrst križevcev se tudi medsebojno razlikujejo po določenih značilnostih, kakor na primer po številu radialnih niti, izgledu osrednjega dela pajčevine, napetosti niti itd. Kačarji ali okrogličarji delajo nepravilne pajčevine, katerih posamezne niti potekajo brez reda v vseh smereh. Za baldahinarje in lijakarje pa so značilne bolj goste, horizontalne pajčevine, le da je pri teh pajkih pajčevini priključen še iz pajčevine spleten lijak, v katerem se lijakar zadržuje in preži na plen. Predstavili smo le nekaj najznačilnejših pajčevin najbolj pogostih pajkov. Pajčevine so najzanesljivejši dokaz prisotnosti te ali one vrste pajkov, obenem pa nam tudi olajšajo determinacijo. Pajčevino, to posebnost pajkov »mrežarjev''• proizvajajo le-ti v predilnih žlezah v zadku. Pajčevina se kot viskozna masa izceja skozi številne reže na predilnih bradavicah, ki so na spodnji strani pajkovega zadka. Na zraku se prejna masa okisa in otrdi v nit. Po več nitastih pramenov z mikronskim premerom združi pajek s pomočjo nog v nit, s katero spleta pajčevino. Mnogo številnejši od pajkov »mrežarjev« so pajki, ki ne delajo pajčevin, temveč love svoj plen s pomočjo nog in pipalk. Pajki te vrste, od katerih so najpogostejši tako imenovani volkopajki (Lycosidae), pajki skakači (Salticidae), rakovičarji (Thomisidae) in drugi, žive in se zadržujejo najraje v humuznem sloju zemljišča ali pa v stelji. Redkeje jih najdemo tudi na zeliščnem, grmovnem ali drevesnem sloju, kjer oprezujejo za plenom. Plen pajkov je zelo različen in spremenljiv, odvisen od vrste pajkov, biotopa, letnega in dnevnega časa in drugih pogojev. Glavni del plena predstavljajo vsem pajkom žuželke, in to predvsem manjše vrste, ki po teži ne presegajo dvojne ali trajne teže samega pajka. Poleg žuželk pa pajki love in se hranijo še z drugimi členonožci, neredko pa tudi z istovrstnimi ali drugovrstnimi pajkovci, saj je pojav kanibalizma ravno pri pajkih zelo pogost. Jedilnik pajkov je vsekakor zelo pester, ugotavljanje zvrsti plena na podlagi neizkoriščenih delov oziroma izsesanega celotnega plena, ki ostane v pajčevini, pa je praktično mogoč le pri »mrežarjih". S prehrano v zvezi je tudi reprodukcijska sposobnost pajkov. Zadostno in s primerno hrano oskrbovani pajki proizvajajo številnejše potomstvo kot osebki, ki trpe pomanjkanje. Anatomska posebnost pajkov, tudi v zvezi s prehrano, je močno raztegljiv tako imenovan sesalni želodec, v katerega lahko vskladiščijo »na zalogo« večje količine hrane kot pa jo trenutno potrebujejo. Vskladiščena hrana omogoča pajkom večmesečno normalno življenje brez dodatnega ulova. Tudi med zimskimi meseci, ko večina pajkov otrpne v naravnih skrivališčih in se jim telesne funkcije znižajo na minimum, porabljajo v želodcu vskladiščeno rezervno hrano. Proti nizkim temperaturam so pajki zelo odporni. Tudi nezaščiteni prenesejo brez škode in posledic temperature do - 20° C. 332 1 ~ Pajki so zelo spretni plenilci, nimajo pa sposobnosti aktivne obrambe in so zato pogosten plen še številnih drugih plenilcev, katerim so ravno razni pajkovci pomemben delež v njihovi prehrani ali posredniki za njih holometabolni razvoj. Med žuželkami so kot uničevalke pajkovcev znane razne vrste os najezdnic (lchneumonidae), stezičark (Pompilidae), bodalaric (Sco/iidae), mravljaric (Muti- lidae) in druge, ki odlože na pajkovce po eno ali več jajčec, iz katerih izvaljene ličinke parazitirajo žrtve in povzroče njih pogin. Raznovrstne muhe grabežljivke (Asi/idae) pa parazitirajo jajčeca pajkovcev. Tudi med višje razvitimi vretenčarji so znani številni plenilci pajkovcev. Omenimo naj le kot najpomembnejše krastače, vse vrste drugih žab, močerade, vse vrste kuščarjev in žab, pa ježe, razne vrste rovk in druge manj pomembne, med katere se na podlagi analitičnih pregledov in ocen raziskovalcev uvrščajo tudi ptice pevke ter gozdne mravlje. Ne nazadnje moramo kot nezavestnega uničevalca pajkov omeniti še človeka oziroma ljudi, katerim je zaupano gospodarjenje z gozdovi. Ti lahko na nepo- sreden ali posreden način vplivajo na številčnost populacij pajkovcev. Kot ne- posreden način lahko navedemo le uporabo pesticidov, proti katerim so nežni pajki na splošno neodporni. Vsako posredovanje z insekticidi proti gozdnim škodljivcem vpliva v negativnem smislu tudi na populacije pajkovcev in je lahko vzrok njihovega popolnega iztrebljenja za krajše ali daljše časovno razdobje na tretirani površini. Tudi ulov in prehranjevanje z zastrupljenim plenom je za pajkovce lahko usoden. Kot primer posrednega vpliva človeka na populacije pajkovcev pa je spre- minjanje ali zmanjševanje števila ekoloških niš, ki so pogoj za prisotnost pajkov- cev na določenem območju. Naj sestavek zaključimo z nesporno ugotovitvijo, da predstavljajo vse vrste pajkovcev, posebno pa še številne vrste pravih pajkov, ki so razširjene tudi po naših gozdovih, zaradi specifičnega načina prehranjevanja, skupno s pticami, mravljami in številnimi drugimi koristnimi žuželkami in vretenčarji, zelo pomemben pozitiven dejavnik, ki sinhrono z drugimi pozitivnimi dejavniki odločujoče vpliva na biološko ravnotežje v gozdu. Literatura 1. Engel, H.: Mitteleuropaische lnsekten, Hamburg 1961. 2. Graf, J.: Tierbesti mmungsbuch, Munchen 1961. 3. Kirchner, W.: Bisher Bekanntes uber forstliche Bedeutung der Spinnen, Waldhygiene 1963-1965, Band 5. 4. Martens, J.: Weberknechte-Opiliones, Jena 1978. 5. Meh/, S.: Kleine Saugetiere der Heimat in na!Urlicher Grosse, Munchen 1963. 6. Foe/ix, R.: Biologie der Spinnen, Stuttgart 1979. 7. Ruppertshofen, H.: Ober den Einsatz von Oecken und Aadnetzspinnen im Forstschutz. Waldhygiene, Band 5. 1963-1965. 8. Schimitschek, E.: Grundzuge der Waldhygiene, Hamburg 1969. 9. Smolik, H.: Zivalski svet, Ljubljana 1967. 10. Habermehl, G.: Die Tiere und ihre Waffen, Berlin 1977. 11. Mitteleuropaische lnsekten - Anhangsweise Spinnentiere und Tausendfussler - Sammlung naturkundlicher Tafeln, Hamburg 1972. 12. Nyfleler, M., Fenz, G.: Freilanduntersuchungen zur Nahrungsokologie der Spinnen, Anzeiger tur Schad 1 inskunde, Pflanzenschutz, U mweltschutz, Jahrg. 54/1981. 333 Oxf.: 29 DOMAČA LAHKA MEHANIZACIJA PRI UMETNI OBNOVI IN NEGI Lado E ! e r š e k* Vse dražja delovna sila in zahteva za kvalitetno delo nas sillta v mehanizacijo tudi pri tisti gozdarski dejavnosti, ki je najdlje vzdržala brez motornega ropota. Do sedaj se pri obnovi in negi težja mehanizacija praktično ni obnesla, dani pa so vsi pogoji za uporabo lahkih motornih pripomočkov. Sicer pa uporabljamo različne motorje za hobi pri urejanju vrtov, v gospodinjstvu in celo pri britju, medtem ko smo ostali v tem pogledu pri pogozdovanju in pri nadaljnji negi večinoma še v prejšnjem stoletju. Pri nas imamo sodobne teoretične koncepte za naravno in umetno obnovo gozdov, zavedamo se tudi velike potrebe po obsežni melioraciji malodonosnih gozdov (v Sloveniji je potrebno meliorirati 21.000 ha opuščenih stelnikov, 26.000 ha opuščenih panjevcev, 49.000 ha prekomerno izsekanih gozdov in 20.000 ha grmišč), na drugi strani pa pri izvajanju ne dosegama postavljenih ciljev. Količina de- jansko opravljene nege v nasadih ter naravnem mladju in gošči ni zadostna. Delavci-negovalci so večkrat brez ustreznega znanja in primernih delovnih * L. E., dipl. inž. gozd., Inštitut za gozdno in lesno gospodarstvo Ljubljana, Večna pot 2, 61000 Ljubljana, YU . Prikaz delovanja tomosovega vrtalnika mv 3 na Inštitutu za gozdno in lesno gospodarstvo Ljubljana. Foto L. Eleršek 334 navad, ali pa jih imajo, toda zaradi starosti in ·izčrpanosti postavljenim normam niso več kos, kar gre na račun kvalitete del. Učinkovitost omenjenih del lahko izboljšamo tudi z uporabo sodobnejših orodij in strojev, predvsem če so se ti v naših razmerah že obnesli. Postojnski gozdarji poročajo: )>Pri pripravi tal delamo v glavnem z motorno žago, s katero prerežemo in razrežemo material, ki ostane po sečnji na objektu in ga zložimo v podolgovate kupe, tako široke, da je še možna saditev določenega števila sadik na enoto površine. Obžetev opravljamo z motornim čistilcem, s katerim dosegama odlične rezultate, če na objektu ni površinske skalovitosti. Prav tako v podobnih terenskih razmerah z motornim čistilcem opravljamo čiščenje (Perko).<< O uspelem delu z motornim čistilcem so poročali tudi iz Brežic (Hladnik). Zato so gozdarjem dobrodošla prizadevanja tovarne Tomos iz Kopra, ki proizvaja tudi nekatere stroje namenjene, oziroma primerne za nego in saditev v gozdovih. Ti stroji so: Teža Del. Cena Stroj kg prost. Moč maj 1982 Opomba cm 3 din 1. Motorni vrtalnik mv 3 21 60 2kW 9.508 Z vrtalnikom delata dva (poganja ga dvotaktni brez 2,8 ks svedri delavca. Na lažjem terenu motor uomo 06) goriva in 1.548 z njim izvrtamo do 2000 Pribor: spiralni svedri 0 svedrov do lukenj na 8 ur. 80, 120, 200, 250, 350 mm 2.375 in sveder rahljalnik 0 400 mm Dolžina svedrov 1 m. 2. Mo~orni rezalnik za 10,6 65 32.189 Vodilne ročaje je mogoče redčenje in čiščenje 165 R brez nastaviti tako, da čim bolj Pribor: cirkular (max. 0 jermenov ustrezajo konsti tu ci ji 22,5 cm) in čistilec in goriva delavca. Tudi nosilni jermen je opremljen s trakom za izravnavanje bremena. 3. Motorna žaga 444 SE 5,8 44 2,3 kW 21 .001 Ta model je najlažji v (444 SG) (5,9) 3,1 ks (21.189) družini tomosovih Dolž. lista 32 in 38 cm . z vodilom motornih žag . Tovarna in verigo proizvaja še naslednje tipe: 650 (7,5 kg), 266 (7,2 kg) in 480 (8,6 kg) . Inštitut za gozdno in lesno gospodarstvo je skupaj s Splošnim združenjem za gozdarstvo organiziral demonstracijski ogled tomosovega motornega vrtalnika mv 3 letos maja. Udeležili so se ga predstavniki GG iz Ljubljane, Celja, Kranja ter Semesadike Mengeš, VTOZD za gozdarstvo BF, Splošnega združenja goz- darstva in inštituto. Terensl<:i gozdarji, ki so sami preizkusili delovanje spiralnega svedra 250 mm in svedra rahljal nika 400 mm so pohvalili delovanje centrifugalne sklopke pri blokiranju svedra (zaradi česar so menili, da je ta sveder boljši kot Stihlov). Izrečeni so bili tudi predlogi, da se dolžina svedrov skrajša iz 1 OO cm na 70 cm, skrajša naj se višina polža in izboljša oblika svedra rahlja!nika. Dosedanje dimenzije svedrov so namreč ustreznejše za vrtanje lukenj pri po- stavljanju kolov, kot za izkop jam pri običajnem sajenju gozdnega drevja . Nadalje je bila predlagana taka usmeritev izpušnih plinov, ki bo delavca pri vrtanju najmanj motila, to je navzdol ali navzgor. Izrečen je bil tudi predlog, da se opremi vrtalnik z vzvratno prestavo za odvijanje v koreninah zaustavljenega svedra, 335 vendar so bila mnenja o potrebnosti take izpopolnitve deljena. Nekateri so menili , da bi bil sveder z vzvratno prestavo precej dražji in težji. Predstavnik tovarne je prisluhnil predlogom in obljubil, da bo upošteval nasvete pri izdelavi prototipov novih svedrov. Po izpeljavi predlaganih in možnih izboljšav bo Splošno zdru- ženje za gozdarstvo organiziralo demonstracijske prikaze po regijah za vsa gozdna gospodarstva. Oxf.: 946.2:187 ZBOROVANJE BOTANIKOV IN FITOCENOLOGOV V TITOGRADU Mitja Zupan či č * Od 12. do 15. maja letos so Republički zavod za zaštito prirode SR Crne Gore in Društvo biologov SR Crne Gore v sodelovanju z Crnogorskom akademijom nauka i umjetnosti, organizirali simpozij posvečen sedemdesetletnici rojstva in smrti akademika Vilotije Blečica. Akademik Vilotije Blečic je bil priznan botanik in fitocenolog pri nas in izven naših meja. Njegovo delo je bilo taksanomija rastlin, kjer je opisal več taksonov različnih sistematskih vrednosti , med njimi so pomembnejši endemiti. še plodnejši je bil pri fitocenoloških raziskavah, .kjer je sam ali s sodelavci opisal številne nove fitocenoze različnih sintaksonomskih rangov. Njegova dela so pomemben znanstveni prispe·Jek k poznavanju jugoslo- vanske flore in vegetacije. Bil je dolgoletni član znanstvenega sveta medrepubli- škega in medpokraj-inskega projekta Vegetacijska karta Jugoslavije. Bil je reden gost in obiskovalec številnih tovrstnih prireditev doma in v tujini. Posebej naj omenimo, da je bil stalni obiskovalec Slovenije, kjer je iskreno, prijateljsko in znanstveno sodeloval z našima inštitucijama, Biološkim inštitutom Jovana Hadžija znanstvenoraziskovalnega centra Slovenske akademije znanosti in umetnosti te r VTOZD za biologijo Biotehniške fakultete Univerze Edvarda Kardelja v Ljubljani. Organizatorji so povabili petindvajset znanstvenikov iz vse države, ki so poročali o novih raziskovanjih flore in vegetacije pri nas, analizirali ter kritično pretresati dosedanja floristična in vegetacijska proučevanja v Jugoslaviji, zlasti na območju črne gore in pripravil sinteze teh raz,iskovanj. Zvrstilo se je devetnajst referatov. Od Slovencev smo bili povabljeni trije raziskovalci flore in vegetacije, dopisni član SAZU prof. dr. Ernest MAYER, znanstveni svetnik, doc. dr. Tone WRABER in dr. Mitja ZUPANČIČ, znanstveni svetnik. Vsi trije so tudi referirali: E. MAYER : Primitiae Florae Montenegrinae, T. WRABER : Taksonomski in hrono- loški položaj vrste Euphorbia pancicii BECK in M. ZUPANČIČ: Smrekovi gozdovi v delih V. Blečica. Vsi referati bodo tiskani v posebni publikaciji Glasnika re- publičkog zavoda za zaštito pri rode - Prirodnjačkog muzeja v Titogradu. Drugi in tretji dan sta bila namenjena znanstveni ekskurziji v dolini Pive pod durmitorskim masivom. Ob izviru Pive je tudi rojstna vas akademika V. Blečica Seljani. Pot nas je vodila do Titograda prek Nikšiča, Brezovice, goranskega in pivškega samostana, Seljanov do Plužin, kjer smo tudi prespali. Naslednji dan smo nadaljevali pot na Ščepan polje do sotočja rek Pive in Tare, ki se izlivata v .. Dr. M. Z., dipl. inž. gozd., Znanstvenoraziskovalni center pri SAZU Slovenije, Novi trg, 61000 Ljubljana, YU. 336 enotno reko Drino. Nazaj smo se vračali po isti poti, žal v dežju. Ekskurzijo sta imenitna vodila prof. dr. Radomir LIKUŠIC in prof. dr. Vukic PULEVIC. Med potjo smo si ogledali mediteransko in submediteranska vegetacijo Rusco-Carpinetum orienta/is, Discoreo-Carpinetum orienta/is, Quercetum trojanae montenegrinum, Aceri-Carpinetum orienta/is, Seslerio-Ostryetum, Sesferio-Fage- tum; termofilno celinsko vegetacijo Quercetum tarnetto-cerris, Co/urno-Ostryetum in bukove gozdove Fagetum montenegrinum, Fagetum montanum idr. V obmor- skem pasu so nas spremljale množično cvetoče vrste rumeni Petteria ramentacea, ki je endemit, -in Coroni/la emeroides ter modrovijolčasta Salvia officina/is. V višjih predelih, v bukovih gozdovih in travnikih, pa prelepo rumeno cvetoč endemit Primula efatior subsp. co/umnae ter temnomodra Muscari botryoides. Poseben ogled smo posvetili rastiščem, kjer uspevata endemita Euphorbia pancicii in Daphne mafyana, ki sta izgubila z zajezitvijo Pive precej nahajališč. Slednjega je odkril in opisal V. Blečic. Žal je prav te dni umetno jezero, ki je dolgo prek štirideset kilometrov, upadlo za okoli 50 m in kazalo ogolele in izbeljene bregove. črnogorci so tod žrtvovali lep kos narave v korist civilizacije. Človeka prevzame gigantska dvestodvajset metrska pregrada s hidrocentralo in konstrukcija cest s številnimi predori (kar 42 predorov le na devetnajst kiiometrskem ·odseku magi- stralne ceste) in tremi viadukti. Obiskali smo tudi umetnostnozgodovinsko lep in bogat pivški samostan, ki je prenešen in na novo postavljen visoko nad korito Pive in v njo se zlivajoče Komarnice, ki sta prejšnjo lokacijo potopili zaradi zajezitve. Znanstveno zborovanje je v celoti uspelo in je bilo tako po tematiki, kot glede organizacije, na evropski višini, kar moramo posebej poudariti. Oxf.: 156.5 DESET EKOLOŠKIH ZAPOVEDI JUBILANTA MAYERJA Marjan Zupančič Mayer, M.: Die 10 okologischen Wald-Wild-Gebote fur naturnahen Waldbau und naturnahe Jagdwirtschaft (10 ekoloških zapovedi za sonaravne gojenje gozdov in za sonaravne lovsko gospodarstvo). Izdal Inštitut za gojenje gozdov Univerze za kulturo tal na Dunaju 1981, brošura, 11 strani. Na voljo v Gozdarski knjižnici v Ljubljani. V okviru dejavnosti elitnega lovskega kluba »Pro silva« (glej Gozd. v. 1981, št. 5, str. 242) je med ostalim izšla tudi ta drobna knjižica. Avtor, dunajski profesor za gojenje gozdov dr. Hannes Mayer, ki je letos januarja dopolnil 60 let, je poznan kot odločen zagovornik bolj naravnega gospodarjenja z gozdom in divjadjo. To mu je v ·,lovskih krogih prineslo hude zamere. Prof. Mayer je napisal tudi učbenik o gojenju gozdov, ki je v kratkem času doživel že dve izdaji in je pravi leksikon gojenja gozdov. Sicer je prof. Mayer poznan zaradi svoje izredne aktivnosti, vitalnosti in borbenosti. Profesorjevega jubileja naj se z najboljšimi željami spomnimo tudi mi. Ob tej priliki naj navedem nekaj značilnih misli iz te njegove knjižice. 