s i Iistrslcjvenskih^delavccTY AmerikL TUe largest Slovenka Daifcr m the United State*. lamed every day except Sundays and legal Holidays. 75,000 Readers. V NANKING SO PREVEDLI I B SEDEM TISOČ RANJENCEV ŠTEVILO MRTVIH NI ZNANO Včeraj sta se zavriili dve veliki bitkit v katerima so bili vstaši zmagovalci. — Generala Yen in Feng sta pretrgala zvezo med Nankingčani. — Cenzura je izredno stroga in poročila so precej nejasna. — Kaj je cilj revolucijonarev? TORNADO ZAHTEVAL 67 ŽRTEV Za vse žrtve se bo vršila skupna pogrebna služba. — Obseg povzročene škode še ni dognan. Narodna garda na straži. NANKING, Kitajska, 8. maja. — Danes je pri-:lo do vročih bojev med armado nankingske vlade ter med združenimi povelj.iiki severne Kitajske. V Nanking oziroma v Suchow so privedli sedem-tisoč ranjencev. Kohko vojakov je na bojišču mrtvih obležalo, se zaenkrat še ni moglo dognati, kajti uvedena je stroga cenzura, in poročila, ki prihajajo z bojišča, so ja-ko nepopolna. Tud: o izgubah severnih čet ni ničesar znanega. Severnjakom načelujeta generala Yen Hsi San in Feng Yu Hs ang. V ladne čete so napadli ob železniški!progi, ki teče petdeset milj zapadno od Suchowa. Po kratkem času se jim je fx>srečilo prekiniti med njimi vse komunikacije. Tudi zveza z Nankingom je ogrožena. Včeraj sta se za vršili dve bitki. Posebno vroča je bila ona v provinci Santung. Med siapadalci tudi vojaštvo iz province San-si, ki velja za najbolj izvežbano. Gen. Cang Kai Sek, predsednik nankinške vlade, bc nahaja v Pengpu. Od vseh strani mu očitajo, zakaj še ni prevzel poveljstva nad n?*nkinškimi četami. Pred dobrim mesecem je objavil governer province Sansi, Ven Hsi San, da ga je koalicija severnih voditeljev zbrala za poveljnika v boju proti na-< ijonalisiični vladi v Nankingu. Današnja bitka je bila prva izza one objave. 'BTir vstašev je, cdstaviti Kaj Seka, češ, da se je proglesil diktatorjem ter da je njegova vlada ko- ri,ptna* hHm ! mM IT Im ITako;*vani "krščanski general * Feng Yu Hsiang |e proklamiral novo nacionalistično vlado vlPei-pinga. DALLAS, Toxas. 8. maja. — Kolikor se je mfjglo dosedaj dognati, j a zahteval tornado, ki je divjal po raznih krajih Texasa, 67 člove.škin 31 pSS žrtev. Skupne pogrebne ckižbe se bodo vršile prihodnji torek in src- ""MtMTffill V mestu Frost, kjer je povzročil L? E3M tornado največje opustoienje, bo svečana pogrebna služba b.^.ia, katere se bodo udeležili prebivalci vseh veroizpovedi. Mesto se nahaja južno-iztočno od tukaj DVA KAZNENCA V COLUMBUS USMRČENA Strojna puška se je baje ponesreči sprožila. — -Štiristo kaznencev je še vedno nastanjenih v sto-kadi. Najbrž bo poteklo še precej časa. pre dno bo mogoče ugot:viti natančno število mrtvih m oognati obseg škode. Reševalci so najprej izjavili, t*a je mrtvih štirideset oseb, pozneje je bilo pa rečeno, da znaša število nad osemdeset, kar se je pa izkasalo krt pretirano. Mnogo ranjenih najbrž ne bo okre valo. ker so bili izpostavljeni slabemu vremenu. Dosti se jih bori s pljučnico. v Las'nino prebivalstva straži narodna garda. V Mesto Frost so dospeli miličar-ji včeraj zjutraj. Najprej so m~rali gasiti, kajti ponoči jt dvakrat u-dariia strela ter povzročila na dveh krajih požar. • Splošno se ceni. da znaša škoda več kot poldrugi milijon dolarjev. COLUMBUS. Ohio. 8. maja. — V tukajšnji državni kaznilnici se je baje ponesreči sprožila strojna puška in krogle so usmrtile dva kaz-nenca, ki sta se nahajala na dvorišču. Strojna puška je bila p:stav-ljena na kapeli izza onega časa, ko sc se jetniki uprli in so oblasti nasilno zatrle upor. COLUMBUS. O., 8. maja. — V državni kaznilnici je 7č«raj drugič izbruhnil pjžar. Začeli so namreč goreti šotori, v katerih so kaznen-ci prenočevali. Ker je bil močan veter, se je plamen hitro razširil ter kmalu objel oseminosemdeset šotorov. Pri tem ni bil nihče poškodovan. 9| Nekako 400 kaznencev se še vedno nahaja v žičnati stokadi in bodo tam toliko časa, dokler ne za-vršena popravila v kaznilnici. Kziznenci so se redno obnašali, toda začeli so strahovito kričati, ko so zaduhali dim. Pazniki sd ogenj sami pogasili in niso hoteli klicati na pomoč požarne bramoe, misleč, da bi to kaznence še bolj razburilo. VOJAŠTVO PATRULIRA M PO TUNISU Moslimani so hoteli demonstrirati proti katoliškemu kongresu. — Vse ceste so zastražene. NA ŠPANSKEM VLADA MIR Španskim .generalom je izpodletel poskus, da bi ustanovili novo diktaturo. — Študentje štraj-kajo. MADRID, Španska, 8. maja. — Po Parizu so se razširile govorice, da sta dva španska generala nameravala ustanoviti novo diktaturo. Tukajšnje oblasti te vesti odločno dementirajo ter zatrjujejo, da vlada na Španskem popoln mir. B—' BHšfBpl PARIZ. Francija, 8. maja. — Iz Madrida poročajo, da je ministrski predsednik Berenguer odločno nastopil proti generaloma Anidi iii Barren, ki sta nameravala ustanoviti na Španskem diktaturo. SEVTLLA, Španska, 8. maja. — Študentje tukajšnje univerze so v znak simpatij z madridskimi štu-dena zaštrajkali. Viada je nameravala danes otvo-riti univerzo, toda študentje sc ji prekrižali račune. Profesorji sim-pbUzirajo s študenti. NIKAKE PIJAČE NA KARTAGO, Tunis, 8. maja. — Danes so patrulirale po ulicah senega lske čete, da zagotove popoln mir tekom tridesetega mednarodnega evharističnega kongresa. Ko je bil otvorjen kongres, so Arabci organizirali v domačem mestnem delu moslimansko demonstracijo. koje namen je bil m>titi svečanosti. Oblasti so demonstracije takoj prepovedale in za vsak slučaj za-stražile ceste z vojaštvom. Senegalci namreč niso niti Kristijani niti mohamedanci. pač pa pogani. Vse ceste, vodeče iz Tuni-sa v Kartago, so zastražene. Edino-le udeleženci kongresa so imeli svoboden dohod. Prihodnji kongres se bo vršil v Buenos Airesu. Udeležencev je več kot dvajset tisoč, ki so prišli iz vseh delov sveta. Vse govore je mogoče natanč no slišati, ker so vscpTVsod postav Ijeni mogočni zvočniki. FRANCOZI RAZKAZUJEJO SVOJO MOČ Začetkom prihodnjega tedna se bodo vršili na Sredozemskem morju veliki francoski moma-. riški manevri. ALGECIRAS, Alžir, 8. maja. Francija je začela v tukajšnji bližini koncentrirati .svoje brodovje, kajti začetkom prihodnjega tedna se bodo pričeli v Sredozemskem morju veliki francoski mornariški manevri. Pri tej priliki bo Francija razvila vso svojo m:rnariško silo. If nes so cb afriški ooali francoske vojne ladje, ko jih skupna tonaža znaša 661.000 ton. Francosko časopisje porol-a. da je dospelo v Syrakus. na Sicilijo več nemških mornariških častnikov, katere so italijanske mornariške bolasti navduešno sprejete. Temu obisku pripisujejo Francozi velik pomen. B0UŠEVIKI NAPOVEDUJEJO NOVO VOJNO Zaplemba kitajske vzhodne železnice je bila preiskutnja sovjetskih obrambnih zmožnosti. GANDHI JA SO PLAČILNI DANI PREVEDLI V DRUGO JEC0 MOSKVA, Rusija, 8. maja. — [ Komisar za domače zadeve je ob- j javil danes dekret ki prepoveduje : prodajo alkoholičnih pijač. Take prodaje so prepovedane, kadar se izplašuje mezde v vseh mestih. Dekret, prepoveduje tudi prodajo o-pejnih pijač na revolncij§ke praznike. Pri izgredih, ki so se včeraj za vršili, je bilo u-smrčenih petindvajset, ranjenih pa nad sto o-seb. MADRID, Španska, 8. maja. — Odkar je zapustil znani revolucijo-n&rec don Unamuno tuKajšnje mesto. se je prebivalstvo precej po- mir"° ' H Vse važne strategi ene točke v mestu S3 pa za vsak slučaj še ved- Z7. S no za-, jražene. RmSto m mm "OU> Nu*«g- — ADMIRAL FULLER ZAPUSTIL BERMUDO -- HAMILTON, Bermuda, 8. maje. Podadmiral Sir Ciril Fuller je s svojo ženo in hčerkami odpotoval danes proti New Yorku. Admiral Fuller, ki je bil poveljnik te postaje, je bil pred kratkim povišal na mesto drugega lorda mornarice angleškega kralja. E-- BOMBAY, Indija, 8. maja. — Po-Policisti in neodvisni demonstranti so se danes spopadli pri Sholapuru. Petindvajset oseb je bilo ubitih, nekaJco sto pa ranjenih. VNUK MILLETA ZAPRT _ PARIZ. Francija, 8. maja. — ean Charles Millet, vnuk slavnega fraicosekga slikarja, je bil aretiran včeraj v Bartrizonu, kjer je njegov stari oče ustanovil šolo francoske umetnosti. S svojim tovarišem Pavlom Cazeau-jem *e baje osleparil izvedence in trgovce po vsej Franciji in v Meluntu sta bila obtožena sleparije, ko je Cazeau prodajal ponarejene slike. Po zaslišanju sta priznala, da sta prodajala kopije kot dela starih, slavnih mojstrov. Po uvodnem zaslišanju so vtaknili oba v ječo. POŠKODOVANA C A R 1- GRAJSKA M O S E J A - CARIGRAD, Turčija. 