MESTNO ŽIVLJENJE Jorge  Guillen
Pota, ceste, vrt,
ruša — in njeni rajnki.
Umreti, ne, živeti.
O kako je mestna večnost!
Glej pokončen grob, drugih tam imena. In neumrljivost svojo si jesen ohranja.
Kaj pa ta bolest? Ruši nič ni znano o nobenem zbogom. Kje tedaj je smrt?
Vrvež mesta živ krog in krog gomil. Isti vsepovsod mir se tu preceja.
Združeni v pozabi vselej eni sami, eno le krdelo rajnki so in živi.
424-