• NA TRETJI MALI NAPOTNIKOVI KOLONiJi V ZAVODNJAH JE LETOS SODELOVALO ŽE VEČ KOT TRiDESET MLADIH In kaj oblikujeta ta dva mladinca iz Prebodla. Odgovorila sta, da clucelj! 18. junija 1976 - Leto XII. - Št. 23 (332) - Cena 2 din Ustanovna konferenca Kipar samouk Janko Dolenc iz Vuzenice se je z veseljem odzval vabilu in skupaj z mladimi dva dni preživel v Zavodnjah. „Moj oče in Napotnik sta bila sošolca, zato me še posebej vleče v ta kraj. Seveda pa se zelo dobro počutim med mladimi," mi je dejal, ko sem ga za trenutek zmotil pri delu. Janko Dolenc se je v Zavodnjah lotil oblikovanja plastike »Koroška mati". Ker bo visoka kar dva metra in pol je seveda ni mogel končati v dveh dneh. Vendar je obljubil, da bo to storil v najkrajšem času. sikateri učenec pa sije pri njem sposodil tudi orodje. „Ni naš namen, da bi uastva-rili nove umetnike, ampak želimo čimveč mladih vključiti v dejavnosti, ki bogatijo človeka," je dejala med drugim ob mojem kratkem obisku v Zavodnjah predsednica sveta za delo s pionirji v velenjski občini Elfrida Ambrožičeva. Z dvodnevnega srečanja so mladi resnično veliko odnesli. Izmenjali so medsebojne izkušnje, se ve- hodnje leto prišli tudi mladi iz Kočevja in Leskovca pri Krškem - je najboljši porok, da ta kolonija postaja stalna oblika likovnega ustvarjanja v Šaleški dolini. Vse umetnine, ki so jih napravili mladi kiparji, si bomo lahko ogledali na republiški razstavi Likovni svet otrok, ki je vsako leto v februarju pod pokroviteljstvom Pionirskega lista na osnovni šoli Karel De-stovnik Kajuh v Šoštanju. V soboto, 12. jinija, je bila v Velenju ustanovna konferenca sveta zveze komunistov sestavljene organizacije združenega dela Gorenje Velenje, na kateri so sprejeli poslovnik o oblikovanju, organiziranosti, nalogah in pristojnostih ter o načinu delovanja sveta ZK. Pred tem so poslovnik sprejele tudi vse osnovne org nizacije ZK in izvolile v svet po enega člana. Ustanovne konference sveta zveze komunistov sestavljene j organizacije združenega dela Gorenje so še udeležili tudi [Miran Potrč, član izvršnega ko-[miteja predsedstva CK ZK Slo-rvenije, Janez Zahrastnik, sekretar medobčinskega sveta ZK Celje, Ludvik Jerčič, član centralnega komiteja ZK Slovenije in Franjo Korun, sekretar komiteja OK ZK Velenje. f Janez Miklavčič je na ustanovni konferenci prebral referat 'o uresničevanju srednjeročnega ■načrta razvoja ter uveljavljanju ^ustavnih načel in smernic ZK. V razpravi je sodeloval tudi Miran Potrč, ki je opozoril na vrsto konkretnih nalog, ki čakajo tako svet ZK kot vse komuniste znotraj Goranja. Na ustanovni konferenci so za sekretarja sveta ZK izvolili Janeza Miklavčiča, za njegovega pamestnika Kristino Pregl (Gorenje - Muta), člana sekretariata sveta pa sta tudi Ante Bugič (Gorenje-Lesna) in Franc Železnik (Gorenje - Fecro). V VELENJU SE VKLJUČUJEMO Za najbolj prizadeven turistični kraj v Sloveniji Od slehernega posameznika, šole, ustanove, delovne organizacije je odvisno, kako bo akcija uspela Tudi v Velenju se bomo vključili v tekmovanje »Izbirajmo najbolj prizadevni turistični kraj v Sloveniji v letu 1976", to je bil eden izmed sklepov upravnega odbora Turističnega društva Velenja na seji, ki je bila v ponedeljek zvečer v novih prostorih turistične pisarne v Rdeči dvorani. Komisija za varstvo okolja pri republiški turistični zvezi si namreč že vrsto let na najrazličnejše načine prizadeva ohraniti slovensko pokrajino čisto, prikupno in privlačno. V