Katolišk cerkven lisi. Danica izhaja 1., 10. in 20. dnč vsaciga mesca na celi poli, in velja |>o p.sti za celo leto 3 »M., za pol leia I lin ki . % tiskan in sprejemana na lelo 2 gld. 60 kr. in na pol leta I gld. 30 kr., ako uni dnevi zadenejo v nt-drljo ali praxiek. izi.'e ll.nti.a dan poprej Te*ni XVI. V Ljubljani 10. grudna 1863. iA*t 35. Očetove zadnje besede. Z Bogom, nj preljubljena družina! Ze se bliža ura zadnja mi . Oh nc pusti nikdar iz spomina Mojih serčnih zadnjih besedi. Solnce meni ne bo več svetilo. Danes mi za vselej jc zašlo. Truplo kmalo pojde v gomilo. Duša v večnost pred sodbo — ojstro. Toraj zvesti Bogu ostanite. Mu služiti naj vam radost bo. K.»r veli On, vselej dopolnite — Tudi zdaj, ko mene več ne bo. Ako Njemu bodete služi!- , (•a ljubili serčno \>aki ca«t. itn !. j«, i/, raznih vzrokov za|Mizuilo. I >a pa izide letos, s,- j«- moglo nekaj spisov pustiti. Vendar ima že ta spomiuiea toliko lepega in dobrega blaga. tla sc sama hvali. l'ov« ino torej le oh kratkem, kaj ima v srbi. Predgovor, kjer je lepo sklenjena ne I« slovanska 1 pervem stolnem mestu Metodovem Tersteujak . Sv. Klemen riiuski papež med Slovetii '.lerati . Raz- kol n ist v«> izhndnje cerkve v svojem začetku, razvitku in današujrm > tanj i • dr. Vončina/.— Verski razločki mrd starovrrsko ali pravoslavno in edino pravo rimskokatoliško cerkvijo (dr. Črbašrk). — Dve vojski lj hratovšina ss. Cirila in Metoda, 2) bratoviina ss. Iler inagoru in Fortunata (Marm. — Dvoie kri s tj an s k i h vojakov 'Kovačie). — Triglav Balkanu, pesem 'Lotrič>. V drugam ali *lov«tvetieili delu li.: 1'oezija v ker-an^tvii. prsmi 'Okiski . Svet« pisino iu slo-vn-ko -lovstvo Mani). — Staroslovciiščina. l'ro«l-4« »vor. 1» Slovenščina obredni jrzik, 'J> tJlagolica int'i-rilica, •»» knjige fo. Ladislav,. - Nrstor rusko >lovrn^ki lrtopi-»rr •Murni. — .lezi k vse slovanski — l*is naj prostrji t S las uaj >laji. dolirovoljka. — (Illadnik. i Kvo, da sr spomiiiiea sama livaii! Koga nr mika o t«m ali uin in brati kaj resničnega po gotovih ali vsaj verjetnih virih? Ton-j Slovmci natr slovensko spo-miiiiro ii.i 11 m m i- iu (i m i|«>tniro. Iirritr. prrliirajtr jo pridpo in -pridoma. Ako jo hitro pohrrrtr, ntrg n •• - p rrinr n i t i v letnik, sr vr, j »< o I drugim iiuriiom, iu kakor izhajajo ljubr nam I >i*obtiiiirr v Mariboru. izhajal liodr v središu slovenstvu, v brli Ljuh-Ijaiii. 1'oiiiagajtr, da /. razširjanjem olik«- in uterdova-nj«m v»-rr in ur.ivr kmali nam dojdr zlati vek, ktero im* ima spominska knjiga na čelu. I/. Itlazuikove ti-karnir«-, -na/na in Irpa, da je ui kmali enake, 1!> pol v S-rki, s., /a /daj doliiva |»o I gold. ;*»0 kr. a. v. pri založnikih. ki so: Dr. A. (Vhašek, L. .leran, A. I..-ar. .1. Mam iu dr. L. Voiičina. — Prosimo >Io-v«-i-kr in slovanske časnikr, naznanilo to >prrjrti ]>•» -voje v svoj«- liste! Vrrdništvo ..Zgod. Dan." pa to novo knjigo š,. prav posrluio priporočuje tudi svojim zvestim in vrrliin narornikom. in da jo brez truda dobijo v roke. jim svrtvaiuo, da naj driiar za spominiro z naročnino na Danico skupaj pošljejo, in skcrbelo sr ho, da -r jim hitro ali jm» pošti ali po drugi priliki na dom odpravi. Na iioslednje naj samo to šo iiristavimo, da v -jHiininiri obravnavane tvarine so zgolj take, ktcrili ja-ni.-i pnglrd j«* vsakemu olikanemu Slovencu dan da na-nji potrrbr« kakor oko v glavi. In če je zavolj iz-vrrstne oblike, zalrga natisa in obilnega obsegu tlelo m-koliko dra/.je, nuj vsak pomisli, koliko drugih bukev hi niogrl pn-vreči in prebirati iu koliko časa bi zgubil, • la bi to na-e| ii» -i prilastil, kar je tukej od raznih pi-at»ljrv zbrano, ktrrih slrhrrn sr j.« trudil, *>vr»j spis i» • naj Udišil, virih dobro izdrlati. Sr okori h i tisk in katoliški brarci in pisar rt. II i - e d a v m a r b u r š k i c i i a v n i c i 22. n o v c in b 1 ii % •• t i i gosp. Fr. Košar, špiritval I a \ a n t i tiske ga semeniša. (Dalje.) Diu-i sb.\eir*ki bratje! ali že beremo ali pišemo, da toliko vestniši imenitni namen svobodnega tiska pred očmi imamo, pieni.^limo zdaj posebej: III k a k <• škodljiva j c k v i v a r a b a svobod- nega tiska. Ze zabavi um uas prcpiiča. da škoda zverzenega Ii-aj mora nezmerna bit.. Ako je svobodni tisk zele/uica za naše misli in čute, po kteri -to m sto tisuikiat pomnoženi s hittostju bliska tekajo od konca do kraja sveta, se lazumi. da mora skmla zares nezmerna biti. ako bode sv obuditi tisk orožje la/ n. /.mote. ktivicc in strasti in sc zniza v službo meseui pohlepnosti. Zakaj kakor železo, ki se magneta dotika, samo magnetično postane: lako stopia tudi bravec in pisatelj v duhovno dotiko, in skoraj ne da bi se zavedil, se bravec vsega mišljenja in čutenja pisateljevega navzaute. Pohujšljive knjige so zares dušna kuga za narode in deržave. Kar nam razutn spričuje, nain bo še jasniši po zgledih. Pervi namen svobodnega tiska je hramba vere in prava. Kam narod pride in kam deržava, ako se pisatelji svobodnega tiska v to poslužujejo, da knjige širijo, ki zavest vere in prava v narodu more, nam priča zgodovina. Zakleli prekucuhi, sovražniki vsega deržavljanskega reda in