6. maja. — Slikovita Dolma Bagdže mošeja je ušla na skrivnostni način popolnemu uničenju, ko se jc unela mu-nicija na dvorišču. Ospnjegasci so si prizadevali namočiti zaboje, v katerih je bil spravljen smodnik. Ogenj se je pojavil v nekem sosednjem poslopju. Skoda je le malenkostna. ____ ri-ie Izgredi so izbruhnili, ko so Indijci piketirali žgan jame. To je bil najbolj resen izbruh sedanje kampanje za neodvisnost. Nemir se je zavrčil še predno so ljudje izvedeli, da je bil Mahatma Gandhi aretiran. Mesto ima nekako 120.000 prebivalcev, ter sc nahaja 220 milj južno od Bombay a. BOMBAY, Indija, 8. maja. — Ma-iiatma Gandhija, ki je bil aretiran v pondeljek radi kampanje za neodvisnost, so odvedli sinoči iz Yeroda jetnišnice ter ga prevedli v Purandnar vojaški sanatorij, ki je oddaljen 25 milj od Yerode Prevedli so ga vsledtega, ker je vladalo med prebivalstvom mesta Pooue veliko razburjenje in ker so oblasti v velikih skrbeh za njegovo zdravje. TRETJA ŽRTEV NESREČE UMRLA HACKENSACK N. J., 8. -maja. — Število smrtnih slučajev vsled eksplozije gazolinskega tanka na Te-torboro letalnem polju v petek, je doseglo včeraj tri, ko je umrl Edwin Eberle, sedemnajstletni sin Jakoba Eberle, predsednika zdravstvenega sveta v Hackensack bol- nišnici. ------ NAČELNIKI POZDRAVILI DOUMERGUE-A CONSTANTINE, Alžir. R maja Načelniki plemen iztočnega Alžir- ja so pozdravili predsednika Dou- c mergue-a, ko je dospel danes semkaj, da nadaljuje svoje potovanje po Iztoku, da proslavi stoletnico francoske okupacije. Na postaji jc polk Zuavov izkazal predsedniške časti, in na njimi jc krožil oddelek francoskih vojnih aeroplanov. LONDON, Anglija, 8. maja. Daily Mail je dobil iz Calcute poročilo, da je bilo dosti policijskih uradnikov poškodovanih v Rana-gatu, ko je ljudska množica napadla policijsko postajo ter skušala o-prostiti politične jetnike. MOSKVA Rusija, 8 maja. — Boljševiški vojni komisar, Klemcnt Vorošilov, je objavil brošuro z naslovom: "Ali bo izbruhnila mva vojna?'* Že dolgo nI imela nobena brošura v Rusiji toliko kupcev kot V<>-rošilova knjiga. Ljudje se kar pulijo zanjo. Lahko bi si po prihranili denar, kajti vsakomur mora biti jasno, da bo Voro&lov potrdil to vprašanje. Varošilov je mnenja, da bodo izbruhnile nove vojne in še prav kmalu, iz enostavnega razloga, ker so v^e kapitalistične države proti sovjetski Rusiji. Zaplenjen je kitajske iztone železnice v Mandžuriji je bilo po nj^-Kovem mnenju preizkušnja aovje,->ke obrambne zmožnosti. Napadi basmaških talp, ki so bili organizirani na afganistanskem ozemlju, so biLa nadaljna taka preizkušnja. katero je vprizonLa najbrž angleška vlada. V obeh slučajih je pa rdeča armada častno rešila svojo nalogo ter povzročila jo-vražniku težke izgu'je. - Dejstvo, da smo teandite popolnoma kaznovali pravi Vorošilov — pa nik;i4cor nc ponicnja. ti l nas v bodoče ne bodo skušali znova napasti. Vorošilov pravi, da vlada mogočen prepad med soclja listič no ek -nomijo v sovjetski uniji in kapitalističnim svetom, ki jo obdaja Nadaljni obstoj močne in uspešne sovjetske drfcave je nepre -tan j svarilo za kapitalistični svet, ki ^ boji vstaje delavcev in kmetov. Po mnenju Vorošilova bo vojna med sovjetsko Rusijo in kapitalističnim svetom zagotovo izbruhnila, toda ne še tako kmalu. DELHI, Inaiia, 3. maja. — Danes je bila zopet otvorjena trgovina, toda le v majhnem obsegu. Izza zadnjega torka, ko so izbruhnili nemiri ter zahtevali štiri človeške žrtve, vlada v mestu mir. ____ a aa a -n.'ia^ aaigwBi - • ž _- ADVERTISE lin "GLAS NARODA" Ek^EV državah V«U» umlcto . . . $6.00 (I Z* pol let« . - . .R. 53 00P Z* New York cdo leto - $7.00fl TKUCros CBILSEA W7t tutcrei m Second C1mm »teiter. September 21. IMS, at the ?ost Office at New Yeek, K. f, u4n Aet mt Cmikm of March S. 1TJ» TELETOM: CHELSEA SSft NO 109 — mv. 1M. I M^^^^BB^^^^^^B^MBMB NEW YORK. FRIDAY. MAY 9, 1931. — PETEK, 9. MAJA 193«. VOLUME »»»vm __ LETNIK ——gg-. ----- -—. — ........- . —i — — . —————— ■ , . _,_ _ IK^^k r% ^"TB ^^ W *W ^BP jo iv n „ mv mm mm ^k m n _ bb 1K jF W KB"! ■■ NCJNGESSER -jeva MAT3 ŠE UPA! _ --~«HBBHj|sfl| Mati francoskega zrako-piovca, ki je pred tremi leti s k u š a 1 poleteti v Amoriko; še vedno .iii izgubila upanj«. P API Z. Francije. 8. maja. — Ma-•ti »tuncoska^a -»^iatik* Chailesa RNuiijejfcerj* ^e vedno upa. da selr> njeti Mn vrnil, dasi j t minulo ie tro/e let ko je brez sleda izginil s Utvarišem Francis Coii-jem na poletu proti Ameriki. Dan« i« r<»fcia poroče- v*lcem Chariea ni mrtev. Za-tJ (ln:) umtr., da se bo »ttU ?rtcf par tedni to pobrali fran-eoM ribici u morja Mekiemco. v kateri je bila vest. da *a Nor^es-wr in Coli med canadskimi Lid'- , i*ma ter da potrebuJeU pomoči, i ixnA rtdno * | Trdno uveri^na — je U- j javila. — da ml bo sa tod p-^alal; DlSaJ -P m*o volja ii*i u Amerike Z* New Tor* ml celo leto__17 .00 tm Kanado .._________»100 Za pol let* _________________$3 50 It pol late ......................tlim Zft todMrtlo se celo teto_____.ITDC v« četrt tete ..............»1.50 i Za pol lete----------------S3.5C' - i.i --- ___ . . ______________ __ , B^jllfc^ Subscription Yearly te.oo. Advertisement on Agreement. "OlM Nerode" Una j a veaki den lroei&ii nedelj in praznikov. Orisbi hrei podplat in eeebeoetl ee oe prtoMuJejo iDener oe] ae blagovoli poHlJett 90 Muney Order Prt spremembi kraja naročnikov, mlmn, cn se nmta tndl pee J in > btvaUtto Tinini, hitreje najdemo ■titonilke GUI NAIOM", ll£ *¥. lttb Street, Ne« fork, M. T. T«icphM4: Ckebea |S7f ZAVRNITEV PARXERJA \ M|jj Napredno. uii « l .K' juriizitov.ila \ sr»»4«> v senatu |>»._f ]H»ln<> zim^o. Ko vršilo glasovanj«« jH>tniilvf «1. J.j J i'orkerja za zvrawga +**ltiika, ><■ jr vt'riua senatorje* bfc-1 ra^iižt prati t>otrt!uvt. Hlo zuiu^a jMniu nja ofw iit**n za reakcijoium-i-, potffeno [>a za i»ml>e^lnika. IHmovci j« določil l*arkt-rja ?a vlaua naj-] MKli.-Z-a, i las i so mu nekateri njegovi niistaši in! prijatelji to odločno «Mluikov izvoljene«- ji- h 11 |»ornžen. j IVrk» rjev -1 j -;>a«l;i hm.i najpomembnejše politi-! < doj^mlke u e«K». Ž«" v«'< k i a i -r |o upnliiM uiktiai na h iz takili ra/- tJaa m iogov, kakor-ni so ilovEKjlli do pakira ,J. J. Parkvrja V tfi;i *h*ajii m šjo »11 «>si-t»o pmlls^aiif^a. Parterju. ne more niiiee fnitati, nt mor« dvomit, o njegovih jiuUli«'-pniii zmotnostiK| V triu *luerju|je slo za gUav pfinnp. Sharker je potnli! ustavno |>< veije proti štrajknjo-« iui delavretn ter m pri ihii skliceval na n.ijvisje| ttt, ostava, da se w mi1 • kritizirati ftkJepov naj\ivM ^i* Votiiteljj* Ani*»ri-k« IMav »L«- Fet^raeije so lulil možje bi svojih m«' tih. H I i j | I ! eni (^MuMiili ■» jivifOfttl^ kak-.no -ta!