ta namen vsako leto organizira akcijo „Izbirajmo najbolj prizadeven turistični kraj". Letošnja akcija je že stekla. Posebna republiška komisija za ocenjevanje bo v dneh od prvega junija do 30. septembra obiskala posamezne kraje v Sloveniji. Da bi tudi v naši občini storili kar največ za varstvo okolja in se čimbolj uspešno vključili v to tekmovanje, je upravni odbor na seji imenoval tudi sedemčlansko komisijo, njen predsednik je Lojze Jevše-nak, ki bo v okviru občine ocenjevala urejenost okolice okrog stanovanjskih hiš, blokov, ustanov, delovnih organizacij, izgled balkonov ipd. ter ob koncu podelila najboljšim zlato, srebrno in bronasto vrtnico ter diplome in priznanja, hortikulturno društvo Velenje pa bo najboljšemu podelilo zlati tulipan. V sklopu te akcije organizira Turistična zveza Slovenije letos tudi akcijo »Prometna urejenost krajev". V to akcijo naj bi se poleg turističnih društev vključili tudi občinski organi za preventivo in vzgojo v cestnem prometu, avto-moto društva, združenje šoferjev in avtome-hanikov, društva prijateljev mladine, komunalne službe. Skratka, akcija v cestnem prometu. In kaj naj bi vsebovala splošna prometna urejenost kraja? Uskladitev obstoječe prometne signalizacije z ustreznim pravilnikom in redno vzdrževanje prometnih znakov in obe-ležb na cestišču, namestitev varnostnih ogledal na kritičnih mestih, ustrezno razsvetljenost prometnih površin, urejenost in redno vzdrževanje svetlobno prometne signalizacije, semaforjev, prometnih znakov, kažipotov in drugih zadev s področja tehničnega urejanja prometa v naseljih. Poiskati je treba tudi možnosti ločitve tranzitnega prometa od lokalnega. Če tranzitni in lokalni promet potekata po istih cestnih površinah, potem so potrebne tehnične ureditve glede na lokalni promet in večjo varnost krajanov: avto- busna postaja mora biti tako urejena, da ne ovira ostalega prometa, avtobusna postajališča mestnega oziroma krajevnega prometa morajo biti zunaj vozišč, tranzitnemu prometu pa je treba zagotoviti nemoteno potekanje tudi z ustreznimi pri- Nič posebnega, saj tako zna * skočiti skoraj vsak plavalec. Za ---objavo pa se nam je zdel posne- Mi. tek zanimiv, ker se kopalec ni % """ ustrašil (ali pa se je, ko je že bil v -------: I zraku) odslužene in majave ska- jčsf kalnice niti izredno umazane ffišu* i f vode v velenjskem jezeru. Klo- Pgt buk pa si je najbrž posadil na glavo v upanju, da bo vsaj lase obranil umazanije v vodi. jI Seveda v nedeljo to ni bil edini kopalec, ki je hladil svoje jBg&pgg^^ telo v umazani in mrzli vodi. Še Pfes'®'^^, nekaj smo jih našteli v vodi, veliko več pa se jih je grelo na ^■■B®*4 % Res je, da vsakdo skače v ^ ^ {> i vodo in se koplje na svojo MjPPr4 <" * ^ * odgovornost. Vendar ne bi bilo -wss& odveč, če bi kdo vendarle napra- jBEr"^"""* vil analizo vode - morda kakšna : ' inšpekcija - in če bi ugotovili, ' JBk da umazanija jezera lahko ško- P^Hk duje plavalcem, postavil tablo, ki 5 prepoveduje kopanje v nekdaj čistem turističnem jezeru. iHHHBHHIIHMHBHaHBi mernimi tablami, da bo tudi turist kar najhitreje našel pot iz naselja, če se namerava peljati samo skozenj. V lokalnem prometu morajo biti čimbolje urejene ceste, ulice, križišča in tudi posamezno dovozi iz posameznih objekotv, dvorišč in hiš. Seveda to tekmovanje med drugim vključuje tudi prometno vzgajanje in izobraževanje prebivalcev, še posebej pa poudaija varovanje prometnih znakov, boj proti onesnaževanju