1. Naravni gozd je izhodišče za uspešno večnamensko gozdarstvo. Kot vidimo v še ohranjenih pragozdnih rezervatih, je pragozdni ekosistem optimalno prilagojen svojemu rastišču in je zato izredno odporen proti raznim škodam. Odlikuje se še z visoko starostjo dreves, z visokimi lesnimi zalogami, 337 z visoko proizvodno zmogljivostjo, z večslojnostjo, raznodobnostjo na manjših površinah, s počasnim mladostnim razvojem in zato s počasnim staranjem. Proizvodna načela pragozda se dajo z majhnim gozdnogojitvenim trudom upo- rabiti tudi v gospodarskem gozdu. Zato ve·lja: 2. Naravni gospodarski gozd zagotavlja trajnost donosov. 3. Premena monokultur v naravni gospodarski gozd stabilizira ekosistem in gospodarjenje z gozdom. če je prva generacija iglaste monokulture še nekako gospodarsko uspešna, to ne velja za naslednje generacije. Nenaravna gospodarjenje se maščuje z dolgoročnimi ekološkimi in gospodarskimi hipotekami. 4. V naravnem gozdu sta gozd in divjad v ekološkem ravnotežju. Za primer avtor navaja pragozdni rezervat čorkova UvaJa v Plitviškem na- rodnem parku . Ta rezervat s širšo okolico se odlikuje z naravnim sestavam rastlinstva in živalstva. Rastlinojeda parkljasta divjad je v primerjavi z razmerami v običajnem gospodarskem gozdu zelo maloštevilna, toda ima kapitalne trofejne vrednosti. Prisotne so tudi vse avtohtone mesojede živalske vrste. Škode od divjadi so neznatne in ne ogrožajo najbolj občutljivih drevesnih vrst, kot je jelka in brest. Zanimivo je, da se škode povečajo po milih zimah, ko se delovanje naravnih regulatorjev zmanjša. 5. Pri številčnosti divjadi, ki ustreza lovskemu gospodarstvu, izgubi naravni gozd ekološko odločilno zmožnost samoreguliranja. Avtor navaja primere raznih srednjeevropskih pragozdnih rezervatov, ki ležijo sredi gospodarskih gozdov in so zato pod udarom preštevilne rastlinojede divjadi. Njihov pragozdni značaj vedno bolj izginja, ker divjad popase pritalni sloj in s tem težko prizadene obnav.ljanje teh pragozdnih ostankov. če ne bodo rešili ta problem z divjadjo, bo sčasoma večine teh srednjeevropskih pragozdnih rezervatov odpisana kot izgubljena. Tudi gorskim varovalnim gozdovom grozi nevarnost postopnega razpadanja, ker divjad preprečuje njihovo obnavljanje. Za pragozd in za naravni gozd je značilno , da se posamezne pomembne drevesne vrste pomlajujejo z neverjetno majhnim številom osebkov v mladju. Tako npr. za jelko zadostuje nekaj sto mladih osebkov na hektar, da stalno vzdržuje svoj znatni delež v odraslem sestoju. Pri običajnem selektivnem ob- jedanju pa take redke in ekološko pomembne drevesne vrste hitro postanejo žrtev divjadi . 6. Ne da bi rešili vprašanje divjadi, ni možno sonaravne, trajno in donosna gozdarstvo. V razmerah naravnega gozda je številčnost rastlinojede divjadi zelo majhna . Pri tem nastajajo maloštevilne, toda kapitalne trofeje . Pri današnem gospodarskem gozdu je paša za divjad koncentrirana na posameznih večjih površinah in koli- činsko zadostuje, ne pa tudi kakovostno. Pri številčnosti divjadi, ki jo narekuje lovsko gospodarstvo in pri dodatnem krmljenju divjadi, nastajajo velike škode z dolgoročnimi posledicami. 7. Sonaravne lovsko gospodarstvo rešuje problem gozd-divjad, zagotavlja znosne škode in zdrave populacije divjadi. Sedanje lovsko gospodarstvo, posebno v področjih z jelenjadjo, je zelo nenaravna . številčnost divjadi ugotavljajo s štetjem, kar daje subjektivne in napačne rezultate, ki so potem osnova za določanje odstrela. Divjad krmijo celo z dodatki zdravil . S tem odpravljajo naravno selekcijo, povzročajo udomačenost in predvsem previsoko številčnost divjadi. Ne ozirajo se na razvoj telesnih zna- čilnosti divjadi in tudi ne na stanje gozdnega rastlinja. Pri številčnosti divjadi , ki je za lovske pojme optimalna, je glavni cilj lovstva uplenitev čim več in čim 338 močnejšh trofej v čim krajšem času. Pri tem lovsko gospodarstvo zanemarja svojo glavno dolžnost, to je reguliranje številčnosti divjadi v gozdnem ekosistemu. če naj bi gozd služi:l predvsem interesom lovskega gospodarstva, potem bi bilo ekološko in gospodarsko pametneje, da bi postavili obore in v njih gojili maksi- malno možno število divjadi za lovski šport. Toda pri tem bi morali glavni del gozdnih površin obvarovati pred ekološkim izčrpavanjem z nenaravna števi!čnostjo divjadi. Za sonaravne .lovsko gospodarstvo krmljenje divjadi ne pride v poštev, ker je izrazito naravi nasproten ukrep, ki ga ni mogoče utemeljiti niti z antropo- morfno bambi-mentaliteto. Samo stanje gozdnega rastlinja je objektivni kriterij za presojanje razmerja gozd-divjad. Ekološko prilagojena številčnost divjadi zagotavlja zdrave popu- lacije divjadi in znosne škode na gozdnem rastlinju. 8. Ekološka usmerjenost lovskega gospodarstva je nujna naloga. Kot je gozdarstvo že našlo pot iz nenaravnih monokultur k naravne1s1m mešanim sestojem, tako mora tudi trofejno in strelsko lovsko gospodarstvo preteklosti najti pot v sonaravne lovsko gospodarstvo, ki pozna ekološke in biološke povezave in potrebo po trajnosti ekosistema. Toda nevarno je, da bo ta pot za lovsko gospodarstvo zelo dolga. Vedno več je lovcev, ki nimajo- neposredne zveze z naravo in z zemljo in s tem tudi z gozdom. Velik del lovcev so športniki, ki se zanimajo predvsem za strel in trofejo, ne pa za biološka in ekološka dogajanja. Sicer so lovci temeljito izobraženi v lovski tehniki, ocenjevanju trofej, v lovskih običajih, tako da jim zmanjka izobrazbe v ekologiji in biologiji divjadi. Ekosistem, v katerem lovijo in ga z lovom oblikujejo, za mnoge !ovce sploh ne obstaja. K lovskemu znanju bi nujno moralo spadati še naslednje: presojanje gozdne vegetacije in njene popašenosti, presojanje pašne zmog1ljivosti po količini in kvaliteti, razumevanje selektivne pašne obremenitve pri različnih številčnostih divjadi, analiza in vrednotenje različnih škod po divjadi z njihovimi dolgoročnimi posledicami vred, vpliv visoke številčnosti divjadi na sestavo in razvoj gozda in na njegove gospodarske in infrastrukturne funkcije, določanje znosnih škod po divjadi, poznavanje statistike škod, samostojno vrednotenje posrednih in nepo- srednih obremenitev po divjadi s točkovanjem in to podobno kot pri ocenjevanju trofej. Sicer so škode po divjadi postale že tako velike, da ne moremo čakati na novo generacijo lovcev z večjo ekološko zavestjo. Pri lovskem izpitu je poleg znanja o biologiji divjadi treba zahtevati tudi poznavanje gozdne življenjske združbe. Tako naj bi v bodoče imeli več besede z naravo povezani in ekološko osveščeni lovci, manj pa tisti, ki jim je lov samo hobi in nimajo notranjega odnosa do narave in gozda. 9. Problem gozd-divjad morejo rešiti le povezani gozdnogojitven; ekološki ukrepi in ukrepi na področju biologije divjadi in lovske tehnike, predvsem pa ekološko usmerjeno zmanjšanje številčnosti divjadi. Splošno denaturiranje gozda (krčenje gozda, goloseki, monokulture) in zimsko krmljenje divjadi, je za nekajkrat povečalo naravno številčnost divjadi. Pri tem se je umetno zmanjšal življenjski prostor divjadi z večjim prometom, z zazidava, z intenzivnim kmetijstvom itn. Prekinjena je naravna sezonska selitev divjadi . Intenzivno gospodarstvo slabo vpliva na divjad, prav tako zimski in letni turizem. Pri visokih številčnostih divjadi in pri drugih stresnih faktorjih so hude škode nujne. V prvi fazi moramo s postopnim redukcijskim odstrelom znižati številčnost divjadi. šele nato prenehamo s krmljenjem. Za prehod k sonaravnemu gospo- darjenju je potrebno zniževanje številčnosti divjadi skozi več desetletij. Dopustno 339 številčnost divjadi določamo pri tem ločeno za posamezna rastišča, in sicer na podlagi znosnih škod. Kot si je gozdarstvo naložilo težke hipoteke z raznimi nenaravnimi mono- kulturami, tako je tudi lovstvo v zadnjih 100 letih zapadlo v enostransko poveče­ vanje številčnosti nekaj vrst divjadi. Kot pravi avtor, se to pozna še posebno po uveljavitvi rajhovskih lovskih zakonov v času nacizma. Ti so privedli do številčnosti divjadi in do takšnega obsega škod, kot jih doslej v zgodovini še ni bilo. Za prihodnost je pomembna nova usmeritev gozdarstva in lovstva. Gozdarstvo ne sme dajati prevelikega poudarka čistim ekonomskim in eksploatacijskim vi- dikom. Cilj optimiranja lovskega gospodarstva mora biti reguliranje zdrave popu- lacije divjadi kot člena življenjske združbe, in sicer z najmanjšo možno mero posegov. S tem prihranimo gozdnemu ekosistemu velike motnje, mu omogočimo obnavljanje in izpolnjevanje njegove gospodarske funkcije. To je pogoj za vzgajanje sonaravnih gozdov, ki dajejo divjadi primerno zatočišče. Za boljšo kvaliteto paše za divjad ima gozd tudi več možnosti, da prestreže tudi večje obremenitve po divjadi. šele pri manjši številčnosti divjadi postane lov spet lov v pravem pomenu besede. 10. Sonaravni gozd s sonaravne številčnostjo divjadi je pogoj za vsestransko donosna gozdarstvo. To pa predpostavlja sonaravne lovsko gospodarstvo z ekološko osveščenimi in z gozdom povezanimi lovci. Tem desetim zapovedim najbrž ni mogoče ugovarjati. Manjka le njihova uveljavitev v praksi. Oxf. : 176.1 Quercus sp . (497.12) NAJVEčJI HRASTI PRI NAS Franjo J u r h a r * Na vznožju bizeljskih goric v vasici Gregovce ob reki Sotli je že od daleč viden hrast dob izrednih dimenzij, je najmočnejši v Sloveniji . Na tega drevesnega orjaka nas je opozorila akcija pionirjev osnovnih šol v okviru raziskovalne naloge »Največja drevesa v domačem kraju<<, o čemer je Gozdarski vestnik na kratko poročal v letu 1978 na str. 103. Mere drevesa so bile strokovno preverjene leta 1978: obseg debla 750 cm, premer 240 cm , drevo je zdravo in brez poškodb. Hrast raste na samem, sredi dvorišča kmečke domačije Ivana Kovačiča p. d. Nujec v Gregovcih. Veličastna kroglasta krašnja je 35m visoka, dviga se visoko prek slemena hiše ter pokriva 700m 2 površine. Domačini povedo, da je obrad želoda zelo pogost in pomeni dobro hrano za domače pujske. Tudi steljo za živinske hleve gospodar nagrabi kar pred vrati in jo ne išče drugod po gozdu. Korenine segajo prav do samega korita Sotle, kar očitno poživlja drevesne rast. Kovačičev hrast je živi pričevalec mnogih burnih zgodovinskih dogajanj. V njegovem varstvu so se zbirali kmečki uporniki v boju za staro pravdo, priča pa je bil tudi, kako je hitlerjanski okupator leta 1941 pregnal vse prebivalce in hotel z naselitvijo besarabskih in kočevskih švabov utrditi mejo »rajha« na Sotli. ~ F. J ., dipl. inž. gozd., Splošno združenje za gozdarstvo Slovenije, Miklošičeva ul. 38, 61000 Ljubljana, YU. 340 -------- Orjaški Kovačičev hrast v vasi Gregovce na Bizeljskem je najmogočnejše hrastovo drevo na Slovenskem. Foto Marko Aljančič Po osvoboditvi leta 1945 so se izgnanci v glavnem vrnili v zapuščene in razbite domove. Gospodar Kovačič pripoveduje v kakšnem strašnem stanju so našli prostore, nobene živine (čeprav so jo morali pustiti pri nasilni izselitvi), tudi drv ni bilo, da bi si pripravili hrano. Rešil jih je stari hrast, z njega so nalomili suhe veje, da so mogli ogreti svoja domovanje. Opozorimo naj še na dva druga stara častitljiva hrasta na brežiškem območju. V vasi Cundrovec pri Brežicah raste na dvorišču kmetije poleg hleva pri Jožetu Kastelicu (h. št. 10) orjaški hrast dob. Po debelini je na drugem mestu, ima obseg 728 cm, premer 232 cm in višino 30m. Deblo je pri dnišču že poškodovano, ima manjšo votlino. Obrod želoda je še vedno obilen . Na tretje mesto po debelini in lepoti sodi hrast dob rastoč ob cesti na robu Krakovskega gozda v vasi Malence (hišna št. 15) Krajevna skupnost Kostanjevica ob Krki, lastnica je Marija Cvelbar. Vse tri opisane drevesne velikane je posnela Ljubljanska televizija in jih pri- kazala spomladi 1980. leta. Ob sklepu naj ponovimo, da je akcija mladih raziskovalcev v letu 1978 prispe- vala številne opise pomembnih , doslej malo znanih ali še neznanih drevesnih znamenitosti in pokazala razprostranjenost njihovih nahajališč v Sloveniji. So- delovalo je 75 šol, kar je šestina vseh popolnih osnovnih šol v SRS. Okrog 700 članov bioloških, naravoslovnih in botaničnih krožkov je ob sodelovanju njihovih mentorjev po vsej naši republiki od Primorske do Pomurja in Koroške popisalo 900 največjih znamenitih dreves domačega kraja, pri čemer so zajeli 51 drevesnih vrst. 341 S podatki, ki so jih zbrali, so tudi službe spomeniškega varstva opozorjene na številne drevesne velikane, za katere niso vedeli in so potrebni zavarovanja kot naravni spomeniki . Mladi krožkarji so izdelali tudi veliko fotografij, risb in zemlje- vidov ter zbrali mnogo zgodovinskih podatkov in pričevanj iz ljudskega izročila v zvez·i z drevesi. Gradivo je uredništvo revije PIONIR izročilo v shrambo in uporabo Zavodu za spomeniško varstvo SR Slovenije v Ljubljani. S POTI PO DURMITORJU Za drugo ekskurzijo naravoslovnega krožka Gozdarske tehnične šole smo izbrali črno goro in njen osrednji gorski masiv Durmitor. Jugoslavija slovi po lepih gorah z ledeniškimi jezeri in Durmitor je gotovo med najlepšimi. Durmitor smo obiskali med lanskimi počitnicami v spremstvu mentorja prof. Mlakarja. Zahvaljujemo se pokojnemu Egonu Pretnarju, ki nam je pomagal pri izbiri ekskurzije in svetoval najprimernejšo pot. Zahvaljujemo se tudi dr. Francetu Habetu, ki nam je posodil ročno izdelano planinsko karto in precej literature o Durmitorju .in črni gori. Popoldne smo prispeli z vlakom do mesteca Mojkovac v črni gori. še isti dan smo se odpeljali do vznožja Durmitorja v turistično mestece žabljak. Od Majkovca smo potovali po cesti nad kanjonom Tare in pri Mostu na Tari smo se ustavili toliko, da so naši fotoaparati zabeležili divjino soteske. L:abljak leži na nadmorski višini 1450 m in se kot turistični kraj hitro razvija. S številnimi Gozdarska ekspedicija iz Postojne pred vhodom v durmitorski narodni park. Foto J. Prah 342 hoteli in počitniškimi hišami nas spominJa na Kranjsko goro. Nekaj sto metrov naprej pod goro Meded je drugo največje ledeniške jezero v črni gori, Crno jezero. Ob jezeru smo tudi prespali. že prvi žarki so nas prebudili in hitro smo se odpravili na pot, saj nismo vedeli koliko časa bomo porabili za prečkanje masiva. Pokra}ina okoli jezera je porastla z bukvijo in jelko. Jelka ne kaže znamenj sušenja kot pri nas in smo bili presenečeni nad njeno vitalnostjo. Geološka podlaga Durmitorja so predvsem trijasni in jurski apnenci, najdemo pa tudi eruptivne kamenine in v manjši meri fliš . Z višjo nadmorsko višino se vegetacija korenito spreminja, tako slede čisti bukovi sestoji, pa čisti smrekovi, ki tudi zaključijo gozdno mejo, medtem ko drevesne mejo zaključi ruševje, ki ga najdemo še vse do 1900 metrov nad. m. Naš prvi posnetek je bil pri Ledini pečini (2100 m), nad katero kipi Obla glava (2300). Ta jama je posebnost. že nekaj metrov od roba je živo srebro hitro padlo pod 0° C, zato sega sneg skoraj do roba jame vse poletje. Po snegu smo se spustili na 40 metrov dolgo in 20 metrov široko dno. Z vrha stalno kaplja voda, ki takoj zmrzuje. Rezultat tega so prekrasni ledeni stebri in stalaktiti. Nekatere ledene oblike imajo celo svoja imena. Izpred vhoda v jamo je prelep razgled na Sovin kuk, Šljeme, Milošev tok, Bandijernu, Minin bogaz, Meded in Terzin bogaz, Bobotov kuk pa se nam je prikazal v svoji veličini šele čez čas. Travišča, ki segajo na same vrhove, so porastla s planinskim cvetjem (npr. Košutnik, kamnokreči ... ). Po petih urah lahke poti smo prišli na Valoviti do, pod vznožje Bobotovega kuka (2523 m). Vznožje je polno balvanov, pa tudi snega je bilo za manjši spopad. Na poti proti prelazu med Bobotovim kukam in Lučinem Vrhom (2390 m) smo morali pošteno zagristi v strmino. S prelaza, kjer smo pustili nahrbtnike, je Ledeniška jezera so obvezna in nepogrešljiva dekoracija durmitorskih planjav . Foto J . Prah 343 bilo le še slabe pol ure na vrh . Razgled z vrha je nepozaben, saj sega na stotine kilometrov daleč, od Rudnika v Srbiji do Orjena na jadranski obali in od Kopaonika na vzhodu do čvrsnice na zahodu . Od tu, kjer smo imeli pred seboj pravzaprav ves Durmitor, smo lahko videli izredno razgibano pokrajino. Najbolj se mi je vtisnil v spomin pogled na Škrko z Velikim jezerom, saj deluje prav romantično. A naša pot je zavila proti Zelenemu viru (2030 m), nikdar suhemu jezeru pod ostenji Zubcev. Na desni strani naše poti so se kazali šareni pasovi. Moč narave je zares neizmerljiva; mladi sloji so potisnjeni ob stare. že se je spuščala noč, a poti še ni bilo konec. Travišče so bila sklenjena, a cvetja na tej strani ni bilo, morda zaradi paše. Bila je že skoraj trdna tema, ko smo