«š*V . a v/« ina 1 s - m§ larger jimii -»ruatii/iratiMuu «1« !;tff«tvu in pojasnilo! I j** ut^io v senatu <«im* v. | BBb h In tako um jt- zgodilo, da nd<» rkerj« vo iukmiov i. nj«* zato zjtvim no, k«?r . « /a\ /»-;u.d napram organiziraniin H«X)ver si vhmiiNV ne )>o v tj« i miil imtw vati za r-la-na najviAjr^a i"«>diš<'';i kaki-^a r<'ak«-ijotmr<*a. kajti še en| tak poraz bi utt^nil fciti zanj ns%>.h j ..In, [riwp|!m ^Vn^BHonB tudi elan t najvišjoga smliše« h odo racuiišljalil o porazu in hod-> vh,»ni^>. Kot r<'eeuo, gre glavna zaslt.^a za to voditeljem Amo. riške Delavske Jj^j^^^jij ftalijanaki komentar o londonski konferenci flMUenakl "Corrlere del la Sera* priobčil je dokumentiran članek o ttsptrbu rmjsorožitverse iianlereoee e lxjnčKxiu Lui »mawra. da je ta n- Jtpeh pomeaibnejtBkakor pi fcoi-iferfnee. ki je sekljoctle svetovno vojno .Medalje prucnara list -4bo delo iUlijuMte dctefietje ni roam prcUlateOTul isloniti prc-J dobrimi naklepi Italije in pred energijo n enih političnih voditeljev, ki so tolmačili nazn anja Musili- j mia in s tem zadolžili fašizem in *to domovino. Pretep med beritaskimi občinskimi svetniki V beransirt rrzestni hišice pntio apr.la na »eji trajnega /a^topu za centnusi roenie do bum h sp^jpedov »M rtc^einani demokra-|t m4kaoauni|M H so jjc razvit končno v presep Povod je dala predvsem debata n;ed korrtunis-nim ckr ijnua nL*JL*prukom Syo ier- stopnikom Thofid^ern, v kateri Syc*unil so~ialna-dcmokratfkc-tta-za&iopnika v paei. Ta je b:i znat ae iHune prizore teko sjjsjru dvv-reni kakor ne tribunah Se)o to tudi keaoejfr Je priilc do pretepov I O rednem stedenju. ! g^H Redne; sledenja je najboljše zavarovanje proti posledi -I ram slabih delmrskih racmer. Oni. ki so v času obilnega za- | ; sluika štedl i. so polenoma stvoriil sklad, iz katerega lahko i j črpajo kadar nimajo dela. Redno 5teden ,e je velikega pomena za delavca, ki nima ( i drugega dohodka kot plače za delo svojih rok. Zato bi moral ; majhen del te plere prihraniti ee Sedete potrebe. Naša hink« p—iegi v zaaai meri vsem. ki here jo štedi- | ii. V prri vrsti fan ne te. da je denar natočen sir orno in tako, i I da C* r acatefj lahko nak čas zopet dvigne. Nato plača obi t - »ti po 4 'V as lete. priteM e vsakim meseeem. Te je naj- ; ! holjfee obfesvevenje. ki se ca mere sedaj pneekeveti se si- i j gome hranilne »loge. Vlagatelji lave« New Vovh-a nam polije jo denar najprt-pravnejie pc Postal Money Order ali Bank Draft. Od naših rajakov v Kanadi sprejemamo tudi Money Orders Drafts in gotovino V KANADSKIH DOLARJIH ter iste v polni vrednosti v ameriških dolarjih vpisnjemo v rlntnr | knjižice. SakserJState Bank ! 82 Cortlandt Street ut^: a »JBW YOBKa K. Y.jjfe j I I P "GLAS NARODA" ne čitm samo vmše članstvo« pač pa vsi Slovenci v vaši okolici. Selo-Moste pri Ljebijeni. t Ugledni ljubljanski dnevnik "Ju- 1 tro" r'*ne:--el je v sv ji velikonočni izaaji o priliki devet de>etietiike ^ p J i pa Bcnedika, pc»5C5inika v1 Straži: cu j>ri Kranju jako simpa- ! Iticni članek. Tudi jaz ~r pridružim otilnim ; če .t t kam. lu jih je sprejel s srčno i želje-, da bi do: akal in -e veselil ž ' njim o priliki njegove stoletnice. Veliko • smo imeli v vseh i li j.'k m Rndi dežja izosta la v Ljus-ljarii procesija i r, stolnice ■ ^ j« * IS na :-alo3t marsikatera zastopnice nezr.esa sjy>la. ki je hotela nositi in kazali nov paiuladan^ki klobuček in tudi marsikatera "avba" ni pri-i sla na svetlo. Polic in drugih dobrin je bilo vkljub .siromaštvu do-lI in piiače seveda tudi m manjkalo. Pa saj vuzorn je samo enkrai na le in iw.vo.citi jo delavcu kaj ; boljega. Upam. da Vam tudi v Ameriki kljub slabim časom v tem oziru m i ničesar manjkaij. Johnstown. Pa. Hrvatske prosvetno društvo "Rcdcljub" v Jclm-town, Pa., bo i.')vilo sv.>oj dvajs'.Uetiuco obstanka na dan 14 junija .s koncertom. i2!bclj.šai"'e programa to pc mrtxaio več hrvatskih in ploven- , .skih pevikih društev, katera so po- i vab'jejaa od deleč in tukaj iz oko- j lice Johns'o^n.i. j DrufcU dan po koncertu društvo j flcJ- ! mur krivica godila in da bo vsega dovolj. Farma jc desti obširna in v >lučaju .=lpbrga vremena je strehe dovolj. Pre imo druga podporna društva 37- Johnstown? in okolice, da i lasi ; sk prirejajo p:kn'k v na ta dan. nego] da pridete vsi na koncert m pik- ! ; n-k ''Rodoljuba", kar vam o priliki j Program »ledi ixwneje Z brat ticirr. poedrevom lx>u)s Stelamcii. | ( hirajo. 111. Dne 4. maja ^uio imeli priliko vi- '■ , deti nase slovenske kegljaoe. to naše cikssške in jolvetske. V>uk prijatelj .sp rta je videl in mora' ob ^ eudovat'i m7% in spretne--* katero i ;!:ara!t Moram pa pripo-^TAati. da rv ni veliko poznalo pr> nvx'i in prrtne^ti, K< r 1*. kouiij k a k 1» roo t 4k - pr - !j na Cika/aui naprej. Mora.rn tudi oekr.iiko omeniti ule- ; de kenltora. kntrr p redaje Kerin na 22. ec u med Lincoln in Wcoci Street. I H H...-?* .asm;. V p ven nadstropju so štiri vrstr- ix> ameriškem nscinu. .rep Ijcanom. da c ?f m bila brzojavnim potom cbvcs-' > cena. da je 24. aprila 1930 73 ved-j ^ no zaspal naš rojak in zvesti pri- š jatelj Jchn Stcrnad, podemaee j i Birtov JanV2 \z vasi Cesta št. 14. t Pokojni se je nahajal 10 mescev j ' v 5anat .1i.ju za jetične v New Hall, I Cal. Velikokrat mi je pisni in tožil,' j kako teisko in grenko jc čakati, j 1 kdaj 00 potrkala kruta zena. ker 1 vedel je. da pomoči nI zanj. Kolikor je meni znano, nc zapušča tu- • ] kaj nikakih sorodnikov, razen sva-! ' ka, ki se nahaja nekje v Gowandarj) N. Y. p? imenu Mr. Miclič. v stari j i domovini pa žalujočo mater. Eri- - ] dek udare? za njo. ki ji je bd edi- ' • aa pom .c. Zaoušea tudi tri se 're: i i Frances, Man' m Julijo. i Pokojni Janez je bij mirnega 1 značaja in povsod zelo priljubljen. ; T *žko ga bomo p:»grešali še c<-lo mi ' vaščani. Lahka naj mu bo tuja 1 f;ruda! Ako kateri želi kaj podrobnosti, naj e obrne na mene, mu rade vo- : lje pojasnim, kar mi je znano o 1 njem. ■■ wjfl*~ T ^ ' ^i. '9 ^"T- 3 Ker že poročam o žalzsti, naj o- menim tudi malo tukajšnje razmere, ki ^o kakor povsod za ni j, dela se =koraj ne dobi pa če bi plačal zanj. Še tistim trpinom, ki delajo. o plačo odtrgali za cel5h 50 centov na dan, pa so čuje, da j; bodo ! še. I Torej rojaki, no hodite dela iskat' v Bingham, vsaj za en čas no. ako ■ sr bedr pi razmere kaj izboljšale,;. bc.no že sporočili. Končno pozdravljam vse čitatelje t^ga li ia. posebna pa šc našo dobre pol j Sane. Mrs. Jennie Kascck, P. O. Box 526 Bingham Canyon. Utah. ---- OGROMNE PONEVERBE V I SOVJETSKI UPRAV! |{ nn p vesteh iz Mo k ve so n:» sen r>dtx>ra za cišcenie sovjetskega dr-' žavnega aparata sporočili podrofc-nc:.ti 17 finančnega komisarijata. kiKkvtz-jo strašno liko nrrednosti m poneverb. Od vrhovnih o blast cv do najnižjih kraievnih uradnih mest o v'.»dale neia-.l ne razmere. Norednosti m poneverbe, ki s> jih doslej razkrili pomenijo 1130 nuhIon«>v rubljev škodi za Sovjetsko unijo. V zvezi s tem so tudi številni kazenski odpusti aradništva :n izključitve i z komunistične stranke. Kakor se čuje. je bilo zaradi teh nerednosti prizadetih 12 do 15 odstotkov vsega uradništva v finančnih oblastvih. Na ta na-cin hoče država doseči tudi redukcij o uradnlštva. ČUTI SE KOT 20LETNI MLADENIČ "\!t<>' iin. i h . 14. a rita. Star 'in H l.i Trip. 1 :. v.» Cr.-Iik-. VllH. ni" }<• napru\ili.», f 24f*elni iuIh- I ii"iii<' Niti \ N»i»»i"ji. 11: t i \ t«-i Jt-7.< ii nisem S<* «ii !iil t.-iKn <]«>'>i i-gn --.di-1. i!;i j .lotili l^nhpipr TRINFRJEVO GRENKO VINO iilmrnn ž»-i<«l<"iia totiika tlitr<> s<- ! izih-i.i i it-ka, xai>rtju. 1.1.hi ncsjjef iciKil in i>.Kl"it»!.ili jSelda čeprav vsa poizvedo- . vanja niso mogla dognati obt:žen- -' čeve krivde, so vendar vse oko- i liščine pokazale, da na kako tretjo i ' eseoo. ki b: lahko izvršila dejanje, j Mi misliti. j ^8" * * I3 C ^tožencev zagovornik dr. Štor j jo predlagal prostitev, ali vsaj o- ; pustitev predloga državnega tožilca, da bi bilo dejanje izvršeno premišljeno ali namerne. Senat je ugodil obtožence ve mu predl'jgu in obsodil Janeza Alta na 12 let težke ječe. vštevii preiskovalni zapor. Zagovornik je prijavil ničnostno pritožbo in priziv. Okovani mrlič. Ko so na farnem pokopališču v Kranjski gori kopali iar.io za zadnje počivališče umrlega Janeza Hlebnnia. posestnika na Srednjem .. 