cerkvenega življenja, znani francoski cnciklopedisti prejšnjega veka, so se zediuili, s svojo enciklopedijo naj poprej vero v narodu podreti iu potem deržavo prekucniti. Njih oče Voltaire, kterega geslo: „Gcrassez I' infame" —pokončajte hudobnico (tako namreč je imenoval katoliško cerkev j. je toliko zaupanje stavil v moč peresa in liska, da je ponosno prerokoval, da v malo letih no bo nihče več od Kristusa govoril Sicer že zdavuej trohnč Vollaire-ovc kosti, ime Kristusovo pa se časti in slavi od solučnega izhoda do zahoda; ali začasno so zlobni pisači vender dosegli. kar so želeli. Grozovit ua francoska prekucija, kteri enake zgodovina lic ve, je bil kervavi sad zveržeuega tiska. Naj poprej je zdivjano ljudstvo, od teh pisačev zapeljano, zakričalo: „Ni Boga!" in v kratkem času je že tudi vpilo: ..Ni kralja!" — Narpoprej so britko martro v blato poteptali. kmalo po tem so kralju glavo odsekali iu njegov troti razdrobili. Dosihmal še vselej in povsod so se narodi po-živinili iu deržavni zidovi poderli, kjerkoli sc je ljudstvom zavest vere v sercu zamorila; iu tudi zanaprej bo vselej in povsod sc enako godilo; zakaj enaki vzroki imajo vedno enake nasledke. Drugi namen svobodnega tiska je hramba in pospeševanje prave omike narodov, to jc tiste, ki procvcta iz sv. korenin vere in prava. Kam pa pelje omika, ki tega temelja pogrešuje ali ga zamelava? Omika hiez vere stori človeka ošabuega, da se šopiti z zakladom vednost svojih, in nobeue veljavnosti nad seboj priznati noče. Tega se prepričamo, ako šole iu marsiklere ljudi tako imenovanih omikanih stanov pregledujemo. Ako se v šolah izobraženjc v drugih predmetih priduo obdeluje, verna zavest pa z enako skerbljivostjo ne ojstri, sc prigodi, kakor so knez iu vladika Anton Martin v svoji govorici do dijakov rekli: „da od leta do leta manj verujejo iu brez vere šolo zapustijo Kervavo leto 1848 nam je prineslo zgledov lakih mladih ošabnežev, ki so z enako bcsuostjo naletavali trou iu oltar, toliko, da nas jc bilo groza iu strah. — Iii ali nisu ravno tistega leta naj grozovituiši prekucuhi bili iz verste tako imenovanih omikanih, kterih omika jc bila brez temelja žive vere? Varuj nas večni Bog še ketlaj takih časov! Torej si dobro zapomnimo, kar jc vselej gotovo, da omika brez vere jc enako sovražna božjemu altarju, kakor kraljevemu tronu, ter tira narode in deržave v gotovo pogibelj. Tretji namen svoboduega liska je pošteno ovese-Ijevanje, hramba in povzdiga blagostanja narodov. Kam pa pridejo narodi, ako pisatelji tc verste vero zaveržejo, upanje na plačilo vsega časnega zatajevanja iu terpljenja unkraj groba zasmehujejo, ter narode učijo, tla je svet tako vravnan, da bi vsak človek popolnoma srečeu na njem živeti zamogel, in ako to do-sihmal še ni, tla so tega edino krive napačne deržavljanskc in družinske naprave, ktere se tedaj iz korcuiuc prekucnili morajo, potem še le bo zamogel vsak človek veselo iu popolnoma srečno na svetu živeti, kakor učč socialisti. Ako beletristika, ki zlasti razveseljevati je člove- •) l/ver*tno najdeš -ustavljen« . koliko zares nezmerno škodo jc \ olt.tire s svojimi pomagati po tisku storil: \\Ytzer kirchen- l.evikon Hd. \l. S. 7;i.i 745 ••) A >1. Moitisek darj^t»telit in t>einem l.eben. str. tb:i škega serca namerava, to pot nastopi iu brez ozira na deset zapoved Božjih v slikah, pesmih, pripovestih, igrah vedno ljudem vse to podaja, karkoli njih počutljivo poželenje mika, in naj divši mesene strasti budi — kakor je zares po svetu raztrosenih takih kujig na milijoue miljonov — ae pogreznejo ljudje v naj ostuduiši mehkužnost. Mladost se ostrupi, zakon se oskrunuje, raztergajo se uaj svetejši vezi družinskega življenja; nedolžnost ne najde zavetja več, poštenost in zvestoba, ki brez zatajevanja mogoča ui, postane neumnost, zakaj nezmerno gnanje po vedno novih vžitkih in veselicah, bodi si po poti pravice ali krivice, postane geslo takega mehkužnega naroda. Taki pohlepni in sladoželjni ljudje so vselej iu z vsim nezadovoljni, in vsako uro pripravljeni za vsako hudobijo, za vsak prevrat, za vsako prekucijo, ako se jim le pena sladkosti obljubi. Ko je začelo mehkužno rimsko ljudstvo kričati- ,.1'anem et Circense*!" kruha in veselic — je ugasnila zvezda slave starodavnega Hiiua; zakaj mehkužno ljudstvo ni več sposobno za slavne čine. To dobro vejo zakleti duhovi, ki pod tlakom Kvropiniui svoj« satanske naklepe kujejo, kako bi po vsi Kvropi vse trone in altarje prekucnili. Dolgo so skušali ves občinski red podreti s tem, da so vero iu pravo nravnost napadali iu širili brezbožno omiko. Ali delo jim je šlo prepočasi. Pride jim naj zlobniši misel, narode n r a v n o popačiti in s tem cerkev in deržavo zamoriti. Zasačili so se listi, ki so si jih voditelji laške karbonarije medse boj dopisovali. Zaslišimo nekaj iz teh listov. V listu od I. 1838 se bere: ..Pred mečem nima ceikva več strahu kakor monarhija; ali stebri obeh se zamorejo podreti s pohujšanjem (cor-ruptione I; teilaj sc nikdar ne utiudiiuu zapeljevati, pohujševati. Prav ie rekel Tertulijan, da je ki i iimčenikov seme kristjanov. V naših zborih je sklenjeno, da