prišli na cesto ter naseljeno planino z značilnimi kolibami ter ovcami. Ljudje se za nas niso pretirano zanimali. Drugo noč smo prespali v spalnih vrečah na višini 1920 m. Prebudil nas je lajež psov. Nismo jim zamerili, saj smo hoteli čim prej v Javorje. Na tej, skoraj južni strani masiva je že čutiti vpliv morja. To je vidno predvsem pri rastlinju, kajti drevesna meja se prične z montansko bukvijo pri 1700 m. Ob cesti smo videli vse več poseljenih planin z jezeri, ki jih je na tej strani neprimerno več. Vsa jezera so ledeniškega nastanka. Pastirji zato tudi nimajo težav z vodo kot npr. na Velebitu. Po štirih urah smo že bili v strnjeni vasici Javorje. Od tu pa smo pot nadaljevali z avtobusom proti Titogradu, mimogrede pa smo si ogledali še Skadarsko jezero, Bar ter Kardeljevo in potem zavili proti domu. Ekskur~ija je trajala šest dni. Zaključek: Na tej poti smo se marsikaj naučili. Teorijo smo dopolnili z opazovanji v naravi. Zlasti pomembna so spoznanja o vplivu klime na rastlinske pasove, pa moč orogeneze in razpoznavanje flore, saj smo se seznanili z nam še neznanimi rastlinskimi vrstami . Planinske koče Durmitor nima. Morda je tako še najbolje, a kakšen majhen , v skalovju skrit bivak ne bi oskrunil gorstva. Povemo naj še, da je gorstvo čisto. Nikjer nismo zapazili smeti, čeprav ima Durmitor vse več izletnikov, planincev in alpinistov, tudi tujih. Vtisi s poti bodo še dolgo živi, predvsem ob gledanju diapozitivov in herbarija, ki smo ga dopolnili. Koristili pa nam bodo tudi pri našem nadaljnjem izobraževanju. Jože Prah 344 STROKOVNA REVIJA zdar ki vestnik SLOWENISCHE FORSTZEITSCHRIFT SLOVENIAN JOURNAL OF FORESTRY L E T O 1982 • L E T N 1 K XXXX • Š T E V 1 L K A 9 p. 345-392 Ljubi jana, oktober 1982 VSEBINA- INHALT- CONTENTS Jože Kolar 345 Samoupravna interesna skupnost za gozdarstvo Slovenije Marjan Kotar 365 Redčenje v starejših sestojih smreke in bukve Thinning in o/der stands of spruce and beech And rej Dobre 374 Aktualne raziskave - Smernice za projektiranje gozdnih cest Marko Accetto 377 Subfosilno drevje iz gramoznice pri Petišovcih Marko Kmecl 379 GEOSS - geometrično središče Slovenije Marjan Lipoglavšek 381 lnterforst 82 - Munchen Mitja Zupančič 383 O jugoslovanski flori in vegetaciji ter problemih njune zaščite Polona Komac 385 Štirinajsta seja izvršilnega odbora mednarodne zveze gozdarskih raziskovalnih organizacij IUFRO v Ljublju.:ri 387 Strokovni obiski 390 Iz domače in tuje prakse M;:trko Kmecl 391 Xl. republiško tel;movanje sekačev Naslovna stran : Hrast iz gramoznice v Petišovcih. Foto M. Accetto Tisk čGP Delo Ljubljana Gozdarski vestnik Izdaja Zveza inženirjev ln tehnikov gozdarstva ln lesarstva SR Slovenije Uredniški svet : Marjan Trebežnik, predsednik mgr. Boštjan Anka Branko Breznik Janez černač Rezka Debevc Hubert Dolinšek Viljem Garmuš dr. Franc Gašperšič Marjan Hladnik Marko Kmecl Vitomil Mikuletič mrg. Franjo Urleb Uredniški odbor: mgr. Boštjan Anka dr. Janez Božič Branko Breznik Marko Kmecl dr. Amer Krivec dr. Dušan Mlinšek dr. Iztok Winkler Odgovorni urednik Editor in chief Marko Kmecl, dipl. inž. gozd. oec. Uredništvo ln uprava Editors' address YU 61000 Ljubljana Erjavčeva cesta 15 .Liro račun - Cur. acc. 50101-678-48407 Letno izide 10 številk 1 O issues per yea r Letna naročnina 250 din Za ustanove in podjetja 900 din za študente 150 din in za inozemstvo 900 din ali 45 DM Ustanoviteljici revije sta Zveza inženirjev in tehnikov gozdarstva in lesarstva Slovenije ter Samo- upravna interesna skupnost za gozdarstvo Slovenije. Poleg njiju denarno podpira iz- hajanje revije tudi Raziskovalnn skupnost Slovenije. Po mnenju repu bl iškega se kre- tariata za prosveto in kulturo {št. 421-1/74 z dne 13. 3. 1974) za GV ni treba plačati temeljnega davka cd prometa proizvodov. SAMOUPRAVNA INTERESNA SKUPNOST ZA GOZDARSTVO SLOVENIJE Poročilo o uresničevanju samoupravnega sporazuma o temeljih plana SlS za gozdarstvo SR Slovenije za obdobje 1981-1985 v letu 1981 SAMOUPRAVNA INTERESNA SKUPNOST ZA GOZDARSTVO SLOVENIJE V procesu sprejemanja temeljne razvojne usmeritve in politike razvoja v SR Sloveniji za srednjeročno obdobje od 1981 do 1985 je bli v skladu z dogo- vorom o temeljih družbenega plana SR Slovenije za to srednjeročno obdobje sprejet za področje gospodarjenja z gozdovi in urejanja lesnobilančnih razmerij v naši republiki samoupravni sporazum o temeljih plana SlS za gozdarstvo SR Slovenije. Na osnovi tega samoupravnega sporazuma je skupščina SlS za gozdarstvo SR Slovenije sprejela srednjeročni plan skupnosti na svojem 8. zasedanju dne 23. 7. 1981. Samoupravni sporazum je bil hkrati tudi temeljni planski akt v okviru katerega so sprejemale svoje samoupravne sporazume o temeljih planov območne samoupravne interesne skupnosti za gozdarstvo za obdobje 1981-1985. Dogovor o temeljih družbenega plana SR Slovenije za obdobje 1981-1985, katerega podpisnik je tudi SlS za gozdarstvo SR Slovenije, je podpisal njen pooblaščenec konec decembra 1980 po predhodnih razpravah v organih skup- nosti za gozdarstvo. Samoupravni sporazum o temeljih plana SlS za gozdarstvo SR Slovenije za srednjeročno obdobje 1981-1985 so sprejeli in podpisali njegovi udeleženci v prvi polovici leta 1981. Samoupravni sporazum je podpisalo 267 samoupravnih temeljnih organizacij in skupnosti od 304 potencialnih podpisnikov, kolikor jih zaenkrat zajema seznam podpisnikov samoupravnega sporazuma o temeljih plana SlS za gozdarstvo SR Slovenije. V prvem letu uresničevanja planiranega razvoja pri gospodarjenju z gozdovi in urejanju lesnobilačnih razmerij za sedanje petletno srednjeročno obdobje 1981-1985, se je zaradi zaostrenih splošnih družbenoekonomskih razmer po- kazala potreba, da bo dinamiko del in nalog potrebno izvajati hitreje, kot pa je bila planirana v sprejetih planskih aktih. V tej zvezi so gozdnogospodarske organizacije na začetku drugega polletja lanskega leta sprejele obveznost, da v letu 1981 realizirajo dela in naloge v obsegu, ki je bil planiran na nivoju poprečnega letnega obsega za celotno srednjeročno obdobje 1981-1985. Prav tako je prišlo tudi do odločitve, da se v letu 1982 in v preostalih letih sedanjega srednjeročnega obdobja realizirajo dela in naloge v tolikšnem obsegu, ki bi po dinamiki v sprejetih planskih aktih moral biti dosežen v letu 1985. V tem poročilu je za leto 1981 prikazano uresničevanje del in nalog po po- sameznih področjih gospodarjenja z gozdovi in urejanja lesnobilančnih razmerij na osnovi podatkov temeljnih organizacij v gozdarstvu in predelavi lesa, stati- stike in drugih informacij. Uspešnost uresničevanja del in nalog je podana v 345 primerjavi s planiranim poprecn1m letnim obsegom teh del in nalog celotnega srednjeročnega obdobja 1981-1985 po samoupravnem sporazumu o temeljih plana SlS za gozdarstvo SR Slovenije za to obdobje. 1. Blagovna proizvodnja gozdnih sortimentov Blagovna proizvodnja gozdnih sortimentov je v letu 1981 znašala za vse gozdove v SR Sloveniji 2.610.029 m3 (za ig la vee 1.599.724 m3 in za listavce 1.010.305 m3), od tega v družbenih gozdovih 1.478.050 m3 (za iglavce 875.864 m3 ,in za listavce 602.186 m3 ) in v zasebnih gozdovih 1.131.979 m3 (za iglavce 723.860 m3 in za listavce 408.119 m3}. Ta proizvodnja je bila napram prejšnjemu letu za oba sektorja lastništva gozdov višja za 278.974 m3 , kar pomeni 12 °/o povečanje. V družbenih gozdovih je bila višja za 100.730 m3 ali 7 °/o in zasebnih gozdovih za 178.244 m3 ali 19 °/o. V primerjavi s planiranim obsegom blagovne proizvodnje gozdnih sortimen- tov za leto 1981, je bila ta proizvodnja za oba sektorja lastništva gozdov dose- žena 100 °/o, pri tem je bila v družbenih gozdovih dosežena 104 °/o, v zasebnih pa 96 °/o. V družbenih gozdovih so tudi v letu 1981 dosegli ali presegli planirani letni obseg blagovne proizvodnje gozdnih sortimentov v skoraj vseh gozdno- gospodarskih območjih, nekoliko pod planskimi predvidevanji sta ostala le Bled (99 °/o) in Slovenj Gradec (98 °/o}. V zasebnih gozdovih pa so svoj letni plan blagovne proizvodnje dosegli le v Tolminu, Kranju, Slovenj Gradcu, KK Radgoni in na Krasu, v večini območij je bil plan realiziran med 80 °/o in 100 °/o in sicer v Celju in Nazarju 96 °/o, na Bledu 95 °/o, v Murski Soboti 92 °/o, v Ljubljani 91 °/o, v Postojni in Mariboru 90 °/o, v Brežicah 88 °/o in v Novem mestu 83 °/o, najnižji pa je bil letni plan v tem sektorju lastništva gozdov realiziran v Kočevju in sicer 75 °/o. V lanskem letu se je nadaljevala sanacija gozdov, ki so bili poškodovani v naravnih ujmah v letu 1980. Največ poškodovanega drevja je bilo potrebno po- Blagovna proizvodnja gozdnih sortimentov v letu 1981 Gozdnogospodarsko 1 Družbeni 0/o do Zasebni 0/o do Vsi 0/o do območje gozdovi let. pi. gozdovi let. pi. gozdovi let. pi. 1. Tolmin 133.331 115 83.909 101 217.240 109 2. Bled 93.574 102 55.318 95 148.892 99 3. Kranj 68.317 99 87.577 102 155.894 101 4. Ljubljana 86.023 107 195.621 91 281.644 95 5. Postojna 159.391 107 70.997 90 230.388 101 6. Kočevje 210.595 107 40.792 75 251.387 100 7. Novo mesto 145.300 109 53.413 83 198.713 101 8. Brežice 58.107 112 49.835 88 107.942 99 9. Celje 55.030 111 106.658 96 161.688 101 10. Nazarje 56.049 104 86.919 96 142.968 99 11. Slov. Gradec 104.094 98 121.087 102 225.181 100 12. Maribor 163.736 104 111 .641 90 275.377 97 13. GLG Mur. Sob . 27.865 111 9.394 92 37.259 106 KK Radgona 13.232 236 5.994 214 19.226 229 14. Kras 17.517 164 52.824 190 70.341 183 SKUPAJ 1,392.161 107 1,131.979 96 2,524.140 102 Gozdovi pri drugih OZD 85.889 73 85.889 73 VSE SKUPAJ 1,478.050 104 1,131.979 96 2,610.029 100 346 spraviti po vetrolomu na območju KK Radgona in po žledu na kraškem območju. Zato je tudi blagovna proizvodnja gozdnih sortimentov na teh območjih v obeh sektorjih lastništva gozdov močno presegla planirani letni obseg (KK Radgona 229 °/o in Kras 183 °/o). K presoji o pravilnosti gospodarjenja z gozdovi sodijo tudi podatki o pla- niranem in realiziranem razmerju posekov med iglavci in listavci, kar je bilo na osnovi gozdnogospodarskih načrtov vgrajeno tudi v samoupravni sporazum. V letu 1981 je bilo pri blagovni proizvodnji gozdnih sortimentov doseženo raz- merje med iglavci in listavci za vse gozdove 62 : 38, kar je skoraj enako plani- ranemu. V družbenih gozdovih je to razmerje 60 : 40 in je enako planiranemu, kar velja za vso SR Slovenijo, pa tudi po gozdnogospodarskih območjih ni večjih odstopanj. V zasebnih gozdovih je v tej primerjavi znašala blagovna proizvod- nja iglavcev za vso SR Slovenijo 3 °/o preveč in za prav toliko 0/o premalo listavcev. Medtem ko je bilo to razmerje v večini gozdnogospodarskih območij približno enako planiranemu, so bila večja odstopanja v petih območjih (Bled, Ljubljana, Postojna, Kočevje in Novo mesto). 2. Lesnobilančna razmerja Bilanca lesa za leto 1981 zajema vso porabo gozdnih sortimentov in lesnih ostankov v primarni predelavi lesa. Podatki o porabljenem lesu za mehansko predelavo, za proizvodnjo celuloze in proizvodnjo lesnih plošč izvirajo od proiz- vajalcev in porabnikov lesa ter statistike, medtem ko so podatki o porabi tehni- čnega lesa za druge namene in za drva ocenjeni na podlagi podatkov statistike in podatkov proizvajalcev gozdnih sortimentov. Bilanca lesa ne zajema podatkov o uvoženih ali v drugih republikah nabavljenih polproizvodov (žagan les, furnir, vse vrste lesnih plošč, celuloza, lesovina in podobno), ker se ti izdelki ne nana- šajo na lesno surovino. Bilanca lesa tudi ne zajema gozdnih sortimentov, ki jih gozdni posestniki porabijo v svojih gospodarstvih in gospodinjstvih, ker te količine ne sodijo v blagovno proizvodnjo. V letu 1981 so potekala lesnobilančna razmerja razmeroma ugodno in to predvsem zaradi večje blagovne proizvodnje gozdnih sortimentov v SR Sloveniji in večjega dotoka lesa iz drugih republik. Iz teh dveh virov so porabniki lesa v lanskem letu prejeli 322.000 m3 več gozdnih sortimentov kot leto poprej, kar je vplivalo na boljšo izrabo kapacitet v predelavi lesa in zmanjšanje uvoza lesa za 25.000 m3 • Skupna poraba lesne surovine je v SR Sloveniji po bilanci lesa za leto 1981 znašala 3.942.000 m3 {2.315.000 m3 iglavcev in 1.627.000 m3 listavcev), od tega za mehansko predelavo 1.777.000 m3 (1.090.000 m3 iglavcev in 687.000 m3 listavcev), za proizvodnjo celuloze 854.000 m3 (633.000 m3 iglavcev in 221.000 m3 listavcev), za proizvodnjo lesnih plošč 766.000 m3 {279.000 m3 iglavcev in 487.000 m3 listav- cev), za druge namene je bilo porabljeno 393.000 m3 tehničnega lesa (313.000 m3 iglavcev in 80.000 m3 listavcev) in za drva 152.000 m3 lesa. V primerjavi z letom 1980 je skupna poraba lesa v SR Sloveniji porastla za 8 °/o (pri iglavcih za 2 °/o in pri listavcih za 16 °/o), in sicer je bila v mehanski predelavi za 11 °/o večja, v proizvodnji celuloze je bila za 5°/o manjša, v ostalih vrstah porabe pa povsod večja in sicer v proizvodnji lesnih plošč za 13 °/o, pri tehničnem lesu za druge namene za 15 °/o in pri drveh za 3 °/o. Skupna poraba lesa 3.942.000 m3 je bila v letu 1981 pokrita z lesno surovino iz SR Slovenije 75 °/o, od tega z gozdnimi sortimenti 66 °/o in lesnimi ostanki 9 °/o, z dobavami lesa iz drugih republik 10 °/o in iz uvoza 15 °/o. Po posameznih področjih porabe lesa so lesnobilančna razmerja potekala takole: 347 Bilanca lesa 1981 ODO m3 Skupna POKRIT JE PORABE LESA (po virih) poraba lesa Gozd. sort. Lesni ost. Druge 1981 SRS SRS Skupaj SRS republike Uvoz m3 0/o m3 0/o m3 0/o mJ 0/o m3 0/o m3 0/o - - - ---- - --- l. LES ZA MEHANSKO PREDELAVO SKUPAJ 1.777 100 1.550 87 - - 1.550 87 129 7 98 6 od tega: iglavci 1.090 100 1.087 100 - - 1.087 100 3 li stavci 687 100 463 68 - - 463 68 126 18 98 14 Il. LES ZA CELULOZO IN PLOščE c.v les za celulozo skupaj 854 100 237 28 84 10 321 38 108 12 425 50 ~ od tega: iglavci 633 100 172 27 84 13 256 40 6 1 371 59 (X) listavci 221 100 65 30 - - 65 30 102 46 54 24 les za plošče skupaj 766 100 278 36 253 33 531 69 173 23 62 8 od tega : iglavci 279 100 28 10 211 76 239 86 33 12 7 2 listavci 487 100 250 51 42 9 292 60 140 29 55 11 skupaj les za celulozo in plošče 1.620 100 515 32 337 21 852 53 281 17 487 30 od tega: iglavci 912 100 200 22 295 32 495 54 39 4 378 42 li stavci 708 100 315 44 42 6 357 50 242 34 109 16 111. TEHNičNI LES ZA DRUGE NAMENE SKUPAJ 393 100 393 100 - - 393 100 od tega: iglavci 313 100 313 100 - - 313 100 listavci 80 100 BO 100 - - 80 100 IV. DRVA listavcev - skupaj 152 100 152 100 - - 152 100 V. VSA PORABA 3.942 100 2.610 66 337 9 2.947 75 410 10 585 15 od tega: iglavci 2.315 100 1.600 69 295 13 1.895 82 42 2 378 16 listavci 1.627 100 1.010 62 42 3 1.052 65 368 23 207 12 - V mehanski predelavi je bila poraba lesa 1.777.000 m3 pokrita z gozdnimi sortimenti iz SR Slovenije 87 °/o, iz drugih republik 7 °/o in iz uvoza 6 °/o. Pri tem je bila poraba iglavcev skoraj v celoti pokrita z gozdnimi sortimenti iz SR Slove- nije (le 3000 m3 tega lesa je bilo dobavljeno iz drugih republik), poraba listavcev pa je bila pokrita iz SR Slovenije 68 °/o, iz drugih republik 18 °/o in iz uvoza 14 °/o. - V proizvodnji celuloze je bilo od skupne porabe lesa 854.000 m3 pokrito iz SR Slovenije 321.000 m3 ali 38 °/o (od tega z gozdnimi sortimenti 28 °/o in z les- nimi ostanki 10 °/o), iz drugih republik 108.000 m3 ali 12 °/o in iz uvoza 425.000 m3 ali 50 °/o. V primerjavi z letom poprej, se je delež pokritja porabe lesa za to proizvodnjo z lesno surovino iz SR Slovenije povečal za 6 °/o, od tega z gozd- nimi sortimenti za 5°/o in lesnimi ostanki za 1 °/o. - V proizvodnji lesnih plošč je bilo od skupne porabe lesne surovine 766.000 m3 pokrito z dobavami lesa iz SR Slovenije 531.000 m3 ali 69 °/o (od tega z gozdnimi sortimenti 36 °/o in z lesnimi ostanki 33 °/o), iz drugih republik 173.000 m3 ali 23 °/o in iz uvoza 62.000 m3 ali 8 °/o. V primerjavi s predlanskim letom se je delež pokritja porabe lesa za proizvodnjo lesnih plošč iz SR Slove- nije zmanjšal za 5°/o. Pri tem se je delež pokritja z gozdnimi sortimenti povečal za 3 °/o, delež pokritja z lesnimi ostanki pa zmanjšal za 8 °/o. Zaradi dobre oskrbljenosti proizvajalcev lesnih plošč z gozdnimi sortimenti, se je poraba lesnih ostankov v tej proizvodnji v lanskem letu namreč zmanjšala za 25.000 m3. - Pri tehničnem lesu za druge namene in pri drveh je bila poraba v celoti pokrita z blagovno proizvodnjo gozdnih sortimentov iz SR Slovenije. V bilanci lesa za leto 1981 je tako kot v preteklih letih računano, da je bila po- raba lesa enaka dobavljenim količinam. Ta predpostavka pa za lansko leto ne ustreza v celoti, saj so bile prehodne zaloge pri porabnikih lesa ob koncu leta 1980 minimalne (pri večini pa jih sploh ni bilo), medtem ko so bile te zaloge ob koncu lanskega leta zaradi pospešenih dobav lesa tekom leta občutno večje kot v poprečju v preteklih letih. 