1 vrhu. so na velik" začudenje nasi; k«>mai pol metra globoko okfjst-( njak moža. ki je imel noge v giež-njih i:i r^ke v zape«tju okovane v trzke zrlozne okovo. Novica te strašne najdce je sla hitro c:l uit dc u.si ter privabila , mnogo vasvan / na pokopališče.' [ Vsi so globoko pretreseni ogledovali tajinstvenega mrtveca te ugibali vse mogoče." j E;h menijo, cia jc bi pokopan žc i :< • * davnimi ca i drugim pa .;e zrli. c! * jc t., žrtev kakega zloč.n-t cp me j svetovno vojno. Fanf-astič-no u v rice, ki .v? širijo daleč na-. r ynvj. naj bi prej ko slej zajezila 2 tlxeljHo izvedena oblastna pre-i iskava. Po 16. letih iz ujetnistv i. Te dni je prisp?l iz ruskega ujetništva Janez Grtlj, posestnikov sin Kranjet;a Brda nad Krašnjo. 2. ;»v?ust3 1914 je bil vpoklican v 17. r-spr'k. Po nekajtedenski ve?»bi je 1 bil z "maršbalaljonom" poslan r.a gališko mejo, kjer je bil 18. deem-! bra 1914 težko ranjen in 22. decembra od Rusov zajet. Prekladali so ga po raznih bolnicah in slednjič 1 je priromal v Omsk v Sibiriji. Ko 1 je okreval, je živel daljs neprijet-h no življenje avstriiskega ujetnika dotlej, d?, je izbruhnila revolucija. Iz Slovenije. f Pozneje je do jil sluabo v Omsku ' kjer izdelujejo pecivo. * Domači so ga smatrali za padle- j ^ j na. ktr prvih 6 let ni ničesar pisal j t Nenadoma pa je do-sl^ pismo, v katerem je javil d«tmačim, da jc Ziv in da biva v Omskem a domov ga ne puste. Pisal je nato še več pi-rem. v katerih je vedno izrekal hrepenenje po domu. Kljub raz- ' mm intervencijam je Griljev Janež moral ostali še dalje v ujetništvu Pred nekaj meseci pa se mu je posrečilo prepr^siti ruske obla=U. da ' ! so mu izdale potni list in tako se je po raznih zaprekah odp' Ijal 14. • aprila t. 1. iz Omskega v Jugasla-' vijo. Na rusko-poljski postaji so mu : odvzeli vso gotovino — 50 rubljev. 1 v Varšavi pa je dobil na jug. kon- ■ zulatu 100 zlotov za nadaljno vožnjo in prehrano. ' Janez Grilj je star 37 let in od takrat. ko je zapustil d mačo hišo. so i se zgodile velike izpremembe v ■ njej. Očeta ^o mu dali med tem l časom v hladni grob. V razgovoru • je povedal, da so razmere v Rusiji - siabše nego v Jugoslaviji. Kruh je - odmerjen na dan, črn. 70 dkg z.i - delavnega človeka moškega spola. - za ženske in otroke po 30 dkg Za- - služil je kot nameščenec v slasči- - čarni pj 50 rubljev. delavska mez- > da je od 40—60 rubljev. uradniki , ^ .so plačani približno istotako. učite- j lji še slabše, r ; V Rusiji je se na tisoče jug. dr- - žavljanov, ki si ne vedo pomagati - in ne morejo domov. >-- , DVAJSET POŠKODOVANIH ; V BOJU i EB PORT AU PRINCE. S. maja. : Med dvema skupinama palitikasev je prišlo do boja, tekem katcrsga j jt bilo poškodovanih nekako dvajset ljudi. V Port au Prince se je v priprMlo v zadnjem ča^u več poža-" rov. ki spravljajo oblasti na misel. 1 da sc bili podtaknjeni a __ seznam aranžirani It koncertov. " 18. maja: Chicago, ill. (Orchestra v Hall*. 25. maja: Milwaukee. Wis. a 2. junija: Calumet. Mich.. lOpera Si * House). 7. junija: Traunick. Mlch '- 15. junija: Ely. Minn. - 22. junija: Duluth. Minn Nas!ov: Banovec R. 1 6233 St. Clair Ave. Cleveland. O --------------- SAKSER STATE BANK 82 CORTLANDT STRICT NEW YORK, N. Y posluje vsak delavnik n od 6.30 dop. do 6. ; | 1 popoldne. ie Za večjo udobnost ; ^ svojiK klijeritov, v&ak i- pondeljek do 7. ure s i0 zvečer. ič o Poslužujmo se vs.* brez izjeme. ; t- le stare in stanovitne domače a banke. a. -M ----------------- .....' , _ . Peter Zgaga i M^M—»i—W III li li mi i i — Ali verjameš, da ima človek obod o volje? — Verjel sem. odkar sem pa ože- Jcn. ne verjamem vee. * Ravnatelj zvermjaka dobi na do-ustu brzojavko naslednje vsoi-e: — Slon je otožen in noče jesli. se kaže. da hrepeni po tovarišu. Laj naj pačnemo, dokler se ne rnete? J » Gosaki doktor povejte mi odri t-o. kako je z mojimi pljuii. — Ce ±e hočete, pa naj bo. Va-i pljuča sicer močno načeta, oda po mojem mnenju bodo vzdr-ala tako dolga, dokler boste iil, - je rekel zdravnik. * — Vaša hčerka je torej že po! le-a omožena? Ima dobrega moža? — Pa še kako! Vse. kar ji bere iz •ci, ji moramo kupiti. * Jaz sem dobil ženo. katero rvin joznal samo dva meseca pred oo- cko. ' — Jaz sem pa svoj j staro teme-jito spoznal šele dva meseca po >oroki. * — Ah, pomladni zrak človeka taco piijetno utruja. Ce b; me hotel :dajle poljubiti, bi se najbrž ne jranila. je rekla mladenka svojemu spremljevalcu. * Kako to, da te niso ob-odili zaradi dvoienitva. čeprav imaš dve šeni? — Ker sem imel prav za prav tri žene. Moj prvi zakon je ui' docela v redu. Drugi je bil neveljaven, ker sem «a sklenil, ko je bila prva žena se živa. Tedaj sem -o poročil tretjič. Prva zena mi je ta ča* u-mri.T dtu^a je pa sc živa. Toda tu ne pride v vpošiev. kajti zakon z mo ic čil ne velja v ti M'ij sedanji zakon je torej v rcdu in zato me ni.>o moch obsoditi. Drugi možje povzdigujejo sv je žene v nebesa, ti pa lama žena. kateri se zdi. da jo mož zanemarja. — Bog mi je priča, da bi tudi jaz tako storil, če bi le vedel, da ostaneš v nebesih * — Dala tem vam de.et rjuh, pa ste mi jih prinesli samo devet, pravi gospodinja perici. — Gospa, saj vendar veste, da -e platno pri pranju krči. H- — Zakaj si sc dal iočiti od prve žene? — Ker mi je zastrupila življenje. — Potem pa ne razumem, zakaj se hočeš takoj drugič oženiti — To je protistrup. fcf x * S J i — Gospoda, to je oprsje Gustava Adolfa in — tu Je luknja, akou katero je udarila smrtonosna kroga — je rekel vodnik. Obiskovalka — Glej, glej. Ce bi bila njegova žena malo bal j vestna in bi luknjo zašila, ti siromaku gotovo ne bilo treba umreti. * — Možtfek. uboga stara ženica je bila tu in prosila je. naj Ji dam staro obleko za njo in njenega mota. — Si ji ustregla? — Da. dala sem jI tvojo obleko, katero < nonil pred 30 leti. m pa i svojo staro iz prejšnjega tedna Kanada pravi da bo omejila iz-voe opojnih pijač v Združene države Ameriškil butlegarji bodo Kanadi prav hvaležni. Kajti nihče «e bolj gluHoko n-oddahne kot človek, ki se tenett nevarne konkurence. f LAI RAIMr UBiflnr TOM, FRIPAY. mat I. im " 1 fh» UKGIST 8LOTW1 ma.1 KRATKA DNEVNA ZGODBA f N DKE MIHAMA«; I NEDELJSKI IZLET Sobarica je odmaknila aaatore. tro podi na Lina Mireilr Je vzdih-. nUa 1 O Bo«! Danes Je nedelja!.. Kakšna aUahota P Joicfina, recite mi. da dežuje in vam podarim' Uzlatnik Malo tnt: je zelo darežljiv, prav nič ljubosumen, ne zahteva zas*' vrč nego trt večere aa mwrt rasen nedelje, , ko pride ta. talura. pride zadeva z avtom<>bik^ Brimona m ri ča avt/"»oblie. vse rini preset!i na stolu v pisarni sr">-je tovarne, a v nedelfo ga obide [uravrn oirc-ja slast, da bi sedel j <>b krmilu da bi tvigal prah in d*! b» trebi i ob vsakem oajmunjšem j krU vu Ima to strast, ki pa Lini i ne utaj!« avtofei| »oviaZi kakor j tj|a;o#U t*Mrraiati ie kakšno intim-j no pnjaieino, Ah" samo da savie-da modro karoserij« poaasti.l ki j poriv* fto o bid« glavobol in ka-, este obeut'ee gnusa In potem ves; an-na ji ga kaOe v njeno netrlo /epno. o^ualcr obed pn kakšnem i "Belem konjička % v katerem prt pravljaio dobre omeie.tes aux confitures" in si* be vse oatale Jedi in pote«a spet vožnja, nove mu-*r laba prebava In običajna nezgod*S Edmn^d pod voaiiom, n i »»c v <>ora/ oenojer.. a oljnatimi rokami. fcasei. razdražen. sara\' Edmond je najbolj* dečko na svetu a je naravno* zoprn, kadar se Lina im e d-/bro razumela dve zaporedni netielji ko ie bili bolna O^Ja! ni dejal ne bele n? cr^..... zdravnikovi recepti so vbu i aH v*\ro tri Lina le igrala ,ojo »l.