kristjanov vec nočemo, tedaj ne delajmo mučenikov: pa pregreho dela j m o , ki je I j u d s t v o m I j u 1» c z njiva. Vaj jo ser-kajo v sebe z vsemi pelerimi pocutki, naj st- je vpijanijo. naj se je nasitijo. Napravite serca hudobne, in katoličanov ne bote več imeli.... Pohujšanje v naj veči teri je, kar srno začeli, pohujšajmo duhovstvo, in duhovstvo pa naj pohujšuje ljudstvo; pohujšanje, ki nas bo do tje peljalo, da bomo enega dne cerkvo v grob položili.... Naj boljše bodalo, ki cerkvo v serce /. a d e n e. j e pohujšanje. Tedaj ua delo tje do konca." Drugi frei-mavrarsk voditelj pise I. 1844 iz Beča: ..Družbinsko raz-dertje \lada povsod, na severu kakor na jugu . . . Vse se je moglo dati na tisto stopnjo potlačiti, na ktero smo mi človeštvo znižati hotli. Prizadevali smo si namreč pohujšanje širiti, da bi mi vlado na sc potegnili; iu uc vem. ali jc tudi tebi tako kakor meni, da me strah sprehaja nad našim delom. Bojim sc, da smo predeleč šli, da srno preveč pohujšali. .. . Nenasitljive strasti, neznane želje iu naj bolj divji scid vrč okoli uas iu med nami,... ki utegne enega dne celo nas požreti... Ni več mogoče zaderževati. zakaj čas sili, iu na Švicarskem kakor v Avstrii. na Bu-ruskem kakor v Italii naši pomagati le sc znamnja čakajo da vse staro podčrejo... Švicarska hoče začeli. Francoska pa bo temu vesoljnemu previatu svoj pečat vtisnila, in veruj mi. da Pariz bo zvest svoji nalogi. In kadar je enkrat nagon daniti sprejet. — kaj bo potem iz te uboge Evrope '" Iu v nekem listu od I. 1*41» se bere »Naše tiskarn i ce na švicarskem so v naj boljšem delu. one izdavajo knjige, kakor jih Ic žele«i zamoreiiio, lo nekoliko predrage so. Na to potrebno propagando sem velik del zbranega denarja potrosil; kar še ostane, bom zdaj plodovito storil na Laškem"-). Bratje moji! ali niso te besede grozovitne ? Glejte, v tak strašen prepad tirajo nesrečne narode vsi tisti pisatelji, kteri beletristiko za deklo pehujšanja znižajo. Tacih obvari nas Slovence sam večni Bog! Kakor pogubljiva jc pa za narode zverzena beielristika. enako pogubljive so tudi knjige, ki hočejo narode k vise iiiu materialnemu hlagosiauju povzdigniti, ako ob enem načela keršaustva zatirajo. Kaj je bogatin bre/. ljubezni in usmiljenja, kakoi ju keršanstvo veleva? Terdoscrčen sebičuik iu neusmiljen trinog in za tira vec svojih sosedov. Več ko človek ima, še več uja oči paželjujejo. I.akomniki so naj pošrešniši pivole. kterih naj slajši hiaua so solze ubogih sirot, iu z veseljem serkajo iz njih kri do poslednje kaplje. Strahoviti izgled v tej zadevi nam daje Angleška, ktera se nam kakor vzor obcrtiiiškc popolnosti in materialnega blagostanja pred oči slavi. Tamkaj sla prav za prav le dva stanova: stan bogatinov iu stan ubožcev. V l.oudonu se šteje med 8 prebivavci 1 ubožec po vraduem naznani Iu. — v resnici pa med 4 prebivavci I ubožec. Ali poleg brezvernega bogatina gladti umira zaveiženi sirotej Nai sloviiiši zdravniški dnevnik je pisal. «ia ie ua Irskem v 1 letu 21.77(1 Ircev gladu umcrlo. Iii slavni prolestauški pisatelj Cohhett posnema iz vradnih naznanil da vsako leto veliko število prebivavcev gladu umerje"-"«. Od kol ;a ta giozoviia. v naših krajih hvala Bogu' se m«li«aoa prikazen? Edino od tod. da je zavest keršanska v seicu angleškega liudstva že skoraj celo zadušena. In kdo jo zadušil/ llrezverui nauki, ki j t Ii svobodni tisk trosi, lako ie leta 1 K'j4 neki odbor v angleški spidnji hiši prestev I. Zares, grozovita mora ta uravna kuga biti. da se je I. 1802 posebna Iružba blagih seie osnovala, da bi t«mu zlego v okom prišla. Od I. 183'.l do !. 18:>.I jc ta diu/.ba 111 t»t»2 nesramnih podob . 12.300 nesramnih knjig. 4.0aH nesramnih pesem in veliko orodja za naznanila takih nesiamiiost pokončala Častita gospoda: tako je stanje narodov iii dti/.av. kjer p.satelji pravi in vi-»ki namen -vobodnega 'i*»a sprt-d oči /.g itie iti ga znižajo v službo nevere iti -!ra-«i. /ji oIhm-i tega sveta so m od rej-1 v s v.jem lodu. kakor pa tr-ici luei tl.uk. Iti. * t. Sovražniki miru iu vere dobro vedo. k< lika je moč svoboilnega tiska, zato lahko u«'Ulrudciio delajo no« m den. v tem ko prijatelji obtiu-kega teda v« čidcl toke križem derze in kaj loitko čez hudobne ljudi u. slabe »ase tožujc|o. ter menijo, da je s tem že v>e opravljeno. Se enkrat icčem: zakleti prekueuhi vejo. kaj svobo.la tiska vc-Ija. zato tako nevsterpljivo vpijejo po vedno veči meri svobode za tisk knjig, posebno pa časnikov iu hvala lib< ta-lizmu . ki sedaj vso Evropo vlada, in v nemarnosti takt* imenovanih dobro mislečih — svoj namen *o /.ares že tako obilno dosegli, da laž. zmota in nesramnost žc -koiaj povsod veliko veči svobodo v tisku vživa, kakor pa čednost, resnica iii pravica. Tako dalječ smo žc prišli, da se ti zločinci, /.mage že gotovi, javno s svojim -atauskim d« !oui ponašati smejo, kakor je, ne dolgo, laški prekucij-ki dnevnik ..Opi-nioue" njih ponosno izpoved proglasil: „X'ašc oiozaniice. tiskarnice, -c štejejo po hiljadah, in donašajo na leto po 10.000 dnevnikov perijodiških spisov m germado večili in iiiatijsih knpg vsake baže in slehernega lica. S 9000 javnih bukvaniic - '10 milijoni kn|ig iii s hiljadatm privatnih bukvainic so naši arzenali (orožamice). kterih število -e pa ra-te od dneva do dneva." < Dalje uasl. j *) (»loj izvristno knjigo : Kom und l.nndo* v t. p J. Mtrphof.i ('ap. \\X. •*) IVirner kirrlo nztg. 1S.