3. Enostavna gozdnobiološka reprodukcija Obnova, nega in varstvo gozdov Pri obnovi gozdov so bila dela v letu 1981 opravljena na površini 3899 ha, od tega v družbenih gozdovih na 2080 ha in v zasebnih gozdovih na 1819 ha. V primerjavi z letom poprej, se je obseg del pri obnovi gozdov povečal za 579 ha oziroma 17 °/o (v družbenih gozdovih za 315 ha oz. 18 °/o in v zasebnih gozdovih za 264 ha oz. 17 °/o), glede na planirani obseg teh del za leto 1981 pa je bila za oba sektorja lastništva gozdov realizacija višja za 4 °/o (v družbenih gozdovih je bila nižja za 2 °/o, v zasebnih pa višja za 12 °/o). V družbenih gozdovih so svoj planirani letni obseg del v obnovi gozdov dosegli ali presegli v osmih gozdno- gospodarskih območjih (Kranj, Ljubljana, Novo mesto, Brežice, Nazarje, Slovenj Gradec, Maribor in Murska Sobota), skoraj v celoti sta ga realizirala Tolmin (99 °/o) in Bled (94 °/o), v znatnejšem zaostanku pa so v Kočevju (77 °/o), Po- stojni (71 °/o), Celju (66 °/o) in na Krasu (46 °/o). V zasebnih gozdovih pa je bil letni plan obnove gozdov dosežen ali presežen v devetih gozdnogospodarskih območjih (Tolmin, Kranj, Ljubljana, Kočevje, Novo mesto, Brežice, Celje, Maribor in Murska Sobota), v Nazarjih je bil dosežen 94 °/o, v ostalih štirih območjih pa so svoj letni plan dosegli takole: Slovenj Gradec 86 °/o, Postojna 72 °/o, Bled 58 °/o in Kras 16 °/o. Pri negi gozdov so bila dela v lanskem letu opravljena na površini 21.518 ha in sicer v družbenih gozdovih na 12.486 ha in v zasebnih gozdovih na 9032 ha. 349 Enostavna gozdnoblološka reprodukcija 1981 Obnova gozdov Družbeni gozdovi Zasebni gozdovi Gozdnogospodarsko 1 1 območje ha 0/o do ha 0/o do let. pi. let. pi. 1. Tolmin 303 99 269 132 2. Bled 72 94 70 58 3. Kranj 69 128 114 165 4. Ljubljana 152 245 148 122 5. Postojna 363 71 201 72 6. Kočevje 62 77 40 143 7. Novo mesto 138 103 114 152 8. Brežice 70 104 97 202 9 . Celje 63 66 163 127 10. Nazarje 74 100 89 94 11. Slov. Gradec 147 119 128 86 12. Maribor 225 108 343 157 13. GLG Mur. Sobota 67 143 17 213 KK Radgona 42 117 14 140 14. Kras 52 46 12 16 SKUPAJ 1.899 96 1.819 112 Gozdovi pri drugih OZD 181 127 VSE SKUPAJ 2.080 98 1.819 112 Enostavna gozdnobiološka reprodukciJa 1981 Nega gozdov Družbeni gozdovi Zasebni gozdovi Gozdnogospodarsko 1 1 območje ha 0/o do ha 0/o do let. pi. let. pi. 1. Tolmin 876 116 413 101 2. Bled 843 94 362 58 3. Kranj 515 118 697 114 4. Ljubljana 873 118 1.494 108 5. Postojna 1.090 73 582 49 6. Kočevje 910 98 310 87 7. Novo mesto 1.322 115 627 80 8 . Brežice 713 134 587 172 9. Celje 614 99 989 i23 10. Nazarje 451 109 376 98 11. Slov. Gradec 1.100 109 921 116 12. Maribor 1.229 98 1.373 134 13. GLG Mur. Sobota 454 107 159 98 KK Radgona 143 201 34 94 14. Kras 300 130 108 91 SKUPAJ 11.433 104 9.032 100 Gozdovi pri drugih OZD 1.053 162 VSE SKUPAJ 12.486 108 9.032 100 350 Vsi gozdovi 1 ha 0/o do let. pi. 572 112 142 72 183 149 300 164 564 72 102 94 252 121 167 145 226 101 163 96 275 101 568 133 84 153 56 122 64 34 3.712 103 181 127 3.899 104 Vsi gozdovi 1 ha 0/o do let. pi. 1.289 111 1.205 79 1.212 115 2.367 111 1.672 62 1.220 95 1.949 101 1.300 149 1.603 112 827 104 2.021 112 2.602 114 613 104 177 165 408 117 20.465 102 1.053 162 21.518 104 V primerjavi z letom 1980 se je obseg del pri negi gozdov povečal v obeh sek- torjih lastništva gozdov enako in sicer za 8 °/o (po površini pa znaša to povečanje za vse gozdove 1607 ha, od tega za družbene gozdove 931 ha in za zasebne 676 ha). Glede na planirani letni obseg teh del pa je bila realizacija za oba sek- torja lastništva gozdov višja za 4 °/o (v družbenih gozdovih je bila višja za 8 °/o, v zasebnih gozdovih pa je bila realizirana 100 °/o). V družbenih gozdovih so svoj planirani obseg del dosegli ali presegli v devetih gozdnogospodarskih območjih (Tolmin, Kranj, Ljubljana, Novo mesto, Brežice, Nazarje, Slovenj Gradec, Murska Sobota in Kras) nad 90 °/o so ga dosegli v Celju (99 °/o). Mariboru (98 °/o), Kočevju (98 °/o) in Bledu (94 °/o), najnižje pa je bil letni plan realiziran v Postojni in sicer 73 °/o. V zasebnih gozdovih pa so svoj planirani letni obseg nege gozdov dosegli ali presegli le v sedmih gozdnogospodarskih območjih (Tolmin, Kranj, Ljubljana, Brežice, Celje, Slovenj Gradec in Maribor), nad 90 °/o so ga dosegli v Nazarju (98 °/o), Murski Soboti (98 °/o). KK Radgoni (94 °/o) in na Krasu (91 °/o), v ostalih območjih pa so ga realizirali takole: Kočevje 87 °/o, Novo mesto 80 °/o in Bled 58 °/o. Za dela v varstvu gozdov je bilo v letu 1981 porabljenih 56,675.000 din (v družbenih gozdovih 42,015.000 din in v zasebnih gozdovih 14,660.000 din) . V pri- merjavi z letom poprej so porabljena sredstva za varstvo gozdov porastla za 73 °/o. 4. Razširjena gozdnobiološka reprodukcija a. Nega gozdov z zakasnelimi redčenji V analizi razvojnih možnosti pri gospodarjenju z gozdovi v obdobju od 1981 do 1985 je bilo ugotovljeno, da imamo v Sloveniji več kot 100.000 ha mladih in srednjedobnih sestojev (zlasti listavcev), v katerih se do sedaj redčenja niso izvajala v dovolj velikem obsegu. Da bi ta zakasnela redčenja opravili v približno desetih letih, je v samoupravnem sporazumu o temeljih plana skupnosti za goz- darstvo za to srednjeročno obdobje dogovorjen poprečni letni obseg teh del na površini 4.383 ha. V letu 1981 je bila nega gozdov z zakasnelimi redčenji opravljena na po- vršini 2.927 ha in sicer v družbenih gozdovih na 1130 ha in v zasebnih gozdovih na 1797 ha. Planirani Jetni obseg teh del je bil v lanskem letu torej dosežen za vse gozdove 67 °/o (za družbene gozdove 76 °/o in za zasebne 62 °/o). V družbenih gozdovih so svoj planirani letni obseg teh del dosegli ali presegli le v Mariboru (241 °/o) , Novem mestu (136 °/o), Nazarju (112 °/o) in v Kočevju (100 °/o), nad polovico plana so realizirali še v Ljubljani (70 °/o), Kranju (66 °/o) in Celju (56 °/o), na ostalih območjih pa v tem sektorju lastništva gozdov še niso začeli s temi deli. V zasebnih gozdovih je bil v lanskem letu planirani obseg nege gozdov z zakasnelimi redčenji dosežen ali presežen le v Postojni (137 °/o) in Ljubljani (1 07 °/o), nad polovico je bil dosežen še v KK Radgona (67 °/o) in Mariboru (60 °/o), manj pa v Kranju (48 °/o), Celju (22 °/o) in Novem mestu (20 °/o), medtem ko na ostalih območjih s temi deli še niso pričeli. Iz navedenega prikaza je razvidno, da nega gozdov z zakasnelimi redčenji še ni stekla v vseh gozdnogospodarskih območjih. b. Pogozdovanja in plantažni nasadi V letu 1981 je bilo pogozdenih 41 ha negozdnih površin in sicer v družbenem sektorju lastništva 12 ha in v zasebnem 29 ha. V primerjavi z letom poprej se je obseg pogozdovanj zmanjšal za 44 °/o. 351 Topolovih plantaž je bilo lani osnovanih 50 ha. V primerjavi s predlanskim letom je bilo sicer osnovano 67 °/o več teh nasadov, vendar pa je bil planirani letni obseg kljub temu dosežen le 60 °/o. c. Melioracije gozdov V letu 1981 je bilo melioriranih 1274 ha malodonosnih gozdov in sicer druž- benih gozdov 531 ha in zasebnih 743 ha. Z direktno premene je bilo melioriranih 787 ha in z indirektno premene 487 ha gozdov. V primerjavi z letom poprej se je obseg melioracij v obeh sek- torjih lastništva gozdov povečal za 124 ha oziroma 11 °/a in to v družbenih gozdo- vih za 48 ha oz. 10 °/o in v zasebnih gozdovih za 76 ha oz. 11 °/o. V družbenih gozdovih so svoj planirani letni obseg melioracij v lanskem letu dosegli ali pre- segli v šestih gozdnogospodarskih območjih (Tolmin, Postojna, Kočevje, Bre- žice, Celje in Murska Sobota), nad polovico so ga realizirali v štirih območjih (Novo mesto 69 °/o, Nazarje 67 °/o, Ljubljana 60 °/o in Kranj 51 °/o), le manjši del plana pa je bil realiziran na Krasu (26 °/o) in v Mariboru (12 °/o}. V zasebnih goz- dovih pa so svoj letni obseg melioracij dosegli ali presegli le v treh gozdno- gospodarskih območjih (Postojna, Kočevje, Nazarje), skoraj v celoti sta ga realizirala Tolmin (98 °/o) in Celje (95 °/o), nad polovico plana so realizirali v No- vem mestu (79 °/o), Kranju (73 °/o), Murski Soboti (60 °/o) in Ljubljani (57 °/o), zelo nizko pa so svoj letni plan izpolnili v Brežicah (22 °/o), Mariboru (20 °/o) in na Krasu (11 °/o). 5. Gradnja gozdnih cest V letu 1981 je bilo zgrajenih 412 km gozdnih cest, in sicer 189 km v družbe- nih gozdovih in 223 km v zasebnih gozdovih. V primerjavi s prejšnjim letom je bilo v vseh gozdovih zgrajenih 114 km ali 38 °/o več gozdnih cest (v družbe- nih gozdovih 55 km ali 41 °/o več in v zasebnih gozdovih 59 km ali 36 °/o več). Planirani letni obseg gradenj gozdnih cest je bil v letu 1981 dosežen za vse gozdove 120 °/o (v družbenih gozdovih 104 °/o in v zasebnih gozdovih 139 °/o). V družbenih gozdovih so svoj letni plan dosegli ali presegli v šestih gozdno- gospodarskih območjih (Tolmin, Bled, Kranj, Brežice, Celje in Nazarje), nad 80 °/o so ga dosegli prav tako v šestih območjih (v Ljubljani, Novem mestu in Slovenj Gradcu 96 °/o, v Postojni 89 °/o, Mariboru 86 °/o in Murski Soboti 85 °/o), v večjem zaostanku pa so le v Kočevju, kjer so dosegli le 56 °/o plana. V zaseb- nih gozdovih pa so svoj letni plan pri gradnji gozdnih cest v lanskem letu dosegli ali presegli v šestih gozdnogospodarskih območjih (Tolmin, Ljubljana, Postojna, Novo mesto, Nazarje in Kras) nad 80 °/o so ga dosegli v treh območjih (Kočevje 96 °/o, Celje 97 °/o in Slovenj Gradec 85 °/o), ostali pa so svoj letni plan dosegli takole: Kranj 72 °/o, Maribor 69 °/o, Brežice 66 °/o in Bled 52 °/o. 6. Skladnejši regionalni razvoj Samoupravne interesne skupnosti s področja gospodarstva na ravni repub- like so se skupaj z ostalimi podpisniki v dogovoru o temeljih družbenega plana SR Slovenije za obdobje 1981-85 obvezale, da bodo tudi v tem srednjeročnem obdobju pospeševale skladnejši regionalni razvoj v SR Sloveniji. Na tej osnovi so tudi podpisniki samoupravnega sporazuma o temeljih plana skupnosti za gozdarstvo za to srednjeročno obdobje sprejeli obvezo, da bodo pospeševali izgradnjo gozdnih cest na manj razvitih območjih in manj razvitih obmejnih 352 Novogradnja in rekonstrukcija gozdnih cest 1981 Zgrajeno na Družbeni Zasebni Vsi Gozdnogospodarsko manj razvitih gozdovi gozdovi gozdovi območjih 1. 2. 3. 4. 5. 6. 7. 8. 9. 10. 11. 12. 13. 14. območje km km km km Tolmin 11,85 19,20 13,70 32,90 Bled 16,45 6,20 22,65 Kranj 10,90 8,10 19,00 Ljubljana 12,70 28,40 41,10 Postojna 12,39 28,04 40,43 Kočevje 11,00 16,00 14,00 30,00 Novo mesto 14,85 11,55 24,83 36,38 Brežice 1,40 16,82 0,66 17,48 Celje 11,30 17,90 14,50 32,40 Nazarje 11 .53 12,88 19,60 32,48 Slov. Grad ec 2,10 17,10 22,30 39,40 Maribor 13,20 20,20 7,20 27,40 GLG Murska Sob. 1,95 1,95 KK Radgona Kras 35,70 35,70 35,70 SKUPAJ 112,93 186,04 223,23 409,27 Gozdovi pri drugih OZD 3,00 3,00 VSE SKUPAJ 112,93 189,04 223,23 412,27 Razširjena gozdnobiološka reprodukcija 1981 Zakasnefa redčenja, pogozdovanja, plantažni nasadi, me!ioracije 0/o do let. pi. 198 94 100 113 162 69 177 261 105 129 89 81 85 357 121 60 120 Zakasnela Pogozdovanja \ Plantažni 1 Melioracije redčenja nasadi Gozdnogospodarsko območje 1 °/a do 1 'la do 1 1 'la do 1 1 'la do ha let. pi. ha let. pi. ha let . pi. ha let. pi. 1.Tolmin 78 107 2. Bled 3. Kranj 300 56 3 102 66 4. Ljubljana 969 105 2 134 58 S. Postojna 410 137 300 135 6. Kočevje 84 100 146 116 7. Novo mesto 467 71 131 75 8. Brežice 20 67 70 30 9. Celje 85 25 15 97 115 10. Nazarje 28 62 17 113 11. Slov. Gradec 7 12. Maribor 580 138 14 28 16 13. G LG Murska Sob. 19 238 29 73 KK Radgona 4 24 4 25 93 14. Kras 102 13 SKUPAJ 2.927 73 36 41 61 1.266 54 Gozdovi pri drugih OZD 5 9 56 8 6 VSE SKUPAJ 2.927 67 41 50 60 1.274 51 353 območjih, ki jih kot takšne opredeljuje odlok Izvršnega sveta Skupščine SR Slo- venije. V letu 1981 je bilo na manj razvitih območjih Slovenije zgrajenih 113 km gozd- nih cest v vrednosti 155,232.000 din ter 424 km gozdnih vlak v vrednosti 40,655.000 din. Za vzdrževanje gozdnih cest je bilo na obravnavanih območjih v lanskem letu porabljenih 61,576.000 din . Tako je bilo v letu 1981 za izgradnjo in vzdrževa- nje gozdnih prometnic na manj razvitih območjih Slovenije vloženih 257,463.000 din ali 30 °/o vseh sredstev, ki so bila v tem letu porabljena v SR Sloveniji za gradnjo in vzdrževanje gozdnih prometnic . V navedenem znesku so všteta tudi sredstva SlS za gozdarstvo SR Slovenije, ki so bila v skladu s samoupravnim sporazumom in pogoji natečaja porabljena za gradnjo gozdnih cest na Koban- skem v gozdnogospodarskem območju Maribor v znesku 3,100.000 din pod po- sebno ugodnimi pogoji financiranja. 7. Raziskave in publikacije Samoupravna interesna skupnost za gozdarstvo SR Slovenije je v skladu s pogodbo, ki jo je sklenila z Inštitutom za topolarstvo iz Novega Sada za ob- dobje od 1977 do 1981, nadaljevala s sofinanciranjem znanstvenoraziskovalnih projektov: Pospeševanje proizvodnje in predelave hitrorastočih listavcev, topolov in vrb in testiranje novovzgojenih klonov in hibridov topolov in vrb na območju SR Slo- venije in v ta namen v letu 1981 določila znesek 800.454 din . V lanskem letu je bila tudi zaključena in publicirana raziskava Pridobivanje lesa izven gozda, ki jo je izdal Inštitut za gozdno in lesno gospodarstvo SR Slo- venije. Raziskavo je naročila skupnost za gozdarstvo in zanjo plačala 174.866 din . Skupnost za gozdarstvo je v letu 1981 sofinancirala tudi tiskanje dveh publi- kacij, in sicer Gozd-divjad in Intenziviranje in racionaliziranje gospodarjenja z gozdovi v SR Sloveniji. 8. Mladinske delovne akcije Za srednjeročno obdobje 1981-1985 je bil sklenjen družbeni dogovor o mla- dinskih delovnih akcijah, lposlednje zatočišče bo zele- nica pred hotelom ))LIPA« v Lendavi, starost 1570 ± 100 let. (Denar za ohranitev in predstavitev hrasta bo prispevala Občinska kulturna skupnost v Lendavi). Ker je bil vzorec vzet iz sredine spodnjega dela debla, lahko njegov vznik postavimo v obdobje med 400 in 600 leti oz . v čas, ko naše ozemlje še niso v celoti poselili Slovani. Sl. 1 Sl. 2 378 Vznik drevesa, iz katerega je bil iztesan »pripomoček« rogovila, ki so jo naj- verjetneje uporabljali pri »brodu,,, lahko glede na starost 955 ± 100 let postavimo v obdobje med 900 in 11 OO leti. To je obdobje ko so bili napisani npr. Brižinski spomeniki. Našli smo torej subfosilno drevje neprecenljive vrednosti, ki je vzniklo med 400 in 1000 leti. Morda tudi preje? Tako se je končno t·udi nam ponudila prilika, da ob večjem razumevanju za to vrsto raziskav ter ob sistematičnem zbiranju vzorcev, pridemo iz pre- teklosti v sedanjost, kar je med drugim tudi končni cilj dendrokronoloških analiz. S tem bi ne dobili le možnost vrednotenja klimatskih in drugih ekoloških dejavnikov v preteklosti, temveč tudi možnost korekcije radiokarbonskega da- tiranja za naše ozemlje. Oxf. : (497.12-191 .2) GEOSS - GEOMETRIČNO SREDIŠČE SLOVENIJE Marko Km ec 1* Najprej preprosto: To je središčna površinska točka naše republike, v ka- teri bi plošča Slovenije ne zanihala, če bi jo ne.taknili na šivankino konico. Geodeti pa so razložili : geometrično središče Slovenije - GEOSS je težišče naše republike, ki je določeno z analitično grafično metodo na osnovi naših se~ danj;h mej. To je tudi osrednja trigonometrična točka , iz katere izhaja trigono- metrična mreža Slovenije. Brez te mreže ne bi mogli izdelovati geografskih in drugih kart, prav tako ne načrtov , projektov itd. Točka je določena z geograf- skimi in geodetskimi koordinatami. Geografske koordinate : A. = 14° 48' 55,2" 'Y = 46° 07' 11 ,8" Geodetske koordinate: y = 5 468 114,21 m x = 5 108 468,91 m Nadmorska višina je 644,842 m. \ '~- .... ....._ __ * M. K., dipl. inž. gozd., Inštitut za gozdno in lesno gospodarstvo Ljubljana, Večna pot 2, 61000 Ljubljana, YU. 379 ~\.--,_ .._• { 1 >.- ~":~· vd.· .