«<> izooeno. Alj o B >g!— ZASrONJ TRPEClV OD HAV04JHE M SEItERE MRZUGE »MkMKI ki M S« MlfeAtt« Mf'Wfl, br«« U0uae UM Mi m«»«<*t«» S* k<.«slr«*te n»4uh« j In .nI 1» > fl« n«*« i v. ,•»(.»)« r*. i*- v»a »S M*. <*• i« kn>ot* n» naduh« »kil w»»*l>* h jN*Mt P<> br»tpl»*t» V Itjlk)" Mrl * wtojyj v k.ikli>#m tt»i»» koliko ate In a*« <♦ tri*** n««t«h<> aH >m»h*iv» mriln», |>«J» matorta t'rav |m«Ob»M in »N»isll uiUm, k I M S* .tbuimA. k>*r Via »btlk* vrtihavMitja iirijakPt apmritm, Atma "pa. din*«" »M. UM*Wvt* Ml k«-*«M jSwiill i.- aa*- K-«*k», m im nafta umI-H .I'»»« .ba i» pr*\»č vst-a« oeiaflaK a« 4ar. Mar« aa- a«) In Menita (UnM tak-.j < inata^o Ne »••Mjiia 4»u*ria. na« p« mm *i*mJhj. fcu|i»i Ha _ [BaMftlfLAČNt WKLINI KUPOM I KKOVTIBR AKTHMA CO. Hi.la «3 v.aaara f* I __' Kakšen <>braz je delal! Kako je obrača* svoje poglede proti nebu za šipami, kako trdovratno je stai na nogah: — Saj sed^m ves teden! in *akb nevarno se je zanimal za ! hišne zadeve, za lanme zveze »n poslr v preteklih dneh. Lina mu j* pred lagala t* — Pojdi sam z avtomobilom; saj ti ni treba mene! — Kaj še. .. sam se ne zahavam. Tedaj, ob štirih popoldne jc napravila veliko žrtev: — Poved! me malo na zrak dobro ml bo delo Kakšna radesi' Radost ptička, ki mu odpreš vrata. Toliko vznešen? radosti bi Lini res lahko popolača-lo trtev. če bi bila Edmondova strast tudi njena strast. Končno se je udala: nima miru, kvečjemu kadar dežuje: In danes dežuje i>e»ek steer, a dovolj ga je: samo da bi trajal do Edmundovega prihoda — Kako? Nis: pripravljena? — Prijatelj moj, saj ne moreva ven, dežuje. 3 l — Kaj bi tisto, pohleven dežek! Pojdi pogledat na okno. Da. da poglej: kupil sem pokrivalo za avto! ' Torej lahko greva na najm sprehod ob vsakem vremenu! Kaj pra-| vi4? Kaj pravi* Jace! Z resničnimi solzami! S solzami iz jeze. ki je ne more zadržati Edmond se čudi: ~ Kaj je? Ka ti je? Ne maras danea z avtomobilom? Tako? In zakaj0 Hočeš kam drugam? Kam0 L'na ne ve, kaj bi odgovorila. O da bi našla izhod, se je oglasil na ulici glas, glas šoferja, ki vozi 'ju-di k dirkam: Longehamp! Longchamp! ... Lina &e zasmeje in dvigne glavo. — D«, prijatelj moj. hotela sem k dirkam nisem ai uf?ala poveda-rati dirke mi zelo ugajajo ... Povedi me tja, dragi!.... In za joče tako dobro in tako iskreno, da se Edmond omehča. P jtiiva k dirkam Edmond ni >lab ta koncetga se mu otročia -ni jih vajen — a od ča^a do časa jc pač treba ugoditi svoji mali prijateljici. Pojdiva k dirkam! In gresta Edmond se da voditi od Line s prezirljivo dobrohotnost- — Uboga mala kako se zabava! 1 AU bi Igrala? In kje igrajo? Kako igrajo0 Kateri %o favoriti0 Lina mora imeti srečo, mora poznati | vrednost jockeyev, saj ji dirke u-; gajajo tako. da Joče. ie jim ne prisostvuje. In Lina se pretvarja, da ima izkušenost, ki je nima: navede, na slepo, toda z mirnostjo, neko ime na seznamu. Lina' Una! Dobila si! Haha! Edmond je ne gleda več prezirljivo. Baj končno Je prav lepa ta tekma med ubranimi živalmi, in potem vet, la i i ud. te svetle to?lete pod sotncen*. ki je anova poaijalo.... — In sedaj na koga igrava? Izgubile je potem spet dobila, potem dobi ianova. potem izgubi. Ed-nond se vrača k barakam ves vesel, ves hrupen, ves navdušen. Je bolj vesel neto Lina. ki JI dirke ne ugajajo mnoffo. Tista zmešnjava jo utruja in če bi ne bilo radi av- tomobila. bi se dolgočasila. Toda zadoščenje, da je ušla avtomobilu! — Torej. Lina! — vzLlikne on .— ne smej^š se? Jt*z pa se zabavam, zelo se zabavam Zabava se. denar, ki si ga zaslužil slučajno, te vedno dela veselega Dobila sta tri sto pet in sedemdeset frankov! Cela vsota! In čeprav bi bila manjša, bi zadivila vseeno Rospoda Edmor.da Toussointa. vele industrij a Icu. A njemu gre za to. da vse takoj zapravi. — Dobro večerjo. Lina. potem pa v gledališče . a'Mfc Večerja je izvrstna, v elegantni dvorani; gledališče je zabavno. In proti svoji navadi spremlja Ed-mond Lino domov. — Molči! Vse eno je! — reče. — Naj bo enkrat drugače. Ne. naj bo vse drugače! Neumno je. da bi človek vstajal ob šestih zjutraj in delal ves dan v pisarni, če ima takšnega angela, kakršna si ti, in če živi v takšnem položaju kakor ja*. Ker sem mlad in bogat, hočem malo živeti, evo vse. Ta dan me je razsvetil in za to bi se moral zahvaliti tebi, moja mala Lina! Z jutrišnjim dnem ostavim pisarno. In se vrževa v vrtinec vsakodnevne nore radosti, draga! In da bo zadoščeno obema okusoma: ob nedeljah bova obiskovala dirke in druge dni prevoziva z avtomobilom!.... ZAGONETNI ZAKON Iz Buenos Aires poročajo, da je tam umrl državni uradnik ministrstva zunanjih del La Fuente. Umri je v bolnici, kjer bi se bil moral dati operirati, pa ga ni bilo moči pripraviti do tega. Po smrti se je izkazalo, aa je bil pokojnik ženska. Bil je tudi oženjen in ko so oblasti iskale vdovo, da ji javijo žalostno vest o smrti njenega "moža". je niso mogli najti. Izginila Je brez sledu. Oblasti si belijo glava s to zagonetko. ki jo je še bolj zamotal beg "vdove**. -- S STEKLIM PSOM NAD TEKMECA _ Mehiški listi poročajo o dogodku, ki je brez dvoma vrhunec zlobe ljube sumneža. Neki Croceo iz CHiada-lajare se je rešil tekmeca pri svo--em dekletu na silno krut in brezsrčen način. Privezal jc psa na verigo ter mu nekoliko dni v največji vročini ni dal vode. da je nesrečna žival obolela na steklini. Nato je preža! na svojega tekmeca in spustil psa v trenutku, ko je mimo hiše prišel Pablo Carmona. njegov srečnejši tovariš pri senjoriti Ro-ziti. Pes Je seveda popal in ogri-zel Carmono in ta 'je tudi podlegel grozni bolezni Policija je nekaj zasumila in je zaprla Grozea. Zločinec je v ječi priznal svoje grozovito dejanje, ponoči pa je pobegnil iz zapora ter pri hiši svoje ljubljenke počakal na senjorito Ro-zito. Z bodalom je usmrtil tudi njo ter u tekel v gore. kjer ga sedaj išče orežništvo. SE IP LOVA P ROTISOCIAL1 STIČNA AKCaJA "Linzer Volksblatt", ki je v političnih zadevah dobro informiran list. je objavil članek, v katerem potrjuje domnevo, da se bo dr. Selpel po svojem odstopu iz vodstva krščansko - socialne stranke posvetil poslom "Heimivehra". V članku se izjavlja, da dela dr. Seipel n u-st varite v enotne fronte, v kateri naj bi se ždruaili vsi nesocijalistič-nl elementi v boju proti marksistom. Ker pa ni mogoče misliti na enotno fronto strank, ae more U ustvariti samo izven njih in prot) strankam. Ka tem potu pa krščansko - socialna stranka dr. fteiplu ne more slediti, ker bi se morala odpovedati svoji samostojnosti. V O DN I K O V E KNJIGE a leto 1930 SO RAZPRODANE Kdpr jih kože zdkj nn» čili za lato 1931. Kaj HM pošlje f t u) dobil bo k»j> ge po pofct. ko bodo itilf K^HI m .M.-■• L- ........• >'■»■•■ •■:^sartott^^U m*W% SBgMPpgg - a » « SBBS.- ■»» fcag 7iSL£ i * r\ laJ--'9 i, if * SLS! ii, * • i imajo velik uspeh • bI9 S^h^^ . B.