okolja, nepotrebnemu hrupu in dimljenju, obnašanje v prometu tako pešcev kot vseh voznikov motornih vozil. Odločitev upravnega odbora turističnega društva, da se tudi v Velenju vključimo v tekmovanje za najbolj prizadevni turistični kraj in s tem kar največ prispevamo varstvu okolja, je seveda pravilna - tudi ustava pravi, da je skrb za varstvo okolja pravica in dblžnost vsakega občana, od nas samih pa je odvisno, kakšen bo naš prispevek k varstvu okolja oziroma-kako bomo uresničili to ustavno pravico. . junija tombola v - i^mf Stalna oblika likovnega ustvarjanja rodnjah, tej prijazni vasici nad Šoštanjem, se je preteklo soboto in nedeljo spet razlegalo odmevanje kladiv In dlet, s pomoCjo Katerih so drobne roke pionirjev in mladincev vnašale svoje zamisli v svežo lipovino Le kaj bo nastalo iz teh dveh kosov lesa? Občinska zveza prijateljev mladine Velenje je skupaj z osnovno šolo iz Zavodenj letos organizirala že tretjo Malo Napotnikovo kolonijo v spomin na tega velikega umetnika. Letos se je zbralo v Napotnikovem rojstnem kraju 32 mladih iz osnovnih šol velenjske občine. Njim so se prvič pridružili tudi učenci velenjske posebne šole in mladi kiparji iz Prebolda ter osnovne šole Franja Vrunča iz Celja. uueležbo so mladi pridno izko-Najbolj so bili mladi umet- nstili, saj jim je »moral" Janko niki veseli, ker se je kolonije Dolenc pomagati z nasveti, mar-udeležil tudi kipar samouk Janko Dolenc iz Vuzenice. Njegovo liko naučili ob delu Janka Dolenca in seveda tudi ob nasvetih njihovih mentorjev, spoznali so Napotnikov rojstni kraj in obiskali tudi njegovo rojstvno hišo. Dejstvo, da se te edinstvene kolonije v Sloveniji vsako leto udeležuje več mladih — kot so že letos obljubili, bodo pri- ZADNjEl}NL PO SVETU... • OBISK JAPONSKEGA PRESTOLONASLEDNIKA „lz vaše dežele odhajam z najboljšimi vtisi in v prepričanju, da je tudi moj obisk prispeval k boljšim jugoslovansko-japonskim odnosom, ki jih je še posebej vzpodbudil obisk jugoslovanskega predsednika Tita v moji domovini," je izjavil japonski prestolonaslednik princ Aki-hita, ki se je mudil v Jugoslaviji na uradnem obisku s soprogo princeso Mičiki. Med obiskom se je mudil krajši čas tudi v Sloveniji. Japonskega gosta je v Beogradu sprejel tudi predsednik republike Josip Broz Tito, ki se je konec minulega tedna vrnil z uradnega obiska v Turčiji. O obisku predsednika republike v Turčiji še vedno obširno poroča tuji tisk, še posebej pa tisk balkanskih dežel, ki v komentarjih predvsem poudarja željo obeh dežel, da bi prispevale k miru na Balkanu in v Sredozemlju. • PO SKLEPU 0 PREŠTEVANJU SE PROVOKACIJE Slovenci na Koroškem preživljajo zadnje čase vse hujše pritiske desničarskih sil. Po sklepu političnih strank, da bodo izvedli štetje manjšine še letos, so koroški Slovenci priča odkritim provokacijam desničarskih sil. V Kotmara vesi, kraju na Koroškem, so se namreč zbrali nacionalisti pod geslom »dokončno je treba obračunati z manjšino in pred tem še poškodovali spomenik trem partizanom na vaškem pokopališču. Na tem zborovanju je razen funkcionarjev Heimatdiensta nastopil tudi šef narodne stranke na Koroškem Bacher, kar praktično pomeni, da se je ta avstrijska politična stranka poistovetila s težnjami nemških nacionalistov na Koroškem. Koroški Slovenci medtem še naprej odločno odklanjajo sleherno preševanje in poudarjajo, da bo z izvedbo štetja avstrijska zvezna vlada dejansko spremenila avstrijsko državno pogodbo. V njej namreč