~ .ki \ rh ·Ir ' ·'\, .... ~~ . :. ,. _ .:h .. : . ~ . ' .. \, '• ' To središče je nedaleč od Vač v vasi Sp. Slivna, torej v okolju, o katerem smo slišali že v osnovni šoli, da so tod leta 1978 našli vaši>konzervans- no« programsko orientacijo. Nasprotno! Ti objekti morajo prispevati svoj »proizvodni" delež družbi tako, da prek raziskovalnega dela nudijo vzglede in rešitve družbi in posameznim strokam. Očitno so takšna stališča potrdila usmeritev, ki jo je izbralo tudi vodstvo TNP. Razgovori so odprli veliko novih pobud in ugotovljenih je bilo veliko skupnih tem in problemov, ob začudenju, da spričo takšne vsebinske, problemske pa tudi pro- storske bližine instituciji že prej nista so- delovali. Obstaja torej obojestranski in- teres, katerega realizacija pa ni odvisna samo od dobre volje sodelavcev obeh za- vodov, ampak tudi od drugih činiteljev. Naslednji dan je gost z Dunaja obiskal še VTOZD za gozdarstvo, kjer sta s prof. Mlinškom obravnavala nekatera organizacij- ska vprašanja IUFRO povezovanja. Obiskala pa sta tudi objekte v Novem mestu, kjer je bil poslednji gozdnogojitveni seminar in ki dajejo priliko za razprave o primernost- nih oblikah gospodarjenja v srednjedobnih gozdovih smreke in bukve. Marko Kmecl SEVER -JUG Skupina finskih gozdarjev se je po pripo- ročilu gozdarskih oblasti severne gozdarske regije Finske (Finska je razdeljena na tri gozdarske regije: severno, srednjo in južno) mudila v Sloveniji, kjer jih je zanimala zlasti problematika obnavljanja (naravnega) gozdov, struktura ter varstvo gozdov. Ve- čina udeležencev je prihajala s področja severnega polarnega kroga in je bil svet, zlasti gozdni svet naše Slovenije, za njih sprememba, ki so jo le težko dojemal[ in v tako kratkem času (3 dni) tudi ne po- vsem dojeli. Popolnoma druge naravne pri- like ::zahtevajo seveda tudi povsem druge strokovne rešitve, ki so tako zakoreninjene in z rastle z misel nostjo, da je težja pri lago- ditev popolnoma razumljiva. Adaptacija v nekaj urah (potovanje z letalom) je čisto nemogoča še zlasti, če gre za polarni socialni tip populacije, ki ima razmeroma zelo zožen komunikacijski krog. Treba je reči, da je bil za nas ta obisk tudi s tega vidika zelo zanimiv; s severnjaki pa nas ta- ko ali tako vežejo tradicionalne nenapisane simpatije. Program je bil razdeljen tako, da so si na GG Bled ogledali gospodarjenje z gor- skimi smrekovimi gozdovi, zlasti pa metode obnavljanja, na področju GG Celja (TOZD Rogaška Slatina) so jim kolegi iz Celja predstavili listnate gozdove, predvsem buko- ve ter problematiko pomlajevanja in struk- turnih melioracij. Na Snežniku (GG Postoj- na) in na Brkinih (Zavod za pogozdovanje in melioracijo krasa) pa so se seznanili s škodami zaradi divjadi ter zaradi naravnih ujm; skratka s problematiko gozdnega pro- 387 stora v Sloveniji, ki je zaradi občutljivih naravnih danosti izpostavljen hitrim in po- udarjenim negativnim učinkom človekovega delovanja. To so pač značilnosti semiarid- nih področij (občutljivejši ekosistemi), l•transformira" vibracije ohišja tako, da se prenesejo na telo voznika pretežno le nizkofrekvenčne vibracije (O do 10-20Hz). Ker je človeško telo najbolj občutljivo na vibracije prav pri nizkih frekvencah, smo posvetili pozornost prav temu prenosu vibracij. Dušilne lastnosti sedežev smo proučili s frekvenčno analizo, tako da smo primerjali jakost vibracij na sedežu in ohišju traktorjev pri posameznih frekvencah vibracij. To metodo uporabljajo tudi številni tuji raziskovalci, Sj0flot (11) npr. ugotavlja, da so vibracije na dobrih sedežih pri posameznih frekvencah manjše od vibracij ohišja, pri slabih sedežih pa so večje. * l. K., dipl. inž. gozd., VTOZD za gozdarstvo Biotehniške fakultete Univerze Edvarda Kardelja v Ljubljani, Večna pot 83, 61000 Ljubljana, YU. 400 NA POSAMEZNE DELE TELESA NA CELO TELO preko pedalov preko sec!ala sedež preko naslonJala Slika 1. Vpliv vibracij ohišja na voznika traktorja Slika 2. Shema odmikov pri vožnji traktorja čez oviro (Sj 0flot 11) h a =točka, kjer je sedež pritrjen na ohišje traktorja, b =točka na sedežu, c =točka v višini glave, h=višina ovire Pri delu traktorjev v gozdu smo merili po posameznih delovnih operacijah srednjo efektivna jakost pospeškov vibracij na širokem frekvenčne:n ob:nočju 0,3 do 1000Hz. Komponente vektorja vibracij smo merili v treh med seboj pravokotnih smereh (vertikalni, horizontalni in aksialni smeri) ter ločeno na sedežu 401 in ohišju traktorjev. Frekvenčno analizo vibracij smo naredili posebej pri pre- skoku traktorja čez oviro. Tako dobljene jakosti vibracij po posameznih frekvenč­ nih pasovih smo preračunali na vrednosti, ki naj bi jih le-te dobile med delom. Uporabljali smo instrumente Bruel & Kjaer na baterijski pogon. Akcelerometer je bil z magnetom pritrjen na traktorje·vo ohišje pod sedežem priv it v lesen okvir, ki je bil položen na sedež. Za frekvenčno analizo vibracij nam je rabil 1/J oktavni filter, ki je bil skupaj z merilcem vibracij in pisalcem nameščen v kovinski škatli na traktorju. Med delom smo izmerili vibracije na ohišju traktorjev v 65. ciklusih dela, vibracije na sedežu so zajete v večjem vzorcu 89. ciklusov in so povzete po študiji Tresenje pri spravitu lesa s traktorji, Košir (8). Dušilne sposobnosti sedežev smo analizirali na petih različnih deloviščih. V raziskavi smo obravnavali tri vrste traktorjev, ki jih danes pri spravilu lesa v Sloveniji največ uporabljamo: adaptirana kmetijska traktorja kolesnik imt 558 in fiat 505 C ter gozdarski zgibnik timberjack 208 D in 209 D. Odvisnost vibracij od položaja sedeža na traktorju in dimenzij vozila Za hiter pregled obnašanja kolesnih traktorjev pri počasni vožnji po neravni podlagi je Aho (1) skonstruiral statični >>Vibracijski« model. Z modelom preučimo vertikalni in aksialni (levo-desno) odmik točke, kjer je sedež pritrjen na ohišje, kadar je kakšna ovira pod prednjim oz. zadnjim kolesom. Pri izračunu odmikov so upoštevane nekatere dimenzije vozila ter horizontalni in vertikalni položaj sedeža na traktorju. Vertikalni in aksialni odmik nekaterih karakterističnih točk pri oviri pod zadnjim kolesom prikazuje slika 2. Kolikšen del višine ovire predstavljata vertikalni in aksialni odmik točke, kjer je sedež pritrjen na ohišje traktorjev imt 558 in timberjack, prikazuje tabela 1: Tabela 1. Odmik točke prilrditve sedeža Pozicija ovire Ovira pod prednjim kolesom Ovira pod zadnjim kolesom vertikalna aksialna vertikalna aksialna Smer odmika Relativni odmik (%) imt 558 timberjack 4,1 24,3 5,9 35,2 32,8 18,4 90,1 36,6 Odmik točke pritrditve sedeža je odvisen od dimenzij traktorja. Čim večja sta razmik med kolesi in medosna razdalja, tem manjši bodo odmiki. Dupuis (3) ugotavlja, da obstaja pri kratkem medosnem razmiku nevarnost, da pride do velikih odmikov tudi v horizontalni {naprej-nazaj) smeri. Velikost odmika je močno odvisna od horizontalnega položaja sedeža na traktorju . čim bolj je sedež nameščen na sredini med obema osema koles, kot je to primer pri traktorju timberjack, tem enakomernejši so odmiki pri položaju ovire pod prednjim oz. zadnjim kolesom. Iz tega sledi, da se vibracije ohišja zaradi neravnosti podlage zelo neenakomerno prenašajo na sedež pri traktorju imt 558 in enakomerneje na sedež traktorja timberjack. 402 Poleg horizontalnega je pomemben tudi vertikalni položaj sedeža na traktorju. Iz slike odmikov točk na traktorju lahko vidimo, da bodo odmiki v aksialni smeri tem večji, čim višje bo nameščen sedež. Velikost vibracij v odvisnosti od horizon- talnega in vertikalnega položaja sedeža na traktorju so z meritvami dokazali tudi Aho in Katto (2) ter Hansson (5). Z analizo modela lahko ugotovimo, da so pri vožnji traktorja po razgibani podlagi aksialni odmiki večji od vertikalnih. Traktorski sedež v tej smeri (levo- desno) navadno niso vzmeteni, zato njihova oblika in oblazinjenje ne sme biti takšno, da »Vklene« telo voznika, saj bi (v nasprotnem primeru) to povzročilo velik prečni odmik oz. pospešek sunka v višini ramen in glave voznika (5). Zaradi večjih dimenzij in položaja sedeža je med kolesnima traktorjema ugodnejši zgibnik timberjack. Goseničnega traktorja s tem modelom ne moremo proučiti, vendar lahko s precejšnjo verjetnostjo trdimo, da je zaradi majhnih dimenzij ter gosenic oz. togega podvozja glede vibracij zelo neugoden. Primerjava vibracij na ohišju in sedežu pri spravilu lesa Primerjavo poprečnih jakosti vibracij sedeža in ohišja v ciklusu dela na širokem frekvenčnem območju od 0,3 do 1000Hz za posamezno smer in tip traktorja lahko ponazorimo s histogrami (sl. 3) . Ugotavljamo, da sedeži pri vseh tipih traktorjev uspešno dušijo vibracije ohišja. Koliko odstotkov vibracij ohišja duše sedeži prikazuje tabela 2. 12 11 10 N 9 1 UJ E 8 7 .::t:. Cl> 6 •UJ Cl> a. 5 UJ o a. 4 3 2 vert hor aks vert hor aks 1M T 558 Timberjack H<<<<<<<ečj oja~itv vi racij o~ i ~j.1 j 1,1 1 1 ' o f-------+.-,~4:-:-:. !---!-t-t----t--+--t--t----t--+--t---t----t--+--ll-t--t--n-/-t--1--l-t----t--t---l }!;-};):;:;.(}'/~~;{: oh očj duš nj• vib acij ohikja 0,9 r--r~~+=4r-+--~1--r-1--+--r-+--~4--+~~+-~-+--+-A--+--~+--r~--+-~ o, s 1---+----+--r--t---1--:-±~t..,..-+--l--4-- r--r--.. --l--+--+--+--+---+---!./,___1--+--+--l--+---+---1·__, 1 o 26 1 lo "" /1 0,2 1 ,6 2,5 6, 3 10 16 25 ~suvereni« ne glede na našo pomoč. To nas opozarja, da smo primorani prepustiti biološko izbiro naravi in storiti vse, da bo le-ta uspešna. Šele na temelju naravne biološke izbire nadaljujemo z gospodarsko izbiro, kjer kombiniramo pri nosilcih funkcij vitalnost z iskanimi gospodarskimi lastnostmi osebka. Z zmerno vitalnimi osebki (po IUFRO 122,121) se pri izbiri v odraslem gozdu posebej ne ukvarjamo; pričakovanja so zelo tvegana. Za to je vzrok shematizem, ki zmanjšuje število vitalnih osebkov (razna shematska redčenja). Nesimetričnih krošenj z redčenjem v odraslem gozdu ne smemo bistveno popraviti. Simetrično krošnjo je možno z redčenjem izoblikovati le v mladem gozdu. Povzetek V gozdu si sledijo življenjske faze: mlad gozd, odrasel gozd, star gozd in gozd v obnovi. Delitev na takšne razvojne faze sloni na funkcijah, ki jih pri vsakem obdobju ugotavljamo: v mladem gozdu nastajajo osnove za optimalno fazo, odrasel gozd; odrasel gozd prideluje; star gozd ima funkcijo prahe in oblikovalca novih populacij. Temu primerno mora potekati gospodarjenje s posameznimi fazami. časovno in prostorsko prednjači odrasel gozd, naše delo v njem pa se imenuje redčenje. Redčenja morajo upoštevati in ohranjati naravno strukturo gozda in spreminjati njeno gospodarsko strukturo. Zaradi neupoštevanja biološke strukture nismo mnop,okrat v stanju spremeniti gospodarske strukture gozda. Naravno biološko strukturo je možno spoznati v pragozdni optimalni fazi. V njej gre za redek sestoj gosto zasnovanega gozda. Ohranili so se vitalni osebki, ki so neenakomerno pručasto razporejeni, med njimi pa raste Večje število dreves, ki tvorijo polnilo. Pravimo. da je biosubstanca re!iefno razpo.rejena v sestoju in to tipično za vsak tip gozda. Takšno zgradbo moramo ohranjati tudi v gospodarskem gozdu zaradi njeoove stabilnosti. Dosedanje napake pri redčenju so dvojne: razdirali smo biološko strukturo in premalo smo pri izbiri upoštevali vitalnost izbrancev. Pri redčenju odvzemamo tisto, kar razvoj nosilcev funkcij zavira, kar samo odmira, kar je že nadomeščeno in nadomestljive osebke. Osrednja skrb gre pri tem nosflcem funkcij. To so osebki oz. deli gozda rastlinske in živalske kompo- nente, ki zagotavljajo zaradi svojih lastnosti doseganje gozdnogojitvenih ciljev. V večnamenskem gozdu so nosilci funkcij večnamensko izbrani. Nosilci funkcij so osnovni pripomoček za racionalnost pri gospodarjenju. Pri nosilcih funkcij-drevesih, izberemo nekajkrat večje število dreves, kot jih potrebujemo na koncu odrasle faze gozda. Večje število je potrebno zaradi ne- gotovosti pri izbiri in zaradi ujme, ki gozd od časa do časa doleti. Stopnja goto- vosti izbire se povečuje s svetloljubnostjo vrste. Pri svetloljubnih vrstah je možno 416 relativno zgodaj pravilno izbirati, pri sencozdržnih vrstah pa ne. Izbiro vitalnih osebkov je treba prepustiti prirodi, izbira vitalnih in hkrati gospodarsko zanimivih osebkov pa je delo gozdarja. Resnično vitalni osebki pa se v tej fazi močno razvijajo ne glede na gozdarjevo pomoč. Literatura 1. Mlinšek, 0 .: Nevarnost populacijsko-genetske osiromašitve pri drevesnih vrstah v gozdnih sestojih, Gozdarski vestnik 1981/4 ljubljana. DIE WALDPFLEGE VON ALTWALD Zusammenfassung Die Phasen der rezenten Entwicklung des Waldes sallen ihren Lebensfunktionen nach unterschieden werden. Im Jungwald gehen die Vorbereitungen fur die Optimalphase des Waldes var. Die Optimalphase ist jener Lebensabschnitt des Waldes, wo die Biosubstanz, und wo dadurch die eigentliche Existenz des Waldes zustande kommt. Der AHwald ist ein Zeitabschnitt der Brache und der Gestaltung der J ungwaldphase zugleich. Die Optimal- phase wird durchforstet. Dabei werden zwei G rundfehler beg an gen: Es wird ott die natUr- liche Bestandesstruktur zerstohrt und bei den Funktionstragern, in diesem Falle Z-Baumen, wird bei der Auslese zuwenig auf die Vitalitat geachtet. Die Funktion der Biosubstanz- struktur kann im Urwald eindeutig erkannt werden. Die Verteilung der Biosubstanz kann reliefartig dargestellt werden. Diese Darstellung zeigt fur jeden Waldtyp ein eigenes und eigenartiges Bild. Der Begriff Funktionstrager wird im Mehrzweckwald verwendet, wo ganz bestimmte Ziele durch ganz bestimmte lndividuen - Funktionstrager - erlangt werden . ln der Auswahl der Baume-Funktionstrager muss das Mehrfache von der Zahl der Funktionstrager in der Endphase des Bestandes ausgelesen werden. Die Richtigkeit der Auswahl der Funktionstrager steigt mit dem Grad der Lichtbedurftigkeit einer Baumart. Je mehr dagegen eine Baumart schattenfest ist um so unsicherer wird die Auswahl der Funktionstrager. Die Auslese der Vitalitat nach sol/ der Natur uberlassen werden. Die wlrtschaftliche Auslese unter den Vitalen ist wohl die Aufgabe des Forstmannes. ln den. Optimalphasen entwickeln sich die Vitalen selbststandig. Eine Durchforstung kann sie weder lindern nach fordern. Deshalb ist in dieser Phase eine Korrektur der Krone kaum moglich. 417 Oxf.: 30 KAKO NAPREJ? PERSPEKTIVE PROIZVODNOSTI DELA PRI PRIDOBIVANJU GOZDNIH SORTIMENTOV Edvard Rebula~ V preteklem desetletju smo v gozdarstvu močno povečali proizvodnost dela. Delno smo to dosegli z boljšim, bolje organiziranim in bolj intenzivnim delom (intenzivno dvigovanje proizvodnosti). Večji del dviga proizvodnosti pa smo do- segli z uvajanjem novih strojev in tehnologij, s t. z. mehanizacijo dela. Na ta način smo v zadnjem desetletju skoraj popolnoma mehanizirali naslednja opravila: spravilo lesa, nakladanje in razkladanje lesa, lupljenje iglavcev. če prištejemo k temu še izdelovanje dolgega industrijskega lesa listavcev, ki je omogočilo, da so opustili cepanje lesa in najbolj škodljivo prežagovanje ter spremenjene načine merjenja lesa, smo našteli vse najpomembnejše generatorje večje proizvodnosti dela pri pridobivanju gozdnih sortimentov. Kako se je to odražalo pri pridobivanju sortimentov, nam ilustrira prikaz Gozdnega gospodarstva Postojna na graf. 1. Na graf. 1 vidimo, da je porabljeni »izdelovalni(( čas za 1 m3 sortimentov v razdobju 13 let padel za 64 °/o. Proizvodnost dela je tako narasla skoraj za trikrat. Najbolj je narasla pri nakladanju in razkladanju lesa (skupaj prekladanje) ter prevozih. Narastla je za šestkrat. Pri sečnji in spravilu je narasla znatno manj, toda kljub temu še za dvain pol krat (244 °/o oziroma 238 °/o). Zaradi tega se je močno spremenila tudi sestava izdelovalnega časa. Danes porabimo še vedno 58 °/o živega dela za sečnjo in izdelavo sortimentov v gozdu, 32 °/o dela terja spravilo in komaj 10 °/o prekladanje in prevoz. Tu ni vštet čas dodelave sortimen- tov na centralnih mehaniziranih skladiščih (CMS}. Za dosego take stopnje proizvodnosti rabimo danes 3,7-krat večjo moč pogonskih strojev. Vsak delavec pri pridobivanju sortimentov pa rabi 6,5-krat večjo moč strojev. Vsakemu delavcu pripada v poprečju za 62,7 KW (83,6 KM} strojev, to je moči za kar soliden zgibnik (timberjack 209 D). Trend rabe moči strojev (indeks 366) je hitrejši za 32 °/o od naraščanja proizvodnosti (indeks 278) oziroma zmanjševanja količine živega dela. Z uvajanjem novih, sodobnih strojev in tehnologij smo v gozdarstvu ponekod že dosegli mejo mehaniziranja del pri pridobivanju sortimentov. To mejo določa: - način gospodarjenja z gozdovi, - primerni in dostopni stroji in tehnologije. To nam preprečuje uporabo Samsetovega recepta, da bi z novimi metodami (tehnologijami) zagotovili rast proizvodnosti in s tem tudi gospodarnosti . Zaradi mnogonamenske vloge gozda in omejitev, ki izvirajo iz take oprede- litve, ni mogoče rabiti sodobnih strojev in tehnologij za ))žetev« gozda, kot jih rabijo drugod v svetu. Uporaba takih strojev in tehnologij v naših pogojih gospodarjenja z gozdom bi bila namreč negospodarna. V mnogih sestojih pa je .. Dr. E. R., dipl. inž. gozd., Gozdno gospodarstvo Postojna, 66230 Postojna, YU. 418 PROIZVODNOST DELA PRIDOBIVANJA SORTIMENTOV urjm 3 prekl . + prevoz 3 t.~ -·1 spravilo ®§§§1 sečnja 2 1 leto 1968 1973 1975 1977 1980 TEHN 1 ŠKA OPREt1LJENOST: Skupna moč pogon. 3346 6 519 8862 12014 12231 strojev KW Index. 