*>JI. Nr ."». ••"J Rom nint London st*. ;t7ti •) (»eheimbunde von M. Brubl str. 6«>-ti7. — —S2 — 1%'erera ne biaii. (Ic dnevnika nccega duhovna.) | Češki spi«al Vac-lav štule; poslovenil Deželanov. ) (konec.) Drugi dan po pogrebu doktorjev služabnik ves izpehau pribiti k meni. uruo da uaj grem z njim. Gospod, boje. je šel sinoč z doma. davi pa so ga prinesli oinedlevšega iu vsega v potu. Strah me spreleti. Nisem čakal, kar berž hitim k njemu. Čudne mi-li so se mi vertelc po glavi. Pa hvala Bogu. prepričal sem se, da ni res to, česar sem se bal. — da bi bil hotel doktor sam umoriti se. I.ežal je reve/, na postelji . ves je bil bled, kakui zid, pa zlo nemiren. rPrcmili moj gospod!- pravi mi, „ravnal sem nespametno. Sinoč pozno oii je bilo silo tesno pri serci. Mislil sem ua svojo ubogo ženo; to me jc mučilo. Ni mi dalo v sobi ostati. V možganih me je hudo peklo iu čelo sem imel vroče Pa mogel sem iti venkej. Semlertje sem hodil po ulicah in zadnjic pridem do vrat. Gnalo me je nekaj iz mesta m naravnost na pokopališče. Predno se znajdem, stal sem pii grobu svoje Nežke. Padem na kolena; iz oči mi lijo goste sjlze; poljubim grob iu pred seboj vidim svojo drago ženo kakor nevesta stoji pred menoj, nedolžna in v vsi svoji krasoti. - Čutim, kaj sem zgubil. Pa jo zopet vidim v revščini, kako se reva pokori s lerpljeujem: serce poka ; in zopet se mi zdi kakor bi se mi priklanjala iu smehljala. Nisem tel verjeti, da je duša neumerjoča, da te nebo. da ie Bog; pa tudi ta vera se mi je zopet vernila v sene; nisem se ji ustavljal. Cim dalje, tim bolj so mi lile solze iu čez mnogo let sem na novo čutil Božjo pričujočnost, te/, mnogo let sem zopet začel molili na tem grobu iu prosit sem Boga. da bi mi piispel ua pomoč iu pripeljal oie i.a pot za iiton* Nczko - kaj se je dalje godilo z menoj, tega ne vem. Golo*o me je premogla omcdlevica. Zuiraj sem le/al ve- m ker in brez zavesti na grobu; tacega meje lam našel pogrebec. Na vas. predragi prijatel. se zanesem /.daj do či-lega. Vi >ie duhoven, vi služite Bogu. na kterega sem začel verovati; vi mi pomagajte!** — kaj bi mi moglo biti ljubši, kakor take besede! S preveliko radosti>» mu obljubim, da storim Vse. kar mi je mori. ..(Manile. di..gi gospod! pii tej d liri volji." djal *cm mu. ..m < c B-g d:». spremeni se vam vasa nesreča v radost in ld.«goi.*! ..Tega ze ne iicakam ua zemlji. — za to je zc pic-po/.no !** piavt doktor. Moja telest.a moč je ob tla. Vesel bodem. ce bo Ic saj mo| duh za opravilo, ki me čaka.*' ..Bodite serčni. dragi gospod! Zaupajte na Boga; molile - in pomoč iz nebes vam je zanesljiva.*' ..Prav da. na - nj zaupam, sej vidim iu čutim, kako miloscrčeu p-;** je ves giujeu odgovoril; glas se mu je tresel iu stiskal mi jc roko. kakor stari prijatel. Srečno, sreč-no! — Vendar, še to vam moram povedati, da pri svoji neveri m zanemarjeni -aiiiopašnosti sem imel le malo sieče iu okusil nisem kar nič veselja uc. Ze sama misel na-njo mi je grenila življenje; zaral nje nisem imel nobene tolažbe — ne v nesreči nc v nadlogah; ona mi je vzela vso podporo v mojih težavah. Oče. molile za-me iu kmali zu-pet piidite k meni!** — Seiee me te ti salo. ko sem se poslovil z doktorjem iu -el 17 hise. Kjer se je tako očitno pokazala Bo/.ja roka. ..Pota Gosp.«do\c s» čudne!* sem djal. iu poveličeval sem Njegovo milost. ki je zgubljenega sina tako modro pripravljala na pravo stezo. Molil sem za-nj z veliko gorečnostjo. z menoj je molilo veliko stevivilo revežev iu sirutek. ki so poznali in okusili njegovo dobrodeljnost; molitev hvaležnih sere. molitev za dobrotnika pa veliko premore pri Bogu. Bal sem se. da tudui doktorjev sprehod po noti utegne imeti žalostne nasledke. Pa res, lotila se ga ic bila huda inerzlica. Terpelo je pač tri uedelje. predno je nehal blesti, kar je pri tej bolezni zelo nevarno. Vedno mu je bil pred očmi hudobnež, ki je bil kriv vse njegove nesreče; plazil se mu je okoli postelje, kakor strašilo. Se zdaj me obidejo mravlje, kadar se spomnim, kako ga je preklinjal, da-si tudi je bil uui hudobnež že v grobu. Očital mu je vsako zlobno zasmehovanje, ki je ranjci spodkopavalo vero; — vse napade, s kterimi jo je odvračal ud Boga; očital mu je vse hudo, k čemur je zapeljal njega samega; neči-mernost, ki mu jc ostrupila srečo tihega življenja: klel ga je. ker ga je obropal vere in pobožne žene. Divji smeh se je verstil z milim jokom. Vil si je roke iu z groznim krikom prizadeval si, kako bi smert odpodil od sebe. ..Nc smem še umreti!" je vpil in zdihoval. ..Prej se morain še z Bogom spraviti!" — Pa res; ni uinerl. Milostljiv bivši sam, dosegel je milost tudi pri Gospodu. Bog je uslišal molitev revnih na zemlji iu prošnje njegove spokorjcnc žene v večnosti. Nevarnost je bila preč, pa putika sc mu je ugostila v nogah in rokah, kar se je bil prehladi! ouo noč ua