<5. ■n M anEa^R] k J II HŠaft ^ - ■ ff: "Ižf^P^ ^JK. • - m ti 4 »* i ' v r" Prepričajte se! V kakem obsegu se ženske, rojene onstran morja, prilegajo v ameriško industrijalno živlienje? Kaj po menja industrijalno deio za te • ženske in za. njihove rodbine? Kako reagirajo napram razmeram, kakršne so našle v Združenih državah? Pred kratkim je bila priobčena študija o priseljen ki in njenemu' delu. Študija se je vršila pod vod- j stvom Karoline Manning od fede-' ralnega ženskega urada, in izid po-' daje impresivno sliko o priseljen-kah v industriji. V vrho te študije so preiskovatelji izbrali neke tipič- J ne naselbine z obsežnim tujerodnim prebivalstvom — Lehigh Valley v Pennsylvaniji in mesto Phila-dlphia. Dodatno k statističnim po-| datkom vršili so se razgovori 31 strani preiskovateijev s kakimi! j 2000 tujerodkaml, ki so ali delale ' doma ali v tovarni. Kot poročilo j vladnega organa isto vsebuje sli-j kovitost in človeški interest v iz-! jemnl meri. Preiskava se je nana-' šala na razne stvari, med temi tudi okoiščino. kake težkoče je priseljen-ka imela dobiti delo takoj po prihodu v to deželo, zakaj so spreme- 1 nile delo. nerednost zaposlenja. izobrazbo. domače dolžnosti, način življenja itd. j Le tri petine žensk so znale govoriti angleški in nekatere izmed j teh le stežka. Dostikrat njih po- j vest o nadah, razočaranjih, amb-j bicijah in težavah so povedal? s po- J močjo tolmača. Izmed 1500 teh I priseljenk, ki so bile vsaj 14 let stare ob prihodu v Ameriko, približno polovica njih se ni nikdar naučila govoriti angleški. Le 37 < odsto izmed onih. ki so bile tukaj j že deset let, je zlahka rabilo an- i gleščlno. Manj kot tretina vseh! žensk, vključenih v študijo, je; znala citati angleški in še manj pisati. Le ena izmed pete rice je bila a-meriška državljanka. Tri petine ismed njih so prišle med lf06 >n 191$ in več kot petina med leti, Zastopanih je bilo 25 narodnosti,: takorekoč vseh v Evropi. I Philadelphia in pokrajina na Le- I high Valley so bile Izbrane, ker ao tipične, kar se tiče tujerodca in njegovih problemov Philadel- phia. velemesto z raznimi industrijami in z mnogoštevilnim tujerodnim prebivalstvom, in Lehigh Valley, ker je manj vrst lndur*rlj in kjer se nahajajo osredotočene tujerodne naselbine. V Lehigh Valley so skoraj vse ženske delale v tobačnih tovarnah , in v predilnicah, zlasti v onih za svilo. 1120 povpraša ni h . žensk v 1 Philadelphlji J« delalo v rasno*rst-► nih industrijah, aH največja skupina izmed njih je bila ona v j ' in obrtih. "Kaj se hoče? Se mi mora dopa- Priteljenke - delavke. ZANIMIVI in KORISTNI PODATKI FOREIGN LANGUAGE INFORMATION SERVICE—Jugoslav Bureau - i J sti. saj je vsakdanji krrh" je bilo , tipično stališče večine žensk na-!] pram njihovemu zaposlenju. Do i-L stega so prišie kar slučajno, dosti-i krat skozi prijatelja ali vobče ker j šivijo blizu dotične tovarne. Pa brez , navdušenja za valjanje cigar m m I malo sposobnosti za operiranje | t kalnega stroja ali drugih strojev. One ženske, ki so bile zadosti srečne, da so dobile delo ob dobrih delavnih okolščinah. so bile polne hvale, češ "dobro ravnajo z menoj", "Bos je prijazen", "To je najboljša služba, ki sem jo imela" it«. Preiskava je dognala žalostne o-kolščine v industrijalnem delu doma. Jzmed 15» žensk, intervjuvira-nih v Phiiadephiji, 159 je delalo I cioma. na pr. iz^otavljanje oblačili in pletenin, šivanje krp za prepro-' ge. nanizan je koravd itd. Le tri iz1 med teh so bile samke. Vzdrževanje otrok je bil naveden kot glavni, vzrok za delo doma. Povprečna tedenska plača je bila $3.70 za 139 in je segala od $1.70 za preprožne cunnje do $9.20 za sveterje. Rezanje in šivanje krp se je plačevalo po $1.50 za dva ali tri bušlje. Izvežbana delavka potrebo- ^ vala je sedem ali osem ur za en bušelj. Kartovanje varnostnih igel — 8 do 15 centov za sto kart. Ob taki plači je delavka mogla zaslu- j žiti povprečno 50 centov na dan,1 tupatam po en dolar. Pa niti zaslužek tujerodk v tovarnah in velikih delavnicah ni bil velik. Izmed 988 žensk, intervjuvi- . ranih v Philadelphiji, 11 odsto je1 » dobivalo manj kot $10 na teden. 35 odsto med $10 in $15. 36 odsto med $15 in $20 in 18 odsto več kot $20 na teden. Izmed 838 tujerodk v Lehigh Valley 10 odsto jih je dobivalo manj kot $10 na teden. 23 odsto manj kot $15. 37 manj kot $20 in 29 več kot $20. Povprečna mezda v Philadelphiji je bila $15.35 na teden: najboljše plače so bile v tkalnicah volne, tovarne nogavic, klavnicah in pisarnah.*Poprečna plača v Lehigh Valley, kjer so bile najboljše plače v tkalnicah svile in izdelovanju cigar, je znašala $18.75 na teden. Izmed 1900 žensk pol jih je bilo žen in mater; izmed vsake sedmo-rice je bila ena vdova z otroki. Povprečno število otrok za vsako mater je bilo 2.8. Več ko dve petini mater Je imelo vsaj po tri otroke in skoraj 70 jih je imelo šest in tudi več otrok. Da so gospodarske razmere silile Ženske v industrijo, je bilo razvidno iz podatkov o zaslužku mož. Približno desetina mož je zaslužila manj kot 20 na teden. Komaj četrtina je »rtnitla toliko kot $30 na teden. Poročene ženske navafeino se vračajo na delo po odmoru vsled materinstva. Eh ria. za zidovi mestnih hiš st' gode včasi čudne reii. V Ljubljani i ne hodijo samo po promenadi, ne cgledujejo samo tlsoJev lepih stvari po izložbah, ne koketirajo sa:r.. po klcpicah že zcienepa Tivolija in ne pijejo samo cvička po domačih gostilnicah — imajo tudi druge skrbi. Imajo tudi strašno skrb. kako uieti črnega mačka ali črnega petelina, da. j Tam v zahodnjem predmestju je ; mnego dobrih, a tuai nekaj slab.h ljudi, verujočih v tisočere možnosti. V hiši št. 9. je nastal med zakoncema Minko in Francetom ljut preipr. Franec je hotel priti na vsak način do denarja, ki ga mu pa Minka ni dala. France je vpil in rjovel, da bo "puščal kri" in bati se je bilo res že najhujšega. Minka je vpila, naj ji prinese nazaj njen j obleko, ki jo je F ranče že prodal in mu naštevala še druge j grehe. Ko je bila sila že velika in so prišli na pomoč ubogi Minki lju-J djs iz hiše. so čuli še tele njene be-\ sede: .... "vražji čarovnik". i^n^Hisi Tu v čarovniji je jedro cele z^od-' be. Minka je nato, ko je bila osvo-I bojena ^a Lenutk druščine svojega nasilnega moža, hitela v vse; naglici, razburjena do Skrajnosti na bližnjo stražnico. Tam je izpo-velala, da jo mož vsak hip nadleguje. da jo ubije ali zadavi. Pred ) nekaj dnevi ji je odnesel 1350 Din vredno obleko in jo prodal, da je , prišel do denarja za "Črne bukle" Minka se Franceta zaradi njego-i vih groženj silno boji in celo ver-j jame. da je zmožen svojo grožnjo 1 lepega dne izvršiti, kajti nesrečni ! France se nahaja pod vplivom ne-' kega čarodeja, pri katerem se uce j on in še nekateri drugi čarodejstva i že več mesecev. Družba s »vojim učiteljem je tajna bratovščina in se zbira v neki hiši pod Gradom, časi pa tudi kje drugje. V dokaz in podkrepitev dvsje popisanih in porisanih pol papirja — pravile in znamenja za klicanje ter kT >tenje duhov in demonov, ki naj siužijo u-bogemu človeku kakor je France Na papirju je omenjenih tisoče demonov. ki so krščeni na čudna imena: Sigilam, Arill. nad njimi pa vlada vsemogočni židovski Jeh^va. Pisec se baha, kako bo ukrotil številno armado duhov, pa se boji zopet na drugi strani migljaja nam še neznanega mojstra učitelja, ki preti, da gorje onemu, kdor bi se zmotil pri zaklinjanju neznanih demonskih sil. Kot čarobna zname-i nja sluzjo s prečudnimi znaki o-kraseni "čarovniški" krogi in razna druga znamenja, ki jih lahko vidimo v pratiki. Slednjič še. kako lahko postanemo nevidni. Tu se spomnimo nehote na številne kurje tatvine in preganjanje mačkov pc . strehah in dvoriščih. Primer: Na , zeleni (?) petek vlovi črnega mačka. ubij ga na cvetni petek, izkop-l lji mu nato oči in mu stavi v očes-> nI votlini v eno po dva. v drugo po t en fkžoL Mačka naU> zakoplji v zemljo in ko zraste Iz fižola fižol tt-r napi tvi stri kc vzemi v roke tri ud njih pa postaneš neviden. Nato lahko pricnea uganjati, kar se ti poljubi. Drugi eksperiment s petelinom: Dobi ornega petelina, dem ga peč in ko je d.bro spečen. ga rie»l v petek med 11. in 12, uro ponoči na križpct. kier dobro zakoplji in pusti v zemlji da tretjega petka. Potem pojdi in odkoplji zemljo. Našel bo.s v jjosodi tri reci: mošnjo z denarjem, ki o^taie vedna polna, prstan, ki ti da vse. kar želiš in ogledalo, v katerem boš videl vse skrivnosti. Ne vzemi pa vseh stvari naenkra* in ko odhajaš z mesta, gorje, če se ozreš. kajti i^sledujejo te trume zlih duhov, ki samo preže na tvojo napako v obnašaj u. ua te zdrebe v ^olnčni prah. Stra.