100 195 265 359 366 KW /delavca 9,6 21.4 37.9 51.8 !62. 7 Index 100 254 395 540 6 53 TREND IZDELOVALNEGA ČASA ZA 1 M3 SORTIMENTOV: Skupaj 100 59 48 39 36 Sečnja 100 77 55 46 41 Spravilo 100 54 52 44 42 Prekl. + prev. 100 26 25 17 16 SESTAVA IZDELOVALNEGA ČASA: Sečnja 51 66 59 60 58 Spra vilo 27 24 30 31 32 Prekl. + prevoz 22 10 11 9 10 njena uporaba sploh nemogoča zaradi dimenzij našega drevja in pa kakovosti sveta (terena). Prognoza razvoja tehnologije pridobivanja sortimentov, ki so jo izdelali gozdarji Slovenije za razdobje do 1990. leta, napoveduje le majhne spremembe pri tehnologiji pridobivanja sortimentov. Gre bolj za dopolnitve in prilagoditve pri nas že uporabljenih tehnologij. Le v posameznih, terensko, sestojno, položajno ali kako drugače opredeljenih pogojih je v Sloveniji pričakovati spremembe v sečnji in izdelavi ter transportu sortimentov. Pri običajni proizvodnji gozdnih sortimentov v tekočem desetletju slovenski gozdarji ne pričakujemo nobene bistvene novosti (kot so bile npr. uporaba motornih žag, traktorjev in pozneje zgibnikov, hidravličnih dvigal, CMS ipd.). Drugače bo pri novih tehnologijah in )>sortimentih«, ki jih do sedaj še ni bilo. Tu mislim na rabo lesnih ostankov (vejevine) za proizvodnjo sekancev (raba biomase). To je sicer aktualen, vendar obroben problem, ki ne vpliva pomembno na razmere v gozdarstvu. Izhajajoč iz navedenih ugotovitev in prognoze razvoja, upoštevaje pri tem probleme okoli energije in spremembe v tehnologijah, ki jih povzroča, pa računajoč na vse večje omejitve, ki jih že zastavlja (in jih bo še bolj) skrb za ohranitev okolja, lahko zakijučimo, da v tekočem desetletju gozdarji ne bomo imeli novih, ))zunanjih(( virov ekstenzivnega dvigovanja proizvodnosti dela. Ostaja nam le, da z bolj organiziranim delom, z odpravo »ozkih grl«, z izločitvijo vsega ))prostega teka<< (ki ga ni malo), boljšo izrabo delovnega časa pa tudi z boljšo rabo gozda in posekane lesne gmote ter podobnimi ukrepi dvignemo proizvodnost in gospodarnost dela (intenzivno večanje proizvodnosti). V takih pogojih ni mogoče pričakovati skokovitega naraščanja proizvodnosti dela. Nekoliko bo še naraščala, in sicer zaradi drobnih racionalizacij in drugih ukrepov, ki so še možni pri odkrivanju t. i. notranjih rezerv. Trend se bo nada- ljeval po poznanih zakonitostih, ki jih ilustrira graf. 2. Tu so narisani trendi spreminjanja izdelovalnega časa sečnje, spravila ter prekladanja in prevoza pri Gozdnem gospodarstvu Postojna. številke nad krivuljami kažejo doseženo (do l. 1980) in prognozirano poprečno letno rast proizvodnosti dela. Grafikon ne rabi komentarja. številke in stanje je dovolj nazorno. Poudariti velja, da vidimo 3 ur/m 196~ ~ 6 ' ' ' '- "'\19 '\ 2 ---se~nja ~------.....!.--spravilo ~~-------.......;,----prek l. in prevoz 1973 1975 1977 1980 1985 1990 Graf. 2. Trendi naraščanja proizvodnosti pri opravilih za pridobivanje sortimenta 420 na grafikonu le razmere pri proizvodnosti živega dela neposrednih delavcev pri pridobivanju sortimentov. Te se praviloma razlikujejo od podobnih podatkov, ki kažejo razmere pri izkoriščanju strojev in gospodarnos-ti dela z njimi. Ob tako veliki stopnji rasti proizvodnosti dela, ko smo tem vprašanjem posvečali skoraj vso našo skrb, se nam je v delo pr.ikradlo nekaj nevšečnosti. Porajali so se novi problemi, zastavljala so se nova vprašanja. Iskanje odgovorov in reševanje teh problemov bo verjetno bistvo našega dela v tekočem in na- slednjem srednjeročnem obdobju. Tako bomo lahko še nekoliko dvigovali proiz- vodnost. Bolj kot to pa bomo lahko zasledovali gospodarnost dela. Katere so te nevšečnosti, katera vprašanja in problemi? Sodim, da so naj- pomembnejši naslednji: humanizacija dela, boljši vrednostni in količinski izkoristek lesne gmote ali biomase, merjenje sortimentov, izgradnja sistema prometnic. Moramo opustiti akord Delo v gozdu je bilo vedno težko, nevarno in zaradi zadrževanja na prostem tudi nezdravo. Škodljivim vplivom okolja smo dodali še škodljive vplive strojev, motornih žag in traktorjev. Posledica tega je bilo veliko število delovnih inva- lidov, ki se ponekod še naprej veča. Uvajanje vse večjega števila in vse močnejših in dražjih strojev je spremenilo organsko sestavo kapitala. Delež živega dela je v primerjavi z deležem strojev vse manjši. Zato je s stališča gospodarnosti vse bolj pomembno delo strojev (izkoristek, gospodarnost, okvare, vzdrževanje, energija). Fizična moč in vzdržlji- vost delavca, ki sta bili odločujoči za klasično delo v gozdu, se umikata znanju in spretnosti, ki sta potrebni pri delu s stroji. O gospodarnosti ne odloča le storilnost, temveč v prav toliki meri tudi stroški dela, katerih pretežni del predstavljajo stroški strojev. Akord je skoraj izključni način nagrajevanja delavcev v gozdarstvu. Ta način »Ubija delavca", ne stimulira gospodarnosti in boljšega dela s stroji. Sili le k večji proizvodnosti živega dela. Zato brez zamenjave akorda v gozdarstvu z drugimi primernejšimi stimulativnimi načini ne morejo biti učinkoviti nobeni ukrepi za humanizacijo dela. Opustitev akorda bi poleg humanizacije dela gotovo prispevala tudi k boljšemu delu s stroji in boljši porabi lesne surovine. Tako bi povečali gospodarnost dela tudi ob eventualnem padcu proizvodnosti dela. Bo1jši izkoristek lesne surovine mora postati pomemben družbeni cilj Sodobne tehnologije pridobivanja sortimentov in razmere na njihovem tržišču so pri nas povzročile tudi: - slabši izkoristek lesne surovine, - slabše vrednotenje lesa. Trditev je huda. Kaže jo obrazložiti. Mehanizacija dela je povzročila, da je v gozdu ostajalo več drobnih ostankov, kot so recimo veje in vrhači. To velja tako za kmečke kot družbene gozdove. Zato se je zmanjšal izkoristek manjvrednih sortimentov. Stroški pridobivanja teh sortimentov (drva, sekanice, vejevina) pri sedanjih načinih dela običajno prese- gajo tržno ceno. Naraščanje cen vseh vrst energije je povzročilo živahno iskanje novih rešitev. Zato se že poznani stroji in tehnologije izkoriščanja drobnih lesnih ostankov v gozdu. Poznane in cenene tehnologije so primerne za ogromne 421 mase, ki so skoncentrirane na velikih golosekih. Poznane pa so tudi take za manjše koncentracije in količine, ki bi lahko ustrezale našemu načinu gospo- darjenja z gozdovi. žal pa je njihovo delo mnogo dražje. Po drugi strani pa so želje po koncentracijah, pomanjkanje lesnih surovin, zapiranje v občinske (regijske) meje, razmere v primarni lesni predelavi in naši predpisi o cenah lesnih sortimentov povzročile veliko ))homogenizacije« lesne mase. Večino sortimentov prodajamo po nekih poprečnih cenah, ki obsegajo npr. vse vrste hlodov, ki jih oddamo na žago ali vse vrste sortimentov (hlodov in drugega), ki jih oddamo kaki tovarni ivernih plošč ali celuloze. Tako stanje se odraža v gozdarstvu s tem, da ne skrbimo več za pravilno in dosledno krojenje in sortiranje lesnih sortimentov. Res je tudi, da v pogojih velikih koncentracij in strojne obdelave na mehaniziranih centralnih skladiščih in na osnovi današnjih kriterijev (določil JUS) dosledno razvrščanje (klasiranje) in sortiranje ni možno. Tako onemogočamo rabo surovine za tisto, za kar najbolj ustreza. Na ta način jo lahko samo razvrednotimo. Poprečna cena na žagi pa pomeni, da stane najboljši hlod (na primer re- sonančni) prav toliko kot vrhač, ki je komaj še uporaben za deske. Kakšne posledice ima tako stanje pri masovnih proizvodnjah raznih plošč, opažev itd. lahko le slutimo. Prava ironija pa je dejstvo, da se nam to dogaja pri tehnologijah (CMS), ki so najbolj primerne za izvrednotenje kakovosti lesne surovine. Te tehnologije so v primerjavi z drugimi sodobnimi tehnologijami dražje. Po ocenah naj bi višjo ceno njihovega dela pokrival izkupiček za bolje izvrednoten les. Mi pa ravno tega ne dosegama. Zakaj? Smo premalo pametni ali premalo marljivi? Vzrok za to je hermetično zaprta meja (od občinske naprej), prek katere ne sme noben hlod. Zadeva gre še dlje. Na posameznih žagah postavljajo svoje lupilce za male (daleč pod pragom gospodarne količine) količine . Edini razlog za to je lahko le dejstvo, da tako dobijo vso lesno surovino v >)svojem območju«. Izgubljamo pri količini in kakovosti. Koliko, ne ve nihče. Najbolj tragično pa je, da zaničujemo in tako razvrednotimo našo skoraj edino domačo in trajno surovino - les. Navedeni problem ni samo gozdarski. Je širši, družbeni in zelo pomem- ben. Zato tudi njegovo reševanje ni samo stvar gozdarjev. Prav gotovo pa bomo gozdarji prvi pri njegovem reševanju. Dogovoriti se moramo, kako bomo merili gozdne sortimente Gozdni sortimenti so zelo različnih, nepravilnih, oblik. Nepravilni so v tem smislu, da se razlikujejo od ))poznanih« pravilnih teles (kot so valj, stožec, presekan stožec, paraboloid itd.) Tem oblikam se bolj ali manj približujejo. čim krajši so sortimenti, tem bližje so nekemu )>pravilnemu« geometrijskemu telesu in narobe; čim daljši so, tem težje jih ponazorimo z matematično enačbo. Zato je merjenje njihovih mer precej sitno. Računanje njihovih telesnin pa zelo zahtevno ali pa le približno, torej bolj ali manj točno. Da je temu res tako, nam priča veliko načinov merjenj mer sortimentov in veliko različnih obrazcev za računanje njihovih telesnin, ki jih uporabljajo po svetu. Zato je način merjenja vedno kompromis med zamudnostjo in stroški ugotavljanja telesnine ter do$eže- no (željeno, pričakovano) točnostjo. Vsak uporabljeni način pa ima veliko pri- govorov. Ohranja ga le spoštovanje dogovora (konvencije , uzanc). Tak dogovor so v našem primeru določila JUS o merjenju gozdnih sortimentov. Veljavni predpisi o merjenju sortimentov se niso spremenili najbrž že celo stoletje. Izvirajo iz časov, ko je bilo delo skoraj zastonj, ko delovni čas ni bil problem, ko so vse naredili na roko itd. 422 Danes tako merjenje ni primerno vsaj iz dveh razlogov : i. Merjenje dolge oblovine, v lubju, nepravilnih oblik (debla listavcev) je bistveno težje kot nekdanjih lepih, obročkanih itd. sortimentov. Zato je tako merjenje ali veliko manj točno ali pa veliko dražje. 2. V nekaterih prilikah, kot so merjenje drobnih sortimentov, merjenja ob nakladanjih ali razkladanjih, merjenje na traku CMS in dr., pa je praktično nemogoče ali pa predstavlja veliko oviro za delo strojev in življenjsko nevarnost za merilca. Zato predstavlja posodabljanje in racionaliziranje izmere sortimentov po- memben vzvod pri dvigu proizvodnosti dela. V to smer gredo naša prizadevanja. Opuščamo nepotrebna merjenja in uvajamo nove načine merjenj, kot so razna tehtanja in elektronska merjenja. Vse to pa je v bistvu nezakonito in zato ilegalno. Nujno se moramo, in to čim prej, dogovoriti kako bomo les merili in o tem sestavili ustrezne predpise. Uskladiti moramo stališča o gradnji gozdnih prometnic Za sodobno intenzivno gospodarjenje z gozdovi morajo biti ti gozdovi pri- merno odprti, dostopni. Odpiramo jih le s stalnimi prometnicami, kot so ceste, .poti in vlake. S stališča odprtosti je bolje, če je. čim več prometnic. To pa pomeni velika vlaganja v izgradnjo in v naših prilikah z obiljem padavin, ki se odlikujejo z veliko intenzivnostjo (nalivi), tudi velike stroške vzdrževanja. Prav tako pomeni gosto omrežje prometnic, zlasti cest, veliko in težko rano v okolje. Na to in take rane čedalje bolj opozarjajo naravovarstveniki vseh vrst. čedalje več jih je, so čedalje glasnejši in prav imajo! Uskladitev teh stališč in nasprotij pomeni določiti optimum gostote in sestave (ceste, vlake, poti) gozdnih prometnic. Gozdna cesta naj bi rabila veliko funkcijam. Govorimo o gostotah cest 25-30 m/ha, vlak "180-220 m/ha, ki naj bi bile optimalne. To naj bi bilo kar povsod. Argument za take trditve so razmere drugod (Avstrija, Nemčija, švica), ki so te gostote dosegle pred desetletji, v različnih pogojih gradnje cest. V poprečju smo najbrž še daleč od optimalnih gostot. V posameznih predelih (kar v celih gozdnogospodarskih enotah) pa že presegamo gostote 30m/ha cest. Zato je že čas, da se dogovorimo ; kašne so koristi od ceste, kako te koristi vrednotiti, kakšne so škode od ceste, kako te škode ovrednotiti, kakšen je odnos med vlako in cesto itd. Odgovori na ta vprašanja v bistvu rešujejo vprašanje potrebne oziroma optimalne gostote omrežja prometnic. Tako posredno določajo vrstni red in obseg najpomembnejših sredstev, ki jih gozdarstvo vlaga za dvig proizvodnosti in gospodarnosti dela. Obravnavali smo le štiri sklope nerešenih problemov. Gotovo obstajajo še drugi, zelo pomembni in pereči. Njihovo reševanje bo zahtevalo veliko dela, skrbi in naporov. Omogočalo pa bo stalno, čeprav relativno majhno rast proiz- vodnosti in gospodarnosti. Tako bo nekoliko zadržalo hitro zapiranje škarij: cene - stroški. 423 Oxf.: 271:174.7/176.1:946.3 (497.12 Ljubljana) DENDROLOšKE ZANIMIVOSTI NA VRTU INŠTITUTA ZA GOZDNO IN LESNO GOSPODARS-TVO V LJUBLJANI Maja škulj~ Splošno Inštitut za gozdno in lesno gospodarstvo v Ljubljani leži na jugovzhodnem področju Rožnika na nadmorski višini od 303m (izohipsa je vzporedna z Večno potjo), prek kote 313 (kota stavbe inštituta), do 380m (najvišja točka parcele) . Površina gozda nad ograjo, ki je tudi »last" IGLG, spada v kategorijo zelenega pasu Ljubljane. Površina zemljišča, ki obkroža IGLG je približno 62 340m 2 , ter zajema parcele 53, 54, 55 KO Vič-Rudnik. Lega parcel IGLG je izredna. Razprostirajo se ob vznožju Rožnika in po kategorizaciji zelenja predstavljajo prehod med parkovnim gozdom ter hortikulturno (vrtno) oblikovanim parkom. čeprav je bila sčasoma izbrisana prvotna gozdna meja, gozdni rob, ki je optimalna ekološka oblika prehoda, so še vedno prisotni pozitivni vplivi naravnega gozda. Reliefna izobli- kovanost Rožnika in naravna oblika njegovih gozdov zmanjšujeta vpliv onesnaže- nega zraka, varujeta pred mestnim hrupom, zagotavljata blažjo mikroklimo. To ponuja možnosti fizične rekreacije , sprehodov ter ob doživetju narave tudi psi- hično razbremenitev, kar je nadvse pomembno pri organizaciji večjih urbanih enot. Mestni gozd na Rožniku je naravni gospodarski gozd. Gospodarjenje je pri- lagojeno naravnim razmeram. Pojavljajo se sekundarne rastlinske združbe, to so : borov gozd (Pineto-Vaccinietum myrtilli), hrastovo-kostanjev (Querceto-Castane- etum sativae) ·in gozd črne jelše (Ainetum g/utinosae). Prvotna tla so se razvijala na koluvialno-aluvialnem karbonskem peščenjaku, težkem nanosu ob vznožju Rožnika. Sedanja tla so kisla, rjava, težka, slabo zračna, srednje globoka, s premalo kalcija, heterogena. V letih od 1956 do 1967 je v neposredni bližini IGLG stala vremenska hišica postaje Ljubljana-Podrožnik. Meteorološke meritve iz tega obdobja so pokazale, da je pod Rožnikom letno poprečje temperature zraka 9,5° C, absolutni tempe- raturni maksimum 36,4° C, absolutni temperaturni minimum - 25,5° C (poročila hidrometeorološkega zavoda SR Slovenije). Poprečne letne padavine so znašale 1555 mm (od 1359 do 1887 mm). Prve jesenske pozebe so se pojavljale v septem- bru oz. v oktobru, zadnje spomladanske pa v aprilu oz. v maju. Vrt Podatkov o zasnovi dendrološkega vrta pred stavbo inštituta ni veliko , po vsej verjetnosti pa so pričeli saditi rastline po letu 1958. O izvoru saditvenega materiala, namenu in času sadnje dobimo predstavo ob pregledu inštitutskih leto- pisov in druge dokumentacije iz tega obdobja. V jeseni 1951 je M. Brinar zasnoval poskusni nasad bukve. Poskusi so se nanašali na raziskovanje vpliva zasenčenja na razvoj bukovega mladja (»O raz- * M. š., dipl. inž. goz., Inštitut za gozdno in lesno gospodarstvo Ljubljana, Večna pot 2, 61000 Ljubljana, YU. 424 vojnem ritmu različnih bukovih provenienc oziroma ekotipov«, M. Brinar.) V ne- popolni obliki poskusni nasad še vedno obstaja. Po podatkih S. Hočevar, je bil leta 1957 zasnovan nasad kitajskega kostanja, Castanea mo/lissima, ki naj bi služil proučevanju možnosti preventivne ali di- rektne borbe proti kostanjevemu raku, katerega povzroča zajedalska glivica Endo- thia parasitica. Potrebni material je IGLG dobil od prof. dr. Gravatta iz univerze Beltsville Maryland ZDA. Poskusne ploskve so bile zasnovane na površini nekda- nje inštitutske drevesnice, kasneje pa so bile v celoti prenešene v gozd Panovec pri Novi Gorici. Leta 1952 je IGLG, oddelek za raziskovanje bolezni gozdnega drevja skušal ugotoviti najboljši način zatiranja glivične bolezni, mehurjevke zelenega bora, ki se je leta 1955 pojavila pri nas ter okužila vse vrste petoigličnega bora, pred- vsem zeleni bor. Zdravili so posledice bolezni na drevesih, skušnli pa so jih tudi direktno okužiti. V ta namen je bil zasnovan nasad zelenega bora in ·nasad vmesnega gostitelja črnega ribeza v neposredni bližini nekdanje inštitutske dre- vesnice. Danes obstajajo le še posamezna drevesa Pinus strobus lepo razvita in visoke dekorativne vrednosti. Od leta 1961 se je IGLG ukvarjal z žlahtnenjem zelo zanimive vrste, v deko- rativnem in gospodarskem pomenu, Pinus nigra Am. var. corsicana Schneid., korz-iški črni bor. Nasad je bil zasnovan v inštitutski drevesnici, »Živem arhivu«, kjer danes obstaja le še en eksponat, ker omenjena vrsta ne prenaša nizkih temperatur. Leta 1953 je bila iz drevesnice H. A. Hesse v Weenerju v Zahodni Nemčiji, v Slovenijo prinešena na novo odkrita drevesna vrsta Metasequoia glyptostroboides, pasekvoja, in sicer kot dveletna sadika v lončku. Izročena je bila arboretumu Volčji potok. Eno od treh vegetativnih potomk omenjene zarodnice je leta 1966 dobil IGLG. Tu je bila ta v botaničnem, hortikulturnem in gospodarskem pogledu izredno zanimiva vrsta razmnožena. Iz podatka dr. M. Brinarja za leto 1971 in meritev iz leta 1981, M. Škulj, je razviden naslednji prirastek : Starost v letih 15 25 Prsni premer (cm) 1 i ,8 23,5 Višina (m) 8,3 14,8 Leto 1971 1981 Danes ta bizarna eksota dosega svojo polno dekorativnost in predstavlja posebno zanimivost inštitutskega vrta. Park IGLG ima še eno posebnost, dva eksponata kačje smreke, Picea abies t. virgata. Maja 1979 jih je s svojega privatnega vrta prinesel mag. B. Anko. Stare so 15 do 18 let (imajo izredno počasno rast), po poreklu so iz Loškega potoka, sicer pa so cepljenke, delo vrtnarja Janeza Valentinčiča, ki je delal na odseku za genetiko na IGLG. V Sloveniji prvič poroča o kačji smreki M. Simič leta 1961. Omenja dve drevesi v okolici Loškega potoka na Notranjskem. Drugič pa je dr. Tone Wraber opisal kačjo smreko, odkrito avgusta 1978 pri Godoviču. Zanimi- vost te smreke je v tem, da je redka, starejši primerki niso znani, pri njej gre za genetsko spremembo. Habitus te smreke je zanimiv zaradi svoje nenavadnosti (vejanje debla se prične nekaj metrov nad tlemi, veje so povešene, dolge, veje drugega roba visijo navpično navzdol). V Zahodni Nemčiji, v naselju pri bavarskem mestu Murrau kačjo smreko že uporabljajo kot hortikulturno posebnost vrtnega okrasja. 