pokopališči. Dolgo ni mogel nič iz hiše. Terpel je bolečine tiho iu voljno in hvalil Boga. da mu je saj pamet ohranil zdravo. Pečal se jc odslej edino Ic z Božjimi rečmi: premišljeval in pogovarjal se o Bogu, bral sveto pismo iu vedno jc molil. I.judoljubo serce mu je prihajalo veliko bolj milo iu pripravno za vse dobro. — Neizrečeno sem se veselil, ko sem vidil, s kako gorečnostjo da moli; očitno se je kazala pri njem Božja milost. Vsaki dau je bolj spoznaval resnice svete vere in dan na dau mu je bilo serce mirnejši. Videl je, kaku sveta je *era kristusova, kako ena resnica izvira iz druge. Čudil se je sam sebi, da tega ni vedel zc prej iu milo jc tožil, tla je bil tako dolgo zaslepljen. Tako je preteklo nekoliko nedelj in Kristusova beseda mu je poslala vir iu porok svete resnice: neverni doktor je postal verni kristjan. Pa čakalo naju je šc drugo delo. Kakor je tekel, bil ie iz protestanško rodovinc. Kakor je rastla vera v serci, tako so inu vstajale tudi one žive kače. strupene misli zoper pravo vero, iu gerde napake, ki jih krivično očita katoliški cerkvi ves nekatoliski s*et. Jaz tudi tega nisem pre-zerl, pa tudi se ne ustrašil. Doktor se mi je razodel odkritoserčno. in btez vsega obrekovanja sem stavil mu pred «»či le ciste in proste besede iz svete vere. jasnil sem mu |ih iu dokazal, kako zlobno jim krivoverci preobračajo pravi pomen. Ze sam brez mene je spoznal, kako imenitno se pregovori svetega pisma vjemaju z razumom, da lako rekoč eden iz druzega morajo izvirali. Nič več mu niso bili cerkveni obredi, s kterimi cerkev vse svoje opravila posvečuje iu poterduje, le igrača, inslepija. kakor je prej menil; po njih je spoznal, kako podutna je uvela Cerkev iu kako skerbna mati. Zemlja, nebo, čas in večnost, vse se mu je pokazalo zdaj v drugi luči, iu njegov duh jc bil dau ua dan bližej neusahljivemu viru vse resnice. Jaz pa sem ga podpiral pri tem — in Bog sam je k sebi vabil njegovo blago dušo. Bilo je v dan Marijnega vnebovzetja, ko sem zapazil, piišed k njemu, tla jc nenavadno navdušen, kmali setn zvedel tudi, zakaj. ,.Duhovni oče!" djal mi jc, ..tudi jaz sem si izvolil lepšo stran: jaz bi se rad pokatoličil: — tpam, da me Cerkev sprejme za svojega sina. sej apostelj pravi, da je steber in skala resnici. Velikrat sem se v življenji pregrešil zoper njo, — pa Gospod se me je usmilil. — njegova Cerkev ne zaverže spokorucga grešnika; kaj ne. da ue ?" Kaj seiu mu odgovoril, kaj čutil, to si misli lahko vsak sam. Zdelo se mi je, kakor da se nebo odpira pred menoj; angelsko veselje mi je napajalo dušo. Dal sem mu na voljo, uaj si izvoli čas. kadar hoče za spoznanje vere. „Ker mi že to dovolite, rad bi," je djal, „da bi se to očitno zgodilo. Vzdigoval nem ne zoper Kristusa, za-sramoval sem njegovo Cerkev očitno: — uaj zve svet, da se me je utonili! Gospod, da sem se odpovedal svojim grehom. Drugo pa preskcrbitc sami. kar in kadar bi bilo meui storiti.'* Povedal sem mu, kaj mislim jaz iu obljubil, da ga bodem vsak dan pripravljal za to imenituo sveto uro. — Na dan svetega Avguština je bila pri nas obletnica cerkvenega posvečevanja. Cerkev je bila polna, kakor sveti dau. Doktorjevu spieobernjcnje je vse verne duše napoluilo z radostjo. Vsak je hotel vidili iu slišati, kako je slavni mož spoznal pravo vero. Vse jc vriskalo iu hvalilo ga. — Pa ta radost ui dolgo terpela. Blagi spokorjenec jc v žalostnih skušnjah svojega britkega življenja dozorel za nebeško domovino. Ko se je bil »preoberuil. ozdravel je šc precej in gorečnost do dobrega mu je rasla dau na dau: ali solnce življenja se mu je nagnilo k za padu Nek hladen listopadov večer gre od boluika domu iu mraz ga preleti. I.eči mora in ni več vstal. Čutil je. da se mu bliža smert, pa ni se je bal. Naj bolj je skerbel za-to. da bi sc dobro pripravil. Pospravil je vse svoje reci. napravil oporoko, pa prosil, da bi ga prišel spovedat in obhajat. To jc bilo ravno ua dan sv. Andreja, ko sem mu nesel svete sakramente. Neštevilna množica me je spremljala do doma, iu marsiktero oko je hibi solzno, marsiktero serce se je balo smerti, ki je žugala vzeti neti« rojenega Ijudo-rnila. Ta čas, ko sem bil jaz pri mem in podal mu sv. Kešnje telo, spremenil sc je njegov dom \ Bozj« hiso. \a dvori je molila hvaležna množica. — zgorej )e serce Bogu vdanega iu z vero posveti nega spreoberniei.ca postalo dom iu oltar Odrešenikov. Mir in blaženost mu »c -veta vera lila v serce in Božja piicujocntsi mu jc obraz jusnila. Pokorno. tiho in voljno je terpel bolečine. Zadnjic mu angelj zatisne oči - zaspal je smerti. kakor bogabojcc uruvicnik Kleče pri njegovi postelji molila je liho pa jokala zbrana množica. ..Ilvalu Tebi, t hI rešen u k 1 ki si me pomilostil. da sem se pokatoličil. — iu umiram s Teboj. - Gospod . Tebi izročim svojo dušo! Jezu-, usmili se me!" to so bile njegove zadnje besede. Njegova smert iu njegov pogreb je lami vse mesto. Tisoč in tisoč ljudi ga je spremilo do groba; tisoč iu tisoč jih je objokovalo ranjcega dobrotnika. Njegova oporoka je bila venec prave ljubezni. — grobni napis je terdi I njegovo sveto vero. Vso spomlad do terde zime