nikjer ni nič zapisanega o štetju manjšine. • LIBANON PRIČAKUJE ARABSKE ENOTE V Libanonu, kjer se občasno še vedno spopadajo sirske in desničarske enote na eni ter sile Palestinske osvobodilne organizacije in nekaterih levičarskih organizacij na drugi strani, z nestrpnostjo pričakujejo prihod enot nekaterih arabskih dežel, ki naj bi opravljale vlogo mirovnih sil in predvsem zamenjale sirske enote. Te so pred desetimi dnevi vdrle v Libanon z izgovorom, da želijo preprečiti razdelitev Libanona na krščanski in arabski del. To naj bi bil po sirskih trditvah cilj Palestinske osvobodilne organizacije, ki jo vodi Jaser Arafat. Ta je to trditev gladko zavrnil in obtožil Sirijo, da izvaja pokol med palestinskimi prebivalci Libanona. Vdor sirskih enot v Libanon je še bolj razdelil arabske dežele, zlasti pa Sirijo in Egipt, ki sta pretrgala diplomatske odnose. To seveda močno škodi arabskim deželam, koristi pa neposredno Združenim državam Amerike, ki se veliko lažje sporazumevajo z Egipčani kot s Sirci, ki so znani po svojih precej radikalnih stališčih. Zaradi vdora sirskih enot v Libanon je Sirija v zadnjem času izgubila precej ugleda med Arabci, zlasti pa se je morala odpovedati ambiciji, da bi prevzela vodilno vlogo med tistimi državami arabskega sveta, ki so neposredno zapletene v spopad z Izraelom. To vlogo čedalje bolj prevzema Egipt kljub temu, da je sklenil z Izraelom pred časom dogovor o razmiku na Sinaju -zaradi česar je dobil mnogo očitkov iz nekaterih arabskih dežel. In kot že tolikokrat doslej ostaja pri tem v senci tisti narod, ki ima zaradi arabskih nesporazumov in nesoglasij že ves čas tudi največjo škodo, namreč Palestinci, ki so to pot doživeli, da se je proti njim že drugič (prvič so to storili Jordanci) obrnilo arabsko orožje. • OGORČENJE ZARADI UBOJA Napredna javnost Južne Amerike je medtem še vedno ogorčena zaradi uboja urugvajskega veleposlanika v Paragvaju, ki je po pomoti padel pod streli usta-skega morilca Jože Damjanoviča, ki je hotel ustreliti jugoslovanskega veleposlanika v Paragvaju Vučekoviča. Paragvajske oblasti so morilca aretirale, prav tako pa nekatere druge ustaše, ki so zdanji čas prišli v to deželo iz Španije. Med njimi je tudi skupina, ki je pred leti v Stockholmu ubila jugoslovanskega veleposlanika Roloviča in potem nekaznovano ušla iz Švedske v Španijo ter od tam v Paragvaj. .IN DOMOVINI AVTOMOBILI - Novembra letos bodo v tovarni avtomobilov v Vogošču začeli izdelovati osebne avtomobile „golf'. Prihodnje leto naj bi jih izdelali 15.000. V proizvodnji bodo vozila s tremi vrati in z motoijem 1100 in 1500 ccm. Za prihodnje leto pa v Vogošču napovedujejo tudi „golf z dieselskim motorjem. Pravijo, da bodo za ,kakšnih 20 odstotkov dražji kot avtomobili z bencinskim motoijem. Porabili bodo manj kot 7 litrov goriva na 100 kilometrov. ČLANSTVO - Ob koncu preteklega leta je štela Zveza komunistov Slovenije 83.656 članov, od katerih je bilo skoraj 31 odstotkov delavcev, ne racu-noajoč učence v gospodarstvu. Približno 30 odstotkov vsega članstva je žensk, 26 odstotkov od skupnega števila članov pa je mlajših od 27 let. Samo lani so v. vrste ZK sprejeli v Sloveniji 10508 novih članov, kar je v ?rimeijavi s preteklim letom za 2,3 odstotka več. Obenem pa so izključili iz ZK skupno 1080 članov. Sem štejejo tudi tiste, ki so izstopili. CESTINA - S 1. julijem letos bo cestnina za motorna vozila na odseku avtomobilske ceste Vrhnika - Razdrto višja za okeoli 