425 r------- --·--·- / -·-- ........... __ 1 ---[ ----------- i ! 1 j 1 i i i i ; i i i -------·------~ Dendrološka skica vrta pri Inštitutu za gozdno in lesno gospodarstvo v Ljubljani. -- --- -------- - ----- ----- ------ -~----0?~ ---u ~ PO/ / ~. --7-----·--·· ·- · --.. -----.. --------------o------o--o------o---~--- 1 ~ ® 1 l . . ~~5 o ln še ena zan1m1va vrsta, Fagus silvatica t. »Aspleniifolia« . To nenavadno bukev je pridobil J. Valentinčič leta 1959, ko je cepil Fagus silvatica t. ,,Asplenf- folia«, ki so jo dobili iz dendrološkega vrta na Osojah, na nekaj debele navadne bukve Fagus silvatica, na debelca v višini 60 cm. Od vseh cepljenk je ostalo le še eno drevesce, ki je še vedno v drevesnici inštituta. Od nastanka v1ia do danes so bile nenehno vnašane redke eksote, kakor tudi vrste, ki jih je bilo treba poiskati na njihovih naravnih rastiščih. Vrt, zasnovan spontano in ljubiteljsko, bogat z redkimi rastlinami (86 vrst dreves in grmovnic), je dobil pred kratk·im tudi svoj ureditveni načrt. Vrt, ki je urejen tudi kot učni objekt študentov gozdarstva in nege krajine, bo z ureditvenim načrtom dosedanjo zbirko še izpopolnil in obogatil. Zanimive oblike listov cepljene bukve Fagus silvatica Form . Asplemifolia Pregled dendrološke sestave inštitutskega vrta Drevje 1. Metasequoia g/yptostroboides Sheng. et Hu . - pasekvoja 2. Pinus silvestris L. - rdeči bor 3. Pinus Heldreichii var. Jeucodermis Markgr. - munika 4. Pinus exce/sa Wall. - himalajski bor 5. Pinus strobus L.- zeleni bor 6. Picea omarica (Panči6) Purkyne - pančičeva omorika 7. Picea abies (L.) Karsten - navadna smreka 7a. Picea excelsa var. virgata Casp. - šibasta smreka 8. Abies nordmanniana Spach. - kavkaška jelka 9. Abies alba Mil!. - navadna jelka 10. Pseudotsuga taxilolia (Poir.) Britt. - navadna ameriška duglazija i 1. Alnus glutinosa (L.) Gaertn. - črna jelša 12. Betula verrucosa Erhr. - navadna breza 13. Jug/ans cinerea L. - sivi oreh 14. Popu/us candicans L. - ontarijski topol 15. Popu/us alba L. -beli topol 16. Popu/us tremula L. - trepetlika 428 17. Sai ix aurita L. - ra kita 18. Sa/ix caprea L.- iva 19. Aesculus hippocastanum L.- navadni divji kostanj 20. Acer negundo L. - negundovec 21. Acer platanoides L. - ostrolisti javor 22. Acer pseudop/atanus L. - gorski javor 23. Rhus typhina L. - kisli ruj 24. Tilia argentea Dest. - srebrna lipa 25. Tilia platyphyllos Scop. - velikolistna lipa 25a Tilia parvifo/ia Ehrh. - lipovec 26. Tamarix americana L. - ameriška tamariša, tamarisk 27a. Robinia pseudoacacia var. lnermis DC. - robinija 27 . Robinia pseudoacacia L. -navadna robinija 28. Prunus padus L. - čremsa 29. Prunus domestica L. - češplja 30. Malus sp.- jablana 31. Sorbus aucuparia L. - jerebika 32. Fagus silvatica L. - bukev 32a. Fagus silvatica t. »Aspleniifol/aa 33. Castanea sativa Mil/ . - pravi kostanj 34. Quercus robur L. - dob 35. Pau/ownia tomentosa S. et Z. - pavlovnija 36. Catalpa bignonioides Wall. - ameriška katalpa 37. Fraxinus ornus L. - mali jesen 38. Forsyithia europaea D. et B. - forsitia 39. Tilia americana L.- ameriška lipa 40. Pinus mugo Turra. - ruševje 41. Prunus cerasifera var. atroppurpurea Ja/g. - mirobalana 42. Quercus americana L - ameriški hrast 43. Pterocarya pterocarpa Spach. - kavkaška pterokarija 44. Phe/Jodendron amurense Rupr. - felodendron 45. Quercus rubra Du Rol - rdeči hrast 46. Larix aeuropaea Lam. et DC. - evropski macesen 47. Sa/ix sp. - vrba 48. Pinus nigra var. corsicana Schneid. - korziški črni bor 49. Abies Borisii regis Matt!. - borisava jelka Grmovnice A. Corylus ave/lana L. - navadna leska B. Carpinus betulus L. - beli gaber C. Mac/ura aurantiaca Nutt. - maklura D. Cornus sanguinea L. - rdeči dren E. Cornus mas L. - rumeni dren F. Ramnus frangu/a L. - navadna krhlika G. Evonimus sp. - trdoleska H. Crategus monogyna Jacq. - enovrati glog l. Pirus piraster {L.) Borkh. - divja hruška J. Rosa canina L. - navadni šipek K. Ribes nigra L. - črni ribez L. Prunus /aurocerasus L. - lovorikovec M. Mahonia aquitolium {Nutt.) Pursh.- mahonia N. Berber/s vu/garis L. - navadni češmin O. Juniperus communis L. - navadno brinje P. Thuja occidentalis L. - ameriški klek R. Taxus baccata L. - navadna tisa S. Ginkgo bi/oba L. - dvokrpi ginkijo U. Ligustrum vulgare L. - navadna kalina 429 V. Sambucus nigra L. - črni bezeg W. Viburnum opu/us L. - brogovita Y. Juniperus hor/zonta/is »prostarata<< Grootend - polegli brin Y. Berberis thunbergii DC. - thunbergov češmin Z. Weigela florida DC. - navadna vajgela S. Berber/s gagnepainii var. /ar.ceifolia Ahrendt. - gagnepeinov češmin č . Deutzia crenata Sieb. et Zucc. - devcija IT. Caragana arborescens Lam.- sibirska karagana 10. Spirea japonica L.- japonska medvejka 10. Philadelphus coronarius L. - navadni skobotovec IF. Pyracantha coccinea Roem.- navadni ognjeni trn JA. Cotoneaster horizontalis Dene.- ploska panešpljica Literatura 1. Brinar, M. : Korziški črni bor, Gozdarski vestnik (1973) . 2. Brinar. M.: Pasekvoja (Metasequoia gliptostroboides) nova pomembna eksota, G. V. (1971). 3. Brinar, M.: O razvojnem ritmu različnih bukovih provenienc oziroma ekolipov, G. V. (1963) . 4. Col/ingwood, G. H. and Brush, W. D.: Knowing your trees , Washington, 1964. 5. Erker, R. : Opis gozdnega drevja in grmovja, Ljubljana, 1957. 6. Hay, R. in Synge, P., Strgar, V.: Enciklopedija okrasn ih rastlin , Ljubljana, 1974. 7. Hidrometeorološki zavod SR Slovenije. Letno poročilo meteorološke službe 1956-1963, Ljubljana. 8. Jovanovic , 8 .: Dendrologija sa fitocenologijom, Beograd 1971. 9. Martinčič , A . in Sušnik, F.: Mala flora Slovenije, Ljubljana 1969. 10. Pavšer , M .: Poročilo o rezultatih pedoloških laboratorijskih analiz zemljišča gozdarskega oddelka, Inštituta za gozdno in lesno gospodarstvo Biotehniške takuaete v Ljubljani, Ljubljana 1970. 11 . Simič, M.: Redka kačasta smreka v Loškem potoku, Delo (1951). 12. Spazzapan-Bre/ih, V.: Mladi prirodoslovec, Proteus (1979). ·13. Vukičevic, E.: Dekorativna dendrologija, Beograd 1974. 14. Wraber , T.: Kač ja smre:uro Rauš. Med številnimi tujimi raziskovalci vegetacije iz Italije in Avstrije so bili naj- številneje zastopani domači raziskovalci iz Slovenije ter skupine ali posamezniki iz drugih jugoslovanskih centrov za proučevanje vegetacije. To so bili : celotno osebje biološkega inštituta Jovana Hadžija iz znanstvenoraziskovalnega centra SAZU v Ljubljani, predstavniki VTOZD za agronomijo, biologijo, gozdarstvo v Ljubljani , Inštituta za biologijo Univerze v Ljubljani, Inštituta za gozdno in lesno * Doc., dr. zn. M. A., dipl. inž. gozd., lnštilut za gozdno in lesno gospodarstvo Ljubljana, Večna pot 2, 61000 Ljubljana, YU . 430 1 ~- gospodarstvo v Ljubljani ter Pedagoške akademije iz Maribora. Iz drugih republik in pokrajin pa predstavniki Gozdarskih fakultet iz Zagreba. Sarajeva, Beograda in Skopja, Agronomske fakultete iz Zagreba, Prirodoslovno matematičnih fakultet iz Zagreba in Sarajeva ter šumarski inštitut Jastrebarsko. Nadvse razveseljivo je, da so se udeležili ekskurzije tudi predstavniki gozdnih gospodarstev iz Brežic, Kočevja, Kranja, Novega mesta in Tolmina. Po srečanju udeležencev v Novi gorici ter povabilu Gozdnega gospodarstva Tolmin na spoznavni večer pri gostoljubnem in razgledanem domačinu Brunu Podveršiču iz Goriških Brd, smo si prvi dan ogledali submediteranske carpinetume v okolici Panovca ter Stare gore. Prof. dr. Livio Poldini nas je seznanil s poseb- nostmi submediteranskih carpinetumov ter z ~ezultati ekoloških in florističnih proučevanj, ki so sad večletnega skupnega sodelovanja slovenskih in italijanskih raziskovalcev vegetacije. Drugi dan dopoldne smo si pod vodstvom dr. Lojzeta Marinčka v okolici Dolenjskih toplic ogledali preddinarske gozdove tipa Carpinetum praedinaricum in Epimedio-Galio-Abietetum; popoldne pa pri nas najvlažnejšo obliko gozdov belega gabra in doba (Pseudostellario-Carpinetum) v Krakovskem gozdu. Eks- kurzijo je vodil doc. dr. Marko Accetto. Na vseh imenovanih ekskurzijah sta za razlago edafskih razmer skrbela dr. Dušan Stepančič in dr. Franci Lofnik. Ekskurzije na Hrvaškem, ki jih je vodil prof. dr. Buro Rauš, smo pričeli z ogledom gozdov tipa Carpino betuli-Quercetum ter Genisto elatae-Quercetum v okolici Upovljanov. Prof. dr. Branimir Prpic nas je popoldne popeljal še na ogled ekološke postaje v Opekah, kjer že 10 let spremljajo številne ekološke para- metre v ekosistemih nižinskih gozdov hrastov ter hrastov in belega gabra. Pri nas se s takimi postajami, ki jih imajo na Hrvaškem še več, načrtujejo pa še nove, ne moremo postaviti in se še dolgo ne bomo. Dobro bi bilo, da bi čim preje pričeli razmišljati o tem tudi pri nas doma. Zadnji dan smo odšli na ogled znanega pragozdnega rezervata »Prašnik« pri Novi Gradiški, ki nam z več kot 350 let starim drevjem edini še izpričuje, kakšni so bili nekoč poznani Slavonski gozdovi. Popoldne smo obiskali pragozdni rezervat »Muški bunar« na Psunju, kjer sta ohranjena pragozdna tipa bukovega in bukovo-gradnovega gozda. Tu se je ekskurzija tudi končala. K delovnemu vzdušju je v času ekskurzije mnogo pri- spevala, kot je dejal starejši udeleženec in eden izmed ustanoviteljev vzhodno- alpskega dinarskega društva za proučevanje vegetacije, prof. dr. Alberto Hofmann, poznana »submediteranska-ilirska« gostoljubnost. Na osnovi štiridnevne ekskurzije smo prišli do sklepa, da ilirske gozdove belega gabra glede na ekološke in floristične posebnosti lahko razdelimo na štiri območja: Submediteranski carpinetumi (Orinthogalo-Carpinetum) Zaradi zelo toplih poletij in milih zim ter relativno visokih padavin imajo zelo samosvojo floristično sestavo. Predvsem vsebujejo izrazito termofilne elemente kot so: Ruse us acu/eatus, Ostrya carpinifo/ia, Quercus pubescens, Sesleria autumnalis, Peucedanum oreose/inum, Cornus mas, Asparagus tenuifolius, Cy- nanchum vincetoxicum, Coronila emerus idr. Nekatere od njih se pojavljajo le kot slučajne vrste, vendar s svojo prisotnostjo jasno nakazujejo submediteranska območje. Nadalje so prisotne vrste kot so Geranium nodosum, Daphne laureola, Asperula taurina, Arum italicum, Valeriana colina in druge, ki kažejo na poseben geografski položaj submediteranskih carpinetumov. 431 L Predalpsko-preddinarski carpinetumi (Carpinetum praealpinum, Carpinetum prae- dinaricum) Območje predalpsko-preddinarskih carpinetumov ima poseben zgodovinski razvoj vegetacije in specifične ekološke razmere (humidna klima in najnižje temperature v območju ilirskih carpinetumov). kar se v vegetaciji odraža s prisotnostjo boreoatlantskih vrst Picea excelsa, Abies alba, Vaccinium myrtillus, Dryopteris carthusiana in drugih ter v dinarsko-ilirskih vrst Ca/amintha grandi- f/ora, Aremonia agrimonioides v preddinarsrkih carpinetumih. V predalpskih goz- dovih belega gabra pa so prisotni ilirsko-alpski elementi kot npr. Anemonae trifolia. Subpanonski carpinetumi (Carpinetum subpanonicum) V to skupino uvrščamo gozdove belega gabra v subpanonskem svetu Slo- venije in Hrvaške. Zaradi bolj suhih kontinentalnih razmer manjkajo nekatere vrste ilirsko-dinarske skupine, pač pa so prisotni nekateri subpanonsko-panonski ilirski elementi kot npr. Hel/eborus dumetorum subsp. atrorubens in Eranthis hiemalis. Prav tako manjkajo nekateri srednjeevropski elementi z mezofilnim obeležjem, ki so v slovenskih carpinetumih še vedno prisotni. Panonski carpinetumi (Carpino-Quercetum) Za carpinetume tega območja so poleg klimatskih posebnosti (izrazito konti- nentalna klima, relativno majhna količina padavin) zelo pomembne tudi edafske razmere. Tla imajo finejšo mehansko sestavo, velik del carpinetumov leži namreč v neposredni bližini večjih rek in so pod delnim vplivom talnice in poplav. Vzpo- redno z drugačnimi klimatskimi in edafskimi razmerami se menja tudi odnos med belim gabrom in hrasti. Manjša se biološka moč belega gabra na račun doba, ki postaja dominantna vrsta. Glede na povedano je logično, da je Rauš postavil v Slavoniji asociacija Carpino-Quercetum. Ta se od ostalih ilirskih carpinetumov loči predvsem po manjšem številu ilirskih vrst in po prisotnosti nekaterih sub- higrofilnih vrst. Vsekakor pa vsebujejo ti carpinetumi še vedno dovolj ilirskih rastlinskih vrst, da jih brez dvoma lahko uvrstimo v zvezo Carpinion il!irycum l-IT. 58. Gozdovom tega območja so zelo podobni gozdovi belega gabra v našem prehodnem, preddinarsko-subpanonskem klimatskem območju npr. v Krakov- skem gozdu, l>Udomačene« duglazije. Menijo, da je provenienčno vprašanje pri zeleni duglaziji glavno vprašanje in je uspeh ali neuspeh sajenja s to drevesne vrsto v prvi vrsti odvisen od izbora provenience. V ZR Nemčiji sadijo 3-5 °/o zelene duglazije. Za sajenje in pogozdovanje v visokogorju in gorovju vzgajajo sadike v lastnih kaširanih stiroblok kontejnerjih (360 ml) ter dosegajo z njimi dobre uspehe. Ogledali smo si tudi bližnje semenske plantaže brez, r. bora in macesna in se razgovarjali o optimalnih razmikih in načinu striženja teh dreves. Eidg. Anstalt fur das forstliche Versuchswesen, Birmensdort, vodja še ni po- stavljen, do t. l. je bil dr. M. Hočevar. * L. E., dipl. inž. goz., Inštitut za gozdno in lesno gospodarstvo Ljubljana, Večna pot 2, 61000 Ljubljana, YU. 438 žlahtnenje gozdnega drevja je praktično mogoče le če obvladamo tudi vege- tativno razmnoževanje z zatiči in potaknjenci. Obe tehniki že dolgo uporabljajo za različne drevesne vrste. Prijazni gozdarji-raziskovalci so nam razložili mnoge skrivnosti tega dela, kot so način obrezovanja po cepljenju, izbira substrata za nadaljnje gojenje cepljenih sadik, izbira substrata za zakoreninjanje potaknjencev in izbire hormonskih preparatov. Vsa nova spoznanja o boljših načinih dela, oziroma o boljših »receptih« pa so vezana na številne in dolgoletne poizkuse. Pri drevesnih vrstah, katere razmnožujejo že vrsto let z zatiči, kot je to smreka, znaša stopnja prijemanja od 80 do 90 °/o in to tako pri metodi, kjer uporabljajo škropljenje, kot pri metodi, kjer uporabljajo zamegljevanje z Defen- zorjem. Tudi cepljenje jim ne dela težav, saj se jim pri običajnem cepljenju, ko cepijo po 50 in več sadik na uro, prime od 80 do 100 °/o cepičev. Potaknjence in cepljenke uporabljajo za snovanje semenskih nasadov, plantaž in za različne raziskovalne objekte. Niedersachsische torstliche Versuchsanstalt, Abteilung Forstpflanzenzuchtung, Escherode, vodja dr. J. Kleinschmit. številne drevesne vrste iglavcev in listavcev razmnožujejo s potaknjenci v raziskovalne namene, kot za potrebe operative. Samo smrekovih sadik so skupaj s sodelujočimi drevesnicami vzgojili letos kar 1 milijon,. Z aplikativno gozdarsko genetiko se je neprofesionalne pričel tu ukvarjati že leta 1941 oče sedanjega vodje zavoda za svoj hobi. Do danes so osnovali 550 ha različnih poskusnih ploskev in 100 ha semenskih plantaž. Slednje snujejo veliko češče s sadikami, ki so vzgojene iz potaknjencev, kot s cepljenkami. Navadno jih osnujejo nekoliko gosteje, nato pa slabše osebke z redčenji odstranjujejo. Semenska plantaža je obenem tudi provenienčni poskus, poleg tega pa služi še za pridobivanje lesa. Krošenj smreke in duglazije v semenskih plantažah sploh ne obrezujejo, bor in macesen le skromno, listavce pa nekoliko močneje. Poleg smreke razmnožujejo s potaknjenci še zeleno duglazijo, različne bore, macesen, v zadnjem času pa tudi sekvojo. Slednja daje v Nemčiji pri 80 letih in pri 100 drevesih na hektar od 24 do 44m3 poprečnega prirastka na hektar. Les je podoben topolovini. Ob naraščajočem pomanjkanju lesa je ta drevesna vrsta vabljiva tudi za naše razmere. Od listavcev razmnozuJ8JO s potaknjenci hrast, bukev, breze, javor, jelšo. Tako razmnožena japonska breza prirašča v nasadu kar še enkrat hitreje od domače. Na terenu smo si ogledali različne nasade. V smrekovem nasadu, osnovanem s sadikami iz potaknjencev pred 29 leti, ki je najstarejši te vrste, so bile opazne vidne razlike v rasti posameznih klanov. še večje razlike v višinski rasti, vejna- tosti in habitusu smo zapazili pri kasneje osnovanem nasadu. Iz teh ogledov smo odšli v prepričanju, da je to zanesljiva pot, ki pelje do donosnejših in boljših gozdov. Oxf.: 971 :15:(471.1) LOVCI IN ZVERI V HELSINKIH Janez čop* V okviru 111. mednarodnega teriološkega kongresa meseca avgusta 1982 v Helsinkih na Finskem so se zvrstili simpoziji številnih sekcij (30), ki so ločeno obravnavale specifična področja genetike, fiziologije, ekologije, etologije, morfo- logije, taksonomije itd. posameznih vrst ali populacij. Med množico referatov in * J. č., biol., Inštitut za gozdno in lesno gospodarstvo Ljubljana, Večna pot 2. 