ui njegov grob ob nedeljah nikoli prazen : namesti lastnih otrok molijo na njem ljudje, ki slave moža, kterega je ljubezen peljala s pota — polnega zmotnjave iu prepeljala k pravi luči iu večni sreči, in ki tudi po smerti ne neha dobrot skazovati svojim bratom v nadlogah. Pogrebev. kopiji, kopiji mi lopata. Groba temne odpri vrat«. Trudni da k pokoju leže va-nj! Ure so življenja štete . Stare, mladeneč. malo dele /grudi v grob se, ko nc misli na-naj. Prej . poznej. gotovo pride Smert : nihče jej nc uide. kar rodi se. zopet mine vse; Solnce. zvezde, luna jasna. Cesar, kralj al dvica krasna: Istim vse zakonom vklanja sc kopiji pridno mi lopata. \ svet nov odpri njeiuu vrata, ki zastonj ibkal je tukaj mir. Serce bo se ohladilo , Han skeleči1! ne čutilo : Tam neha :i vljenja divja tir. Znancem svojim in tovaršem. Otročičem , blagim staršem l.e za kratek čas je dal slovo. Daleč ni več ura zadnja, kmali njih gomila hladna \ avoje krilo tud sprejela bo. kopiji, kopli mi I pata, tiroba temne odpri vrata. Trudni da k pokoju leže va-nj! k družim tukej brez števila Mene boš tud položila . ko minul mi bo življenja sanj. De/članov. Popotni spominki. Romanje k sv. Kervi v zgornjem Gorotann. V č a s t i I n i spomin š t i r i s t o I e t u i e e slavne ljubljanske škofije popisuje Jož. I.cvirnik. (Dalje.) Naprej gredočemu v lekla se mi jc cesta. kmali pokazala lik v podnožju levih gora na visokem zemeljskem nasipu farna vas ,,Stali." Grozov itniiu gnjusobam razdjanja res je bila zapadeua že od nekdaj Itcl-ka dolina, in je žalibog še zdaj. Tudi Stali sloji na zasipu nekdanje va-i „\\'ildek." Po ustueui izročilu je blizo pred tisoč leti poleti potok, ki z visocih gora teče skoz sedanjo vas, ludi selo \Vildek pokončal ter ga zasul v večno gomilo pod svojo šaro. Ku sam hlev neki je bil ostal od vsega sela . odtod tudi ime nove vasi Stali (slovenski hlev.) Pogo-t«. i/.kopovaue stare zidinc iu drugo orodje, kakor tudi ua-dcua stara slika vasi „\Vildck." dajo nekako veljavnost i«, gotovost ustnemu izročilu. Pa tudi dandanašnji je leg . ' asi zastran ravno omenjenega potoka in stermih rahlih g<»? /a-ujo zlo nevarna. I.eta proti! ji je. akoravno -e je bila še komaj vzdignila iz la/.valin pop.ej"•»•»•ga leta. .sled hudih nalivov nov pogin. V strahu iu trepetu hilci • jc vse prebivavstvo v farno cerkev, kjer je preti oltarjem kleče prosilo Boga za usmiljenje, pomot- iu rešitev. Njih vroče molitve uslišane so bile; odvernjcua je bila žugajoča šiba Božja. — Dolgo let bil je tu sede/, okrajne gosposke za zgornji del Belske doline; v poslednjem času prenesen jc po pravični razsodbi v Voglice. — Iz vasi pelje cesta zopel steriuo doli o brežju Bele. prestopi taisto in pelje med visokimi hribi po preeej pustem kraji. Vas llclatrata ( nemški prestavIjavcc prekcrslil jo je, kakor vidim černo na belo. v: „\Vollatratteu") stoji v podnožju silnega ..Krcutz-ck-a ," ki steguje svoje drugo podnožje tje k ..Greifenburg-u" v Dravsko dolino. Iz njegovih grapa pridši hudourniki v žalost iu stisko prebivavcev tudi ua ti strani hudo gospodarijo. Naprej od imenovane vasi dela dolina velik ovinek prol levi iu doli ob podnožju levih hribov pokaže sc velika zemeljska derča, imenovana ..Klausenkofcl." I.eta po- sula se je rahla peščena gora, končala kakih 200 oralov obdelanega gorjatiskega, iu okoli IDO oralov ravninskega zemljišču. Bela, potisnjena skoz le nesreče k desnemu gorovju. zaderzana je bila v svojem teku, je nastopila nazaj ler pokriva še zdaj s svojimi valovi velike prostuie ravninske jezeru enako. Pa ui še menda doveršena žalo-igra tega kraja. Šc so viditi kmetije po višinah gori in skoraj tik ob straneh peščenih derč. Tudi tem proti prej ali poznej usode polua pot v ravnino iu z njo popolno vui-čenje. 1'bogi ljudje ! v kakem strahu morajo bili o velikih nalivih; slednji trenutek jim pogubo proti. — Pot se mi je precej dolgo vlekla, prejden prišel sem do ravno popisane derče; koračil pa vem da sem dobro četertiuko ure. preden sem prešel rumenkasti grič zemeljskega plazu, l.e mali belkasti virček žuborel je danes prav pohlevno od strahovitih derč doli; al. popotnik, nc upaj mu! Malo dežja zaleze. in že ti privali toliko sare Naboj, da Ic grede je centa zasuta. Ob večjih nevihtah pa visi življenje tu mem potujočih ko kapljica na veji ob brezdnu neizmernega morja. — l ii k raj tega nevarnega kraja zasukala sc mi je zopet dolina močno k desni iu v pol ure bil sem v vasi Fragant. Ze od dalječ blisketal se mi je beli cerkveni stolpič nasprot, ko pa v vas pridem, z enako radostjo zapazim, da zida sc tu ravno nova cerkev (podružnica bližnje fare v Blatah). V posebno čast Fragančanov pa morem povedati, da njih zidanje ui kar si bodi koj tje v en dan: o ne ! V nar čistejšem gotiskem zlogu pozidali so si svojo cerkvico, ktera jih bo. akoravno ni velika, stala čez 000O gold. Za podružnico gotovo ue majhen denar. Oštir vaščanski, pri kterem sem malo malical, je s posebno vnemo govoril od njih nove cerkvice. Vcrli poštami mož pa mi jc tudi pri-terdil moje mnenje, ko sem od drugih krajev govori vši rekel, da sedanji rod bo komaj