šno. kaj? Ubogi France in njegova druščina je seveda verjela v vse to in čakala samo. da se izpopolni v črni umetnosti ter jo začne izvajati. Za učitelja in Fau.stove knjige", ki so jih naročili z Nemčije, so porabili mnogo denarja in zato je France tudi izpihal Mmki obleko ki jo je prodal in prišel tako do novcev. Učenci svojega velikega mojstra nočejo izdati, dasiravno je na dlani. da so postali vsi žrtve preve-janega sleparja. LETALSKA NESREČA V L<»ki pri Zidanem mostu se je 24. aprila dopoldne pripetila težka nesreča. Nekako ob 9 30 je pribr-nel^ čez hribe nad Loko in Zidani most vojaško letalo, ki je bilo poprej visoko v zraku, a se je nenadoma jelo spuščati .nižje. Ljudje, ki co bili zaposleni na polju, so o-pazovali zračno manevriranje pilota. seveda pa niso vedeli, da bodo že prihodnji trenutek priče katastrofe letala. Letaio se je namreč pričelo naenkrat obračati, nakar se je nagnilo in jelo ie iz dokaj šn je nižine padati z velikansko naglico proti Uom.# Ljudje so v strahu zakričali in začuli nato silovit tresk Letalo je padlo z viška baš na travnik, nekako 10 metrov od zidu loškega pokopališča. Takoj zatem so odhiteli ljudje brzih korakov na lice mesta« kjer so našli aparat skoro popolnoma zdrobljen, zraven pa ležečega, z hudo poškodovano glavo loškega rojaka, narednika Eda Breznika ter drugega vojaka podnarednika Mlo-draga Gjorgjeviča. ki pa je stal in bil popokioma nepoškodovan. Ljudje so ranjenega Breznika odnesli takoj v neko bližnjo hišo kamor mu je sledil tudi Ojorg^e-vič. nakar so nemudoma obvestili o nesreči zdravnika dr. Maika ig Radeč. Telefonično je bila o nesreči obveščena tudi vojaška oblast v Zagrebu, odkoder sta prispela pilota. - -'i 1«1f - " ** jHJM SLEPARIJA S XRN0 UMETNOSTJO" m Brsl ■ E m 9HS H Py M m inp;. I i S lliJiLflsSfli:«i I i GORI in DpLI v življenju , i ''■JLt Wm- APARTMENT PRALCAl ..Jfk Ti| ; H IHHB KO JE treba prati, iaf»tov* prihrani ri«htilTni Pratoc jH VŽ^^^^.ff^i ■ I ■ čas aa deio. Posebno, odkar Je njegovo vranje tako "Ayjlp^ rahlo, da lahko pere te v njem svileno spodnje perilo in 'Vffiflfr drage »Meko. ki se rada pokvari, povsem varno. |:B i In ko je pranje končano, kam boste spravili pralec? I i^B^MBl Kamorkoli — pod rr.iao. v omaro, »spod nog — če imate / Ifff A 1» C APARTMENT PRALEC __^a&gŽf j 7^ 9 ž TA popoln Eiaktrični Pralni Stroj se vzravna v sto- N jo za pranje ali se spravi skupaj, da je v kraju, če aavrtite BW^l/\M ročaj. Celo stiskač lahko odvzamete, če hočete. ^H _I/ njr ABC APARTMENT PRALEC ima dve tretini prostor- » fk'> iii 11 'Kiv:.«'-«! z racun-rn Uf" ~ I Ottri za wiM'abc ~ ^ Mj^T j Hr ^ ^ jj The New York Edison System x\l Tka Ne« York Edison Company Brooklyn Edison Company, Inc. Tke Ufiitod Electric Lift* A Power CoopMv New York A Queens Electric Light A Power Compsny __ TKo Yonkers Electric Light A Power Company mm mm ino>i NEW YORK, FRIDAY, MAY 9, 1930 LARGEST ILOVKRI DAILY tm C. R. I SIROTA. | S mil H JH .. -JLi. ROMAN IS &VUENJA. Za Glas Naroda priredil G. P. | .....JeDigM^M^M 1 np^SgpBr ............^^^^^HBm^^^^^S^^lS^mB^^^H^B 2» n g < Nadaljevanje.» ^ — Ju rem, kaj ae mi spodobi. Jaz sem največ dolžna družbi, — je ^'ItiMk — j«' rekel V- Jeremy, prepričan sem. da si imela II prav, ko si zapustila Emilijo. Sedaj pa imai i.opct pravico vrniti se k Hej*. Dobra deklica si v ^ptafnem! "mJ — Imam pravico do tega Mrs Jeremy. — Emilija me je prva na-flflila raxUto med pravico in krivico! Ona tw tudi prv % deležna tega tvojega spoenanja. — je rekel Cfctor ter nadaljeval svoje pnpombe. To jc lepo Ali mislite, da vas bo Mr. W rad izpustil? H-ii Upam tako, — je rekla Jerica — Žal mi je, prositi ga za to. kajti zfk> ppoustl)iv je bil z Menoj in pogosto sem bila odsotna iz šole kur po dva tedna Ker pa bodo kmalu napočile poletne počitnee, bo najbrž lahko dobil *adcme*tiic ; fclirLHMPfl - Jeno »e je oglasila pri Mr. V/., ki jo je odpustil z globokim obža- Po par dneh priprav se je poslovila od Fanny Bruce, od zdravnika ter rjegorr žcrre ter odšla na kolodvor. Obljubil«, je podati zdravniku ter odredila vse potrebno, da se ji dopošije p:un*\ ki bi mogoče prišla od Willie J a R V manj kot tir.naj uh dnevih .-e je vrnila Mrs. Eilii. v Boston ter prfcne.da vest o ugodnem potovanju Jerice. je1 Mrs Jeremy je dobila par dni poameje piamo, v katerem se je glasilo, da bo v par dneh odpotovala. Hr~esencčei.a je bila vsled tega. da je dobila drugo pismo, ki se js glasilo New York 29. aprila. rtraga Mrs. Jeremy: Vtjr iuno včeraj muliL odpotovati v Evropo, te bo presenetilo sprejeti moje pozdrave .se od tukaj Izvej namreč, da je bilo na-1 ie po:.ovan>e zavlečeno Pred par dnevi je dobil Mr Graham hud i napad putike. da je bilo ogroženo niegovo življenje. Čeprav se dane* nekoliko boijse p:čuti trp: še vedno ter je morsko potovanje Y*Jed tega neizvedljivo. Njegova velika skrb pa je biti doma. Prilagam poslanico na Mrs Elii.s To vsebuje različna navodila, katera mora izvesti po želji Emilije Mr. Graham in njegove so- I rodnice so pričakovale desti zabave ter so vsled tega grozno razo carane P< >ebno Mi i Cluitcn. kajt. njen oce je odsoten že več ko*, eno leto ter j* upala sestati se ž njim v Parizu, kjer živi sedaj. Nemogoče je zame, da bi jaz ali Emilija obžalovali potovanje, ki j* imelo za naju le skrbi VsLfd toga se bova radi vrnili v svojo prejšnje bivališče, kam.r bova H dospeli enkrat prihodnjega meje aeca. Najbcijše jxrdrave za Vas in mojega prijatelja doktorja ostajam zelo odkrita Jerica Flintova. K-I' ■»f * " Šestin dvajseto poglavje. POTOVANJE IN SKRIVNOST. Bmilija si je i/orala prijetno .stanovanje Mrs Warren zase ter za Je- t co Mri. Prime pa je bila najeta kot kuharica v gospodinjstvu Mrs. PT " ' ^ F ju Warren Čeprav :e Mr Clraham pustil zadotsti sredstev za Emi'ijo ter Jerico, je <&la slednja vendar željna porabiti na koristen način čas, ki ji je oa^Ajal Prevzela e namreč del dcltdooti Mr. W Cepiav je imela Emilija rad r neprestano navzočnost Jerica, se ji je vendar z veseljem od-rekla za par ur na dan **% ta način sta obe preživeli leto v majhni družbi intel'gentnlh prijateljev. Hcdiii sta dosti ter se razgovarjali c prej««jih čarih hkjpaj sta pri**- tvovall predavanjem ter posečali umetniške ga- ton* fS JI jj| Jff HTjBjg ! Na ta način sta preživeli obe ptfietno zimo. Živeli nista sami zase. kajti revni so jih blagoslavljali Spomlad je prišla in tudi previa Takrat pa se je poslabsalo zdravje EaUUje m dr Jeremy ji je odločno ukazal lzpremembo ozračja ter i ekrl, da se mora preseliU na deželo B Jen«, a pa se ?e pacela vznemirjati radi dolgega molka WiUie-ja, kajti od njega ni nobene besede že tri me*ece. Willie je ni mogel poea- Odili sta na morsko oNkl za par tednov Dobri zrak pa ni prinesel aikake moti Mbkamu telesu slepe deklice Prisiljena je oila opustiti n»ja dnovne taprehode Neprestana lam učenost je vzela njenim korakom »so pruOnoat Tudi njen duh je postal tako občutljiv, da jo je bilo treba etiramti preti vsem razburjenjem. Zdravnik i* prišel pogosto. da obišče »vajo pacijentko Ker pa je po-; »IfibNj m .-.