23 odstotkov, vendar pa različna za različna motorna vozila; za osebni avtomobil srednje kategorije bo znašala po novem 0,40 din za kilometer. Z novim odlokom uvajajo tudi cestnino na odseku avtomobilske ceste Hoče-Levec, ki je že usposobljena kot avtomobilska cesta, čeprav še nima vsega, kar zahteva taka cesta. Prav zaradi tega bo cestnina na tem odseku nižja, in sicer bo znašala 67 odstotkov cene za kilometer na moderniziranem odseku ceste Vrhnika - Razdrto. BOLNIŠNICA - Cepravjena hribovitem grebenu med Koprom in Izolo že videti veliko betonsko poslopje, ki sili pod nebo, bo prva faza prepotrebne nove obalne bolnišnice dokončana šele do konca prihodnjega leta, ali celo šele v začetku leta 1978, namesto do junija prihodnjega leta, kot je bila prvotno predvideno. Kasnitev je deloma posledica zamude pri projektantih, največ pa jo je zakrivilo neredno dotekanje prispevkov, pri čemer je še posebno senca padla na obrtnike, ki se niso držali samoupravnega dogovora o prispevanju za to pomembno investicijo družbenega standarda na obali. MLIN t- V Kuli v Vojvodini so zgradili enega izmed največjih in najsodobnejših mlinov ne le v naši državi, temveč tudi v Evropi. Zmogljivost tega objekta, za čigar gradnjo so porabili 50 milijonov dinaijev, je 200 ton v 24 urah. V Novem Sadu pa bodo letos zgradili tudi silos, v katerega bo moč spraviti 3000 vagonov kmetijskih pridelkov. Zgradili bodo tudi sušilnico z dnevno zmogljivostjo 92 vagonov. Za nove dohodkovne odnosi Na Rudarsko elektroenergetskem kombinatu Velenje že dalj časa opozarjajo na nujnost, da znotraj slovenskega elektrogospodarstva uveljavimo enovit sistem dohodkovnih odnosov. Znano je, da v termoelektrarni Šoštanj, kije po nastanku Rudarsko elektroenergetskega kombinata Velenje njegova temeljna organizacija združenega dela, ugotavljajo in obračunavajo dohodek še zmeraj po klasičnem stroškovnem sistemu, kot nasploh v slovenskem elektrogospodarstvu. V temeljnih organizacijah združenega dela s področja proizvodnje premoga in drugih temeljnih organizacijah združenega dela velenjskega kombinata pa ugotavljajo in obračunavajo dohodek po dohodkovnem sistemu. Komite organizacije ZK REK Velenje in drugi družbenopolitični dejavniki te delovne organizacije so se v zadnjem razdobju pogosto ukvarjali s problematiko dvojnosti sistemov ugotavljanja dohodka. Dejstvo, da imajo v termoelektrarni Šoštanj uveljavljen stroškovni sistem, v drugih temeljnih organizacijah združenega dela REK pa dohodkovni sistem, postavlja v neenakopraven položaj delavce znotraj kombinata. V akciji za razreševanje tega problema je bilo doslej premalo prizadevnosti, srečevali pa so se tudi z odpori in to na vseh ravneh. Ob tem velja znova opozoriti, da je bil osnovni smisel združevanja dela in sredstev temeljnih organizacij združenega dela v REK optimalno izkoriščanje energetskih virov Šaleške doline, ki so tehnološko med seboj tako povezani, da jih ni mogoče administrativno razdvajati. To pa pomeni takšno urejanje medsebojnih ekonomskih odnosov, ki bodo zagotavljali enak družbenoekonomski položaj delavcev v temeljnih organizacijah združenega dela, ki sodelujejo v procesu proizvodnje energije. REK VELENJE IZKLJUČNI PROIZVAJALEC ELEKTRIČNE ENERGIJE Rudarsko elektroenergetski kombinat Velenje predstavlja danes zaključeno tehnološko in ekonomsko reprodukcijsko celoto, ki zajema celotni proces od proizvodnje premoga do proizvodnje električne energije. S tem namenom