ohranil to. kur so nam pozidali slavni preddedje. — Znamenita jc fraganška okolica zastran svojih bakrenih rudnikov, ki se nahajajo v gorah proti severju ležečih. Tudi ..malo-fraganške toplice" pod visokim mejnikom Solnograškim gori slovele so nekdaj; ker pu je imela ta divje - romantična okolica, ki jo zalisa med drugim tudi dvoje gorsko jezero, menda premalo tako imenovanega komfoita za naš mehki vek, opušene so toplice zdaj popolnoma. Tako plačuje svet Stvarniku svojemu zu resnično zdravilne vire, ki mu jih je podarila neskončna dobrota in milost njegova. — Nekako serdit zastran tega, du ves h o/.j i dan nisem je mogel za plačilo dobiti prilike zu vožnjo, sc tukuj ne bi bil pečal mnogo za voz; ker pa jc bil ravno neki dečko iz zgornje Bele i ..Obervcl-lach." terg z okrajno gosposko za spodnjo Bclsko dolino ) tukaj, ki je bil pripeljal oštirju ki uha. vprašal sem ga vender. ne hi se li zamogel peljati z njim. kajti kosti moje dovolj so bile žc premočene od soparice malega serpana. ..Imam slab voz,** pravi fant. .laz pa, ki /e zdavucj vem, da bolje sc jc slabo peljati ko dobro iti, nisem prašal zato. Domače lestvice na kolih, pa deska čez. o io je že pošten sedež za trudne noge. Vsedla sva .»e s fantom na voz. pa derči ! šla sva jo ko nalaš proti zgornji Beli. kake pol ure odtod stala nama jc k levi od ceste farna vas Blate (nemški Flatah), na desno unkraj Bele pa so šterleli čemi diinuiki plavževi (Schmelzhutten) izmed obširnih zidin. Hribi okolični. akoravno od svete Kervi doli skoz in skoz kratkomalo niso bili nizki, naraščali so se zopet vidno, ravnina pa širila sc jc bolj iu bolj. Okolica zgornjo-belska rastlu jc takorekoč iz tla pred menoj; morem reči. du bila mi je posebno mila: ne veiu pa, jc li prejueila res čute rnoje ujciiu okrajna prijetnost, ali pa je delal (o v meni spomin ua tisti za mene še mladostni srečni čas. ko je bival v ti okolici eden izmed onih mojih, ktere sklepa že po naravnih zakonih vez naj serčnejše ljubezni. k (emu je bil moj mladi voznik — dečko šc nekako posebno zgovoren, tako da hitel rni jc čas skorej prehitro. kmal posvetil se mi je -- nahajočemu se na zmerni višini — orjaški gotiški stolp zgornjo- belski; prejdeu pa pripeljem le. dragi moj, do Ije, ugledava še k levi tje odzdignjeno pod hribovjem vas in cerkvico Seborjansko t nemški Sobriachl'o ustnem izročilu vzdignila se je tu cerkev iz razvalin starega paganskega svetišča in je bila neki s ši. 1'etersko v lesu (n. St. Peter im llolz | na I.umskem polju (prideva, blagi bravce. tudi midva blizo tje) iua naj pervJi kristjanskih cerkva dandanašnjega zgornjega (■oroiana. Tesno zgor nad vasjo viditi so na stermem griču meršu\e razvaline sturegu grada, obseiičevune s stoletnimi boio\ci. To li je rojstni dom zduvncj že zaspale rodotiiie zl. vitez."* Selmrjaiiov iSobiiach). slavno znanih \ okrajinah gorotauskih iu kranjskih. Bolj stalno ko ih že zdavnej tazpadeiio domovje slove nepozahljivc delu imenovane rodovine. Naj sla\uiši med njimi. Zisa Seboijaiiski. je bil deželni stotnik Krajnski in gospod Koroški. Leta 1440, ko so se združene dežele Stirska, Koroška in Kranjska hrabro vstavile za stiskano domovino prot nemirnim Ogrom, bil je on eden izmed njih, ki so se poleg Radgone naj slavniši obnašali za vladarske pravice. — Druga, veliko večja iu dobro ohranjena razvalina „Groppenstein"-ska kipi kmal naprej tje od Scberjan na iztoku dolge Malniške doline. Skoz to dolino peljala je nekdaj rimska cesta — tako imenovana paganska pot — čez visoke Korm-ške Ture ( Korntauerii) na Solnograško, iu hodijo tudi še zdaj o poletnem času popotniki pogosto čez malniške in inokropoljske Ture v sloveče toplice „Gasteii)"-ske, kamor se iz zgornje Bele neki v enem dnevu lahko pride. Popotniki, ki so prehodili to dolino, vedo toliko mikavnega o nji povedati, da zbudili so mi želje, ako mi Bog da doživeti še kako uro, pojdeni pogledat enkrat skozi njo v Gastein. — t Dalje nasled.) Ogletl po Slovenskem. In flopi*i. Iz Ljubljane. Slovensko slovstvo sc čudo hitro množi, skorej zmiraj imamo kaj novega naznanovati. — „Ko leda r slovenski" je tudi za novo leto 1804, kakor navadno, poln dobre robe; na čelu ima podobo Vclehrada na Moravskem. podučili iu vedrilni spisi pa so: Nove zemljepisne /.najdbe; Atene v stari in novi Grccii; Velehrad. nekdanji sedež ss. Cirila in Metoda na Moravskem; Celje, staro slovensko mesto; llarbana, naj starja Božja pot na Primorskem; Sv. Mohor in Fortunat, aposteljua za Primorje in Kranjsko; Žiga baron llerberstciii itd. Zc to kaže. da je II i c i u g e r j e v koledar res ..sloveusk ,** gotovo se bo slehern z njim oskerbel. (■lasov goreiiskili 2. zvezek pridnega gosp. A. Vavkeu-u, učeuika v Cerkljah, je ravnokar prišel na svitlo iu obsega napeve k naslednjim pesmam: Kmet; Na goro: God enakopravnosti; Pozdrav; Moj iIohi ; Poziv Goreucem; V štirdesetem letu; Lovska. Vse pesmi so poštene, torej smemo ..Glase" Slovencem brez skerbi priporočiti. ( Pri Gerberji po 70 kr. ) ..Makrobiotika sli nauki, po kterih se more človeško življenje zdravo ohraniti in podaljšati. Spisal veči del po C. Ilufelaudu iu založil