-u- . sa jo ie poslal nazaj v m^sto kje* je labko t olj le rfcrbel ca njeno zdravje. ■Emilija > •Ul;^. da se boljSc počuti seda*. * se je bala vznemirjati Mr« Jeremy H Ne govoii o motenju Mrs. Jeremy, — Je rekla Jerica. — Poznati le O isei tn Jenca mu je sledila - S* kako bi »»ogel? To ni primeren prostor zanjo. Priti mora v V Veti tednih si je priljubljeni zdravnic privoščil tolika £a- «* r ptica, ki jo je omamil gad. Drugi škripliejo z zobmi. Vsi morajo premagati neke vrste histerijo, ki se jih polasti in pri kateri pozabijo r.a vsa navodila pred skokom. Ko se pa spuste varno na tla, se smejejo neutemeljeni bojazni. Naj še kratko opišem normalni skok. katerega lahko doživi vsak kdor potuje z letalom. Človek mora na hitro roko ugotoviti približno višino, petem pa skočiti iz letala. Telo zavzame fako normalno lego padca, namrež z glavo navzdol. Temu se ni mogoče ogniti. Čim skooi človek iz letala in čini se padalo odpre, se obrne z glavo navzgor in pada počasi, na tla. Napačno je misliti, da bi se mogel človek med padanjem zadušiti. Res je sicer, da šine vsakemu začetniku ta misel v glavo, čim pa pade na tla, se prepriča, da je bila absurdna ... --Predno se padalo odpre, pada člo-| vek z glavo navzdol, glavni pritisk zraka je na glavo in zato je dihanje | lahko. Še lažje ;e dihanje, ko se ?a-! dalo odpre in ko pride telo v nor-| malno lego. Iz letala sem skočil že nešteto-' krat. Nekoč sem napisal med skokom materi pisemce, drugič sem si prižgal cigaro in jo mirno kadil. Nekoč sem skočil z dekletom iz letala in kramljala sva v zraku tako, kakor da sediva v kavarni. Primerilo se mi je tudi. da sem skočil iz letala za psom. ki se ni prav nič bal. pač pa mu je bilo v zračnih višavah dolgčas. Na vse mogoče sem mislil pri skokih iz aeroplana, samo na večnost še nikoli. ! POZIV! Vsi naročniki katerim je, oziroma bo v kratkem pošla naročnina za list, so naprošeni, da jo po mo žnosti čimprej obnove. — Uprava lista NEVARNI VLOMILCI IZSLEDENI _ Kakcr smo poroiali, so pred nekaj dnevi neznani lopovi vlomili v trgevmo Penarčiča na Pragerskem in odnesli raznega blaea v vrednosti nad 20.000 Din. Nekaj dni p;-zneje je orožništvo pri Sv Andražu v Halozah zasledilo tri možake, ki so ponujali tamošnjim kmetom v nakup razno manutaktumo in konfekcijsko blago. Izk^alo se je. da gre za blago, ki je bilo ukradeno pri vi mu v Prasers&ern. Dva. in sicer 31-Ietni krojaški pomočnik Josip Deutciimann iz Zg. Zer-javcev pri Sv. Lenartu v Slovenskih goricah ter 29-letni delavec Franc Železnik iz Rogatca, sta b:la aretirana. Tretjemu se je posrečilo pobcgnitL Oba arctiranca sta bila | že prej kaznovana in ju tudi sedaj i zasleduje sodisle zaradi ponovnih ! enakih delikiov. Arctiranca sta priznala vlom na Pragcrskem in sta bila oddana sodiš« u. Blago, ki so ga še našli, .-o i vrnili oškodovanemu trgovcu na . Pragcrskcni. ___ ZAKAJ SO ZAMORCI ČRNI - Nedavno se je vrnila iz Afrike? 1 znanstvena odprava lipskega profesorja v neznana pogorja v severni Liberiji. Poleg obilo drugega materi j ala je prof. Hermann nabral tudi mnogo zamorskih legend in pripovedk. Med temi je zanimiva ba;-ka o tem, kako si črnci razlaga;o pojav, da so razna človeška pleme-| na razne barve. Ko je Bog ustvar i ; liudi. so bili spočetka vsi črni. Z.<-i to je ustvaril tudi vodo, ki se ie v nii vsako lahko okopal in umil do popolne belote. Najprej so se skopali v čudodelni vodi bistrumni ljudje iz severnih pokrajin in postali so čisto beli. Za njim pa ?o prišii na vrsto Arabci in Mavri. Ali j voda je bila že precej skaljena, tako da so se oprali samo na pol i.i postal: rjavi. Ko so se hoteli oko-pati ^-e črnci, pa je voHa nenadoma I začela ponikavati in črnci so jc u-jeli le še toliko, da so zi lahko omočili dlani in podplate. Zato imajo tam svetlo kožo. vse ostalo t^lo pa je črno, kakor ga je astvaril 3og. CENA DR. KERNOVEGA BERILA JE ZNIŽANA Angleško-slovensko fflBerilo (ENGLISH SLOVFNE READER) Biaroeite ga prt KNJIGARNI 'GLAS NARODA 216 West 18 Street I New York City temmMmmmmmmmmmmmmi kmmmmmmmmmmmmmmmm VELIK POLETNI IZLET v Jugoslavijo preko Cherbourga, Francija z najhitrejšim parnikom Cunard črte MAURETANIA KI ODPLUJE IZ NEW TORKA v Sredo, 11. JUNIJA 1930 Izletnike spremlja g. MILUTIN EKEROV1C, jugoslovanski zastopnik Cunard črte v New Yorku. ki bo prevzel vso skrb na vsem potovanju do Ljubljane in naprej. Izletniki bodo dobili na parniku veliko udobnost, izbomo hrano, krasne prostore, razne zabave, izvrstno postrežbo— I'/fllli JL in bo potovanje jako prijetno. ! tLflaWx I \ Za vse podrobnosti se obrnite na našega agenta v vašem mestu ali pa CUNARD LINE T^^H^tr 25 BROADWAY NEW YORK < junija: !;«• d« Kr*ni». >Uvr« M,t|. sli;. Cbf-rbtturff IVtinl.t n-1. l"h«Tl>"iirn. Ant w*rjM"« Vi'ltTKUm. ifaiiik^M ii if Vl^r. K<«t-t«rdant Auguatua, Napnll, t»en<>va 7. JunlJ*: t\.«'h*-'t> irj Ilrtint'irg VI CttfrtKiurs junija: BrrmHi, Cherbourg. Hrrm«»n II Juntja: Mauritania Ch»>rt»uig. Hamburg l.»vi^than. Cfc^rtHiurg iS Junija: 1'arls. Havre Suttgirt, fhrrlwuri li;rm«n 1« Jur.sja: II.....i l "b'-rbt iirg l.^l'i >' -f •'hert ■ it*. Ar.l ■» r r(.»-r N*« %mst*Tilam. l'-<»ulgi'in, Oi«rbuUi|, I'.rtmm 1*.« Jurija: ticilln, B<>iit<>(ii« hur M-r. ltrrm#N IM>nipir, CI»«rl'"Ut|r Wtitcrab lid. C't»«rUiurf. Aiit«>r-p^ll Kiat«ti11 m RMna, N"ajti!l. Ccnnvt 21 junija: * St. Lou in. ©htrtTuirg. Il-mibutg Mif»net«iiika. Chrrt »dk I'r^ssdfUt Uu.t«-\.lt, CtirrUairi, r.rcm-n 2 Z juni.ia: Iti'i »rigaria. Cherlj«u;rg I 23 Junija: C>-lunatrii9, Cherbourg, Hirmrn 25 junij«: 1> <1. Kr.im-«*, Havre A1 tier t IJaltiri. CherIi«-p CherlM*urg. Hrenirn Z« Junija: l«rf»<1erj, Clierbourg. I«rin "irg. Antwrpen M *nnekah k Con*e Rrande, Nayoii, Genova iJO I') Junija.: I'aris. Havre @ Kako se potuje v stari kraj io nazaj v Ameriko. Kdor |« namenjen potovati v stari kraj, je potrebno, 4* j* p«, učen o potnih listih, prtljagi In drugih stvareh. Vsled na*c tlulgo-] letne Izkašnje Vam ml umorrmi i dati najboljša pojasnila In prlpo-. romamo vedns le prvarntne km-. parnlke. Tudi nedriavljan) un«rtj« potovati v stari kral dt «Aisk, U>4m J i preskrbeti gl morajo dovoljenj« sa ' powmitev (Return Permit) Is Waah-Ingtona, ki Je veljaven sa en« leto. i Brez permits Je tedaj nemogoč« priti nazaj tudi v teka (. mesecev In Isti se jie poftiljajo ved v start kraj, ampak ga mora vsak prosile« osebno dvigniti pred oii«aria. 1'beibourg St I.o , ■ Cti.-rti urje. H «in' nt rrtMdtii! llardiiig. Cbe: l-ourg, llra-m- n li> rila Jat 1 e de fraiK-e, T?;n r-tituitKart, I "li»rt«>uri{. 1 a ruif nEj Majesti«', Ci:er»»»urg |jl|'!4fld, 1'hrrbouri. Ani k i t !•> n Ne« AniltrnUm, Itouli Kii« aur M«r. H -it m 1€ maja: i:e(iani-e. Hamburg Koma. >»|hiII. <,eti<<\a 2'' maja: IVrfiu»-n, Cberb».urg. Bremen 2" maja: Urrum, CbTbourg. Bremen 21 l.iaja: Ma ni » t a <"b» rrw.iir g Ham: u-r. < M. rt» . r (t. H.imt.iir* tlenrsu \Va2>tiitigton, Cherbourg Br-men 2- m.tia: Berlin, Iiou1o«ne »ur Mer. Bremei 23 maja I'aris, Havre H m t i < ' !>ri-- urg W«ti rular.d. Cberixiurg. Antwrr- pen stat»Midarn, Boulogne sur M»r. liot- t»-: d.i m 24 maja: ilini»«-T',r,Ua Ch.r!»iiir* L' viuthan. Cherln>urg C*m t«- (,randc. Na|Mili. (lmi->va 2K. rn .j.i: Aquitanta. «'"herl«"urir Albert Baiiin, Cherbourg Mambur| Preaident ilduarvelt, Cherla»utif Bremen 2S. maja: Satuni, Trnt Dresden, Cherbourg. I'.remen Karnpa. Cb.-rlnjurg, Bremen 3'>. France, llav* 01>!i!|»i«' Cher'-'i'-rT fl«iltt-rdirtr» ' uIok:i* »ur Mer. Hot t»-rd i m 31. m.via: Milwaukee, CiiertmiiT. Ilamlmrg Be'Renlartd. Cherbourg. Antwrrpei Minnfkabd.i, I'.oulopne ^ur Mer 2. junija: t'niumiius. Cherbourg, i:iemen 3 jiinija: Ber«-riKnria. Oh*-rt.oiirir Cherb<»urg. Hamburg ■». iunljft: N<-w York. Cherbourg Hamburg America. Ch-^rtamrg. lireruen 6WPREK0 OCEANA 1---- i Najkr»jtt> in najbotj uao«n got aa] ' | sotovanl« n« ogromnih oirnlklh; lie tie France iS. maja: G. jun.i '8 P. M.) 14 P. M.) | PARIS 23. riaja; 12. junija <4 P. M.l (7 P. M.i ! ■FRANCE 30. maja: 17. jun. n P. M > 'TP. M ■ | Najkrijta pot po fteicmiel V«aaO ! 1« v poeebnl kabini m r««ml t«.