61000 Ljubljana, YU. 439 koreferatov, posterjev in filmov, se je moralo prek 600 udeležencev iz vseh kon- tinentov sveta opredeliti Je za spremljanje določenih ožjih intresnih področij. Nemogoče je bilo slediti prek 200 referatov in ostalim predstavitvam (posterji), saj so zasedanja potekala vzporedno v desetih predavalnicah univerze Porthania. Prvi kongres je bil leta 1974 v Moskvi , leta 1978 na češkoslovaškem v Brnu pa drugi. Moja udeležba je veljala VI. sekciji, ki je obravnavala nekatere vrste divjadi, med njimi tudi ogrožene vrste, npr. vidre, bobra, kozoroga. Zelo aktivna je mednarodna grupacija Volk, ki je v Helsinkih zasedala že petič in združuje raziskovalce z vsega sveta, številno pa so v njej zastopani Američani, Kanadčani in Rusi. Sestali so se tudi specialisti , biologi , ekologi in ostali, ki raziskujejo eni medveda, drugi vidre , tretji bobra . Prav tako je ta kongres izbrala za sestanek 1· f' ~- - . C ) \ " '> j: . \jJ _ . ~'~ 1 · .. .-:, / 1 1 ' ·'~~ -~, }~ ... t·:· - / "• ... ,· ,· . L" _,. ---.~ .--;: ~ :.~ ,. ili .-- . grupa Ris, ki združuje predvsem raziskovalce iz držav Evrope, kjer je bil ris naseljen (Zahodna Nemčija, švica, Jugoslavija, Avstrija, Italija). Odsek za lovstvo IGLG je soustanovitelj te skupine in naši plenarni seji je prisostvovale prek 100 strokovnjakov, tudi iz dežel, kjer lovišča naseljujejo druge podvrste risov (karakal, rdeči ris, kanadski ris). Skupaj s švicarskim kolegom Braitenmoserjem z univerze v Bernu sva predstavila sedanjo situacijo naselitve risov v Švici in Sloveniji, ker sta prav ti dve naselitvi najbolj uspeli. (V mesecu maju 1982 so tudi čehi izpustili rise v področju šumave, tj. ob meji z Zahodno Nemčijo. Ob koncu leta 1982 pa je predviden izpust risov v Južnih Vogezih , tj. v Alzaciji, Francija.) 440 Takole bi na kratko ocenil prezentirane novosti in strokovni nivo referatov na temo mesojedih zveri, ogroženih vrst ter ostale divjadi: 1. Izreden napredek je na raziskovalnem področju, ki s pomočjo novejše tehnične opreme posega v do sedaj najbolj skrita ali malo znana dogajanja v življenju posameznih vrst divjadi. Tu izstopa uporaba radio-telemetrije, ki prak- tično že pri vseh vrstah divjadi omogoča spremljati vse faze njihovega dnevnega in nočnega ritma-gibanja, mirovanje, faze prehrane, tudi pogin ltd. Tudi satelitska tehnika je sestavni del raziskovalnih projektov. Npr. za spremljanje življenjskega areala zajca so le-tega po odlovu opremili z oddajnikom, velikosti gumba. ki deluje na solarni energiji. Z oddajnikom opremljenega risa so v Ameriki odkrili s pomočjo sprejemnikov na letalih v Kanadi na razdalji 421 km od mesta izpusta. Slično razdaljo je prehodil tudi volk. 2. Vse močnejša specializacija raziskovalcev !n njihova študijska usmerjenost na močnejše število vrst divjadi ali le na eno vrsto npr. dolgoletno študijo volka . ali medveda, bobrov itd. Različni rezultati v različnih biotopih, ki so slični ali enaki, terjajo izmenjavo mnenj, izsledkov in od tod tudi povezava na ravni ene vrste divjadi, kar je privedlo do združevanja strokovnjakov, ki raziskujejo isto vrsto divjadi v različnih arealih. (Užitek je bilo poslušati izkušnje Kanadčana C. Jonkela, ki je npr. odlovil prek 600 medvedov in to na zanko brez poškodb, med njimi tudi prek 100 primerkov medveda grizlija.) 3. Vse več sredstev in raziskav ter pozornosti je namenjenih ogroženim ali redkim živalskim vrstam, kar je odraz skrbi, varstva okolja in spremenjenih življenjskih pogojev, ki ogrožajo to ali ono divjad. V Helsinkih je bila na to temo predstavljena vrsta študij, ki obravnavajo vidro, bobra (tega so uspešno naselili v Zahodni Nemčiji, švici, Franciji), predstavljen pa je bil tudi evropski Projekt kozorog, v katerega na žalost ni vključena naša populacija v Julijskih in Kamniških Alpah. Vse predstavljene študije, raziskave in rezultati so odraz kar krepkih finančnih sredstev, ki jih ena ali druga država, fondacija ali ustanova, dajejo v te namene. Brez tega ne gre, to je prvi pogoj, da se npr. usposobljeni strokovnjaki različnih profilov lahko temeljito posvetijo študiju določene divjadi. Viri financiranja so različni, vendar so osnova za dolgoletne študije in omogočajo posameznikom, teamom in inštitucijam programirane raziskave. če ta spoznanja prenesem v naše razmere, mi je kar nerodno zapisati, da je npr. Lovska zveza Slovenije v letu 1982 izdvojila za raziskovalno temo Velike zveri v Sloveniji (ris, medved, volk)« 75.000.- din, da pa ima univerza v Bernu samo za spremljanje naselitve risa v švici v tem letu na razpolago ca. 3,000.000.- din in da sta pri tem anga- žirana preko vsega leta dva biologa . Jugoslavija ima v Evropi kaj pokazati, kar zadeva avtohtone vrste zveri, medveda, volka, risa, celo šakala. Nismo pa zmožni to naše piirodno bogastvo predstaviti ostalemu svetu na način, kot to prakticirajo ostali. To sicer poskušamo od leta 1973 s študijo Spremljanje naselitve risa v Sloveniji, vendar so izgledi v naslednjih letih ob takem odnosu slabi in bomo kvečjemu lahko prikazali številke letnih odstrelov in nič več . Tudi to je del spoznanja, kar sem slišal in videl v Helsinkih. 441 Oxf.: 174.7 Taxusbanata (497 .12) NAJDEBELEJŠA TISA (TAXUS BACCATA) Franjo Jurhar* V Logu št. 1 blizu Bistrice pri Rušah na dvorišču hiše Marije Jurše raste najmočnejša tisa na Slovenskem. Izmera v letu 1978 je pokazala, da ima obseg 435 cm, premer 139 cm in višino 15,50 m. Prva debela veja je v višini 4,50 m, drevo ima tri vrhove in široko razraščeno krošnjo, ki se razteza visoko prek slemena hiše. Ob deblu je bilo poganjkov in drobnih vejic vse do dnišča, zdrav- stevno stanje dobro, spol moški. Kot naravni spomenik in krajevna znamenitost sodi v vrh naše naravne de- diščine. Tisa spada med zavarovane rastline po republiškem odloku o zavarovanju redkih in ogroženih rastlin (Uradni list SRS, št. 15/1976). V bližini opisane velikanke rastejo sredi sadovnjaka pri čebeljnjaku še tri mlajše tise. Lepo raščena stegnjena enoosna drevesa imajo obseg 120, 117 in 88 cm (merjeno 1978). Eno drevo je moškega in drugi dve drevesi ženskega spola. Domačini zatrjujejo, po ustnem izročilu, da so te tri tise bile zasajene pred približno 150 leti. če se podamo od Juršejeve hiše naprej, v smeri Pohorja proti Domu na Pečkah, naletimo ob jarku na več mlajših tis v gozdu in opaziti je tudi precej naravnega vitalnega mlaja. Na severovzhodnem delu Pohorja je tisa zelo razširjena, zlasti še v okolici Lovrenca na Pohorju, v krajih Puščava , činžat, Recenjak, Kumen, Ruta Rdeči breg itd . Skoro pri vsakem kmečkem domu rastejo tisina drevesa, od davnine spoštovana kot spominska hišna drevesa. Mariborski gozdarji so pred nekaj leti v Lovrenškem kotu našteli preko pet- deset tis debelejših od 20 cm. Naštejmo le nekaj primerkov, ki merijo v obsegu nad 3 metre: Rdeči breg 8 Ruta 8 Kumen 58 Frajhajm 51 Vrhov dol 1 Nahajališče Pečovnik Zdravko, tisa ima obseg 340 cm, premer 108 cm, višina 12m, moško drevo, zdravo, pet vrhov. Kušnik Miha, obseg debla 300 cm, premer 96 cm, višina 16m, moško drevo. Pajtler Adolf, obseg 322 cm, premer 103 cm, višina 12m, ženski spol, votlo. Sojč Ludvik, obseg 300 cm, premer 96 cm, višina 14m, žensko drevo, zdravo, 5 vrhov. Fric Franc, obesg 319 cm, premer 101 cm, višina 15 m, ženski spol, zdravo . Krajnar Judita, obseg 303 cm, premer 97 cm, višina 11 m, enoosno deblo, zdravo. Več avtohtonih nahajališč tise je znanih tudi na območju Radelj, Ožbalta, Vurmata, Zg . Kaple in Breznega vrha. Ob državni meji proti Avstriji je ohranjen večji sestoj tise z več debelimi primerki, primešana je bukev. Najmočnejša tisa na Kobanskem raste v kraju Zg. Slemen ob domačiji Finke Amalije (h. št. 20) med sadnim drevjem. Leta 1980 je znašal obseg 430 cm, premer 136 cm, višina 13m. V votlem deblu so se v času ogleda naselile čebele. Okras • F. J., dipl. inž. gozd ., 64000 Kranj, YU . 442 ~~---------------- Ovršje prastare tise ob hiši Marije Jurše, Log št. 1 (posnetek iz leta 1978, M. Aljančič) te gorske kmet ije je tudi mogočna košata lipa sredi dvorišča ima obseg 481 cm, premer 153 cm in višino 25m. Vrnimo se nazaj na desno stran reke Drave proti Pekrski gorci v zaselek Hrastje. Tu nas tik ob poti proti gozdni bajti Ivana Ljubenčana preseneti mo- gočna tisa pri hiši št. 34 (KK Maribor). Obseg debla 356 cm , premer 113 cm , v1s1na 15m. Drevo je zdravo, v dobri rasti in je tudi že prebolele hude rane zaradi odsekanih vej, katerih deščice so uporabljali za pritrjevanje lovskih trofej . Odkar je tisa zaščitena, tako ravnanje lovcev ni več dopustno. Za na- domestilo bo lovcem služil les drugih drevesnih vrst npr. breze, črne jelše, češnje , nagnoja; tudi rušje uporabljajo tolminsko trentarski lovci že od nekdaj . 443 GOZDARJI ZA VLADNO MIZO Marko l veselja. žal mu je večji del knjižnice, šest tisoč knjig, med vojno pogorel, ko so partizani Gracarjev turn požgali, da bi ga ne zasedli Italijani ali domobranci. Na gradu je živel do nekaj let pred smrtjo. Obiskovalcem je rad razkazal grad in še posebej sobo, v kateri je pisatelj Janez Trdina pisal svoje Bajke in povesti o Gorjancih. Med sovaščani je bil Schoeppl priljubljen in tisti , ki so bili pri njem zaposleni se ga spominjajo kot sicer (strogega) natančnega, toda dobrega in pravičnega gospodarja. Janez Penca 445 KNJIŽEVNOST SIRJENJE VIŠJIH RASTLIN L. van der Pij!: Principi širjenja pri vts{e organiziranih rastlinah, (Pdnciples of Disper- sal of in Higher Plants), Springer Verlag (tretja izdaja), Berlin. Heidelberg, 1\'ew York 1982. 215 strani, cena 59,80 OM. Knjiga je prikaz zanimivih raziskav in opazovanj o širjenju višje organiziranih rastlin. Gre za prikaz zanimivih oblik širje- nja in prilagajanja na novo okolje, kakor ze uspešno konkuriranje z drugimi vrstami. Prikazano je kako rastline osvajajo nov prostor in s kakšno strategijo se na novem mestu tudi ohranijo. Prikazana je tudi moč preživetja v neugodnem okolju (dormanca) . Razvita sta dva aspekta: usposobljenost širjenja v prostor na eni strani in struktural- na osnova, ki je potrebna za uspešno šir- jenje neke vrste. V uvodnih poglavjih so pri- kazana ozadja različnih gledanj na pojav disperzije rastlinskih vrst. Komentiran je zgodovinski razvej te znanosti in pregled li- terature. Posebno poglavje je namenjeno terminologlji in razjasnitvi nekaterih pojmov. Celotno gradivo je močno ekološko obliko- vano, kar njegovo vrednost še povečuj8. Poseb!1o poglavje je posvečeno medijem dispergiranja vrst kot so vode, veter, itd . Prikazana je strategija širjenja in biocenoza. Sledi poglavje o neposrednem postdisperz- nem stanju , ko rast/ina vzklije in se učvrsti. Za boljše raz!..lmevanje širjenja je prikazan evolucijski razvoj trav in na koncu še po- glavje človek s svojimi rastlinami v odnosu do disperzije rastlin. Delno je zajet tudi sv~t gozdnih drevesnih vrst. Za pravil no dojema- nje strategije širjenja rastlinskih vrst gozda je prav gotovo potrebno poznati teorijo šir- jenja nasploh. Prav gotovo je to tudi ena od osnov za pravilnejše dojemanje pomlaje- vanja gozda. Knjiga je odlična osnova in pripomoček z<.~ oblikovanje razumske širine sodobnega gozdarja s posluhom za naravo. D. Mlinšek FIZIOLOGIJA RASTLINSKE EKOLOGIJE V okviru nove (druge) serije publikacij v zbirki ENCYCLOPEDIA OF PLANT PHYSIO- LOGY je Fiziologija rastlinske ekologije - Reakcije na fizikalno okolje (Physiological Plant Ecology) v 12 A zvezku. Izšel je pri založbi S pri nge r leta 1981 . 1m a 625 strani, vključenih je 110 grafikonov in risb. VsebinO! je sestavljena na osnovi publikacij 2610 avtorjev in je razdeljena na 17 poglavij, ka- terih naslovi sarr: i povedo bistvo obravnava· ne snovi, saj se v podrobnosti ni mogoče spuščati. 1. Osnove sevanja in toplotna razmerja 2. Fotosintetsi-:;oaktivno sevanje 3. Reakcije na intenzivnost svetlobe 4. Nefotosintetske reakcije na kakovost svetlobe 5. Fotoperiodične reakcije 6. Reakcije rastlin na sončno ultravio- letno sevanje 7. Reakcije na ionizirajoče sevanje 8. Vodno okolje 9. Reakcije vodnih rastlin na svetlobo 10. Reakcije makrofitov na temperaturo 11. Reakcije mikroorganizmov na tempt;- raturo 12. Reakcije na skrajne temperature 13. Ekološki pomen odpornosti na nizke temperature 14. Ekoioški pomen odpornosti na visoke temperature 15. Veter kot ekološki činitelj i6. Ogenj kot ekološki čin:telj 17. Tla kot okolje. Vidimo, da obravnava knjiga ves spekter teoretičnih vprašanj, ki obravnavajo življe- nje rastlinskega sveta v njegovem okolju. Gozdne rastline imajo tudi svoj delež. Tako je z različnih vidikov opisanih okoli 3<) n3ših domačih in okoli 10 tujih drevesnih vrst ali rodov, okoli 10 vrst grmov in okoli 40 vrst nižjih gozdnih rastlin . Podatki o drevesnih vrstah so seveda skromni, navedii jih bomo za najpomembnejše vrste. V ob- močju temperatUI nih vplivov so podatl>dies majalis« in izrazil željo vseh udeležencev, da bi taka vsakoletna tovariška srečanja bila še vnaprej. Franjo Jurhar BOLJE - LEPŠE - PRAVILNEJE neglede vs led . . . so se ogleda udeležili ... stopnja poznavanja delovanja na- ravnih procesov v delovanju gozda. . . . koliko bo končno potrebnih raz- delkov. . . · Na njegovi predelavi so delali . . . K1asifikacija je postala poznana ... Nekateri avtorji zelo radi uporab- ljajo narekovaje za poudarjeno ozna- čevanje posameznih pojmov, usta- nov, izdelkov itd. Kadar pišemo razprave, rabimo obi- čajno prvo osebo množine in ne nc. primer drugo osebo ednine. 13 h/ha, kar znaša eno tretjino po- rabljenega časa. . . . tema se je nanašala na proble- matiko . .. Da ne bo dvomov. Pišemo lahko tudi ne glede Ni dobro! Uporabljamo - zaradi ... so si ogledali ... Nepravilno, ... stopnja spoznavanja delovanja naravnih procesov v gozdu . . . . koliko razdelkov bomo potrebovali ... Predelavo so pripravljali ... Dovršni glagol -postati- ne potrebuje potrditev do- vršnosti (poznana). Pravilno: Klasifikacija je postala znana ... Naši pisci sploh zelo radi uporabljajo besedico -pozna-, žal največkrat narobe. Narekovaji so rezervira:1i za citate in premi govor. Včasih z njimi naznačimo tudi preneseni pomen. če iščeš rešitev v !itera~uri ... Bolje: če iščemo rešitev v literaturi ... Drugo in tretjo osebo rabimo v drugih zvrsteh pisanja. 13 hlha, kar je tretjina porabljenega časa. Stavčna zgradba je enostavnejša in tudi razumljivejša . ... tema je obravnavala ... Težnja po še nadaljnjem znižanju Brez besedice -še-. Nadaljnje znižanje je dovolj, da zvemo o nadaljeva- nju procesa zniževanja. Vsi primeri so iz te številke Gozdarskega vestnika . 450