Matija Prelog, doktor zdravilstva v Mariboru 1804." Čedno na 17 poluh natisnjeno delo je posvečeno sluvucinu dr. Miklošiču. Cena 1 gold. 20 kr. Nismo utegnili vsega dela prebrati in pregledati, gosp. pisatelj pa zagotavlja v predgovoru, du se sme vsukeiuu brez skerbi v roke dati, in da jc to knjigo spisal glede ua manj učeno ljudstvo, posebno na mladino, se ve da že bolj godno. ..Novice" naztianujcjo, tla so mlgsp. škof Strosmajcr poslali iz Diukova obljubljenih 1000 gold. za slovcusko matico. — Iz Ljubljane. ,,Novice" pišejo: Pravila ...Matice," ki naj bo s svojo slovstveno delavnostjo obsegala ves slovenski narod, so bile po dr. Tomuiiu iu dr. .lan. Blci\veis-u si. c. k. deželnemu poglavarju v Ljubljani, du jih blagovoli predložiti Njih Veličanstvu Cesarju v poterjeiije, izročene s podpisi gospodov, ki so stopili v kolo osuovalncga odbora. Potem naziiaiitijejo 40 mož iz raznih slovenskih krujev. ki so v začasnem ali osnovulncm odboru iu so osnovo pod-pisali. Novice pristavljajo: ..Osnovo — rečemo — in nc več. da ne misli kdo, da prav tako morajo biti pravila iu nikakor drugač ue." Matica za slovensko slovstvo, to je zares izveistna misel, to je pot, po kteri sc zamorejo vsaktere vede zanesljivo in tudi urno med ljudstvo razširjati in olikovaujc naroda bode z njeno pomočjo, uko bo dobro vravnana. zainnglo veliko hitrejše napredvuti. llog daj. tla bi se hitro ua noge spravila in jela delati. Pristaviti pa vender moramo to-le: Kakor deržava pri enac h napravah vestno pazi. da se ne dopusti kaj v njeno škodo; enako mora tudi Cerkev za-se skcrbna biti. Postave matičiiie naj bodo torej od cerkvene strani take, da bode za vse prihodnje dobro zavnrvano, da matica nikoli ne bo nobenega dela podpirala, ktero bi utegnilo — kakor koli bi b o d i — s I o v e n m k o m u narodu v n r a v n o škodo biti. Slovstvo je narodu naj veči blagor, utegne pa tudi biti naj veči nesreča, ako sc v hudo zverže. Vemo, da so vstauo-vitelji pošteni iu modri možje, ali dostikrat sc v začetku na marsikaj nc misli, in pozneje sc uu slabo oberne; toraj nai bi cerkveni možje, ki so v tem odboru, na tanko za-znamnjali, kaj da Cerkev tirja, ter bode potem tudi slovensko duhovstvo brez pomislika k materi pristopilo. Opomnimo naj n. pr. samoto, da v oddelku za pregledovanje spisov za natis bi moglo vselej tudi nekaj duhovnov biti in zagotovljeno, ako se cerkvena stran kakega dela ne upa poterditi. da se ne daje na svitlo. To je eno poglavitnih reči in še marsikaj cnacega. l»obro bi bilo, ako bi kak »najdeni pisatelj pogoje zložil, ktere so potrebne, da potem zraven druzih tudi slovensko duhovstvo brez skerbi sme k matici pristopiti; zakaj dobro iu modro vravnuna matica nam je silo potrebna, da >e ljudstvo izobrazujc iu uapredva z druzimi narodi vred. Kdor bi nam tc vesoljne človečanske pravice ne privošil. bil bi sovražnik človeštva iu nečlovek. Iz Gorice. Kavno zdaj tiska naš bukvar Janez Pater-noli „Navod k pobožnemu življenju." prav koristno knjigo za vsaki stan, posebno za bogoslovce. Obsega dva dela: 1) Stoegerjevo „TugeudlebenM poslo\cnjeno, in 2) vsakdanje molitve po Schloru. Vem, Ha si pobožni Slovenec tacih bukev rad kupuje; ni mi jih tedaj treba veliko priporočati, priporočale se bodo same. Obsegale bodo blizo 10 tiskanih pol. Cena pa jim bo nizka. Veliko truda so mi prizadele, to jc res, al vse mi bode obilno poplačano, čc mIi bodo Slovenci veselo sprejeli. Andrej Makarovič. bogoslovce v Gorici. n4. Dandanašnji noben narod, ki je le kulikaj olikan ali pa se olikuje, brez časnikov ne more bili. In vse okolišine so take, da bi bila tudi za katoliško Cerkev očitna škoda, ako bi ne imela svojih listov, kteri imajo nalogo, toliko velikanskih zmešnjav in krivih misli sedanje dobe na pravo pot zavračati, in občinstvu resnico kazati, ki se dostikrat težko izmed hlišnili dozdev razloči. Te misli nas iiagibujeji., še nadalje Zgodnjo Danico na svitlo dajati, ako jo bodo ljubi Slovenci obilno podpirali, dasiravuo v teli čudnih časih liste vredovati ui ravno delo na rožicah in v senčnem hladu. Spodbuduje nas k temu tudi zmiraj bolj obilno branje našega cerkvenega časnika in pa pridno delanje verlih pisavcev zanj. /c imamo od izverstnili Slovencev obilno ne le vse skozi koristnih, ampak tudi prav posebno nočnih in v lepem zlogu pisanih tvarm, ki bodo častito občinstvo prijetno podučevale in rahlo razvese- serčna prošnja do citateljev in pisateljev tudi za novo leto, ker le tako se zamore časnik ohraniti, in pridna podpora in udeleževanje nas oserčuje v težavnem delu. Naročnino prosimo hitro poslati, da sc napisi natisnejo in se list do časa zamore opravljati. Velja pa »Zgodnja Danica": Za celo leto po pošti............3 gold. — kr. n. dn. Za pol leta po pošti ............1 „ 60 „ „ Za celo leto v tiskarnici...........2 ,, 60 „ „ Za pol leta v tiskarnici ...........1 „ 30 ,, ., Za pošiljanje na dom v Ljubljani se plača.....— „ 20 „ „ Ako je treba napis skoz leto prenarejati......— „ 15 ,, ,, Luka Jeran, Jožef Blaznik, vrednik. založnik. Odgovorni vrednik: Luka Jeran. — Natiskar in založnik: Jožel* Blaznik v Ljubljani.