je bilo podjetje tudi osnovano. Povezanost in soodvisnost pogojuje posebej tudi dejstvo, da bodo od leta 1978 naprej praktično vse proizvedene količine premoga porabljene za proizvodnjo električne enereiie. Rudarsko elektroenergetski kombinat Velenje se po letu 1978 ne bo več pojavljal kot proizvajalec premoga, pač pa izključno kot proizvajalec električne energije. Zato se je kombinat tudi vključil v sestavljeno organizacijo združenega dela Elektrogospodarstvo Slovenije. IZENAČITI DRUŽBENOEKONOMSKI POLOŽAJ DELAVCEV Dohodkovna soodvisnost je temeljni pogoj, da se izenači družbenoekonomski položaj delavcev v rudarstvu in energetiki, prav tako pa izenači tudi družbenoekonomski položaj delavcev v rudarstvu in energetiki s položajem drugih delavcev v gospodarstvu. Pritem pa je treba, kot poudarjajo na Rudarsko elektroenerget- skem kombinatu Velenje, izhajati iz skupno ustvaijenega dohodka. Iz tako skupno ustvaijenega dohodka bi morala biti vidna udeležba posameznega produkcijskega subjekta v končnem skupnem dohodku. Skupni dohodek in realizacija pa se morata resnično pokazati kot rezultat skupnega dela. Skupno ustvarjeno delo in skupno ustvarjeni dohodek pa bi zagotavljala medsebojno dohodkovno odvisnost posameznih subjektov in ustrezno družbenoekonomsko stimulacijo za boljše delo. USTVARITI DOHODKOVNE VEZI IN ODVISNOST Sedanji stroškovni sistem, ki je v veljavi pri ugotavljanju in obračunavanju dohodka znotraj slovenskega elektrogospodarstva, še zdaleč ne zagotavlja medsebojne odvisnosti med proizvajalci in porabniki električne energije. Predvsem porabnike električne energije postavlja v položaj, da je elektrogospodarstvo pač dejavnost posebnega družbenega pomena, da so stroški za proizvodnjo električne energije takšni, kot jih prikazujejo, in da je treba tako prikazane stroške pokriti. Doseči pa bi bilo treba naslednje: znotraj elektrogospodarstva je treba med posameznimi proizvodnimi subjekti ustvariti resnične dohodkovne vezi in soodvisnost ter izenačiti družbenoekonomski položaj vseh, ki s svojim delom prispevajo k skupnemu delu in k skupnemu dohodku. V okviru samoupravne interesne skupnosti elektrogospodarstva pa je treba zainteresirati porabnike električne energije, da skupaj z njenimi proizvajalci ustrezno izoblikujejo dolgoročno usmeritev razvoja energetike in seveda tudi sistem njenega financiranja. Razumljivo je, daje zdaj, ko posluje elektrogospodarstvo z izgubo, mnogo težje vzpostaviti takšne odnose, kot bi jih bilo sicer. Ustrezno vzpostavljena medsebojna razmerja in soodvisnost pa bi zagotovo omogočila hitrejše in učinkovitejše odpravljanje navedenih problemov. DVOJNOST SISTEMA POVZROČA EKONOMSKE PROBLEME Zadrževanje starega klasičnega stroškovnega sistema znotraj elektrogospodarstva in dvojnost sistema ugotavljanja in obračunavanja dohodka znotraj REK povzroča niz ekonomskih problemov, s katerimi se srečujejo znotraj kombinata. Podatki o letošnjem gospodarjenju kažejo, da temeljne organizacije združenega dela s področja proizvodnje premoga poslujejo praktično brez ostanka dohodka, in to kljub temu, da so odkopni učinki najvišji pri nas in med najvišjimi v Evropi. Ob tem vendarle ne gre prezreti dejstva, ki smo ga že omenili, da predstavlja REK zaključeno tehnološko in ekonomsko reprodukcijsko celoto, saj združuje dejavnost od proizvodnje energetskih virov do proizvodnje električne energije. Čeprav gre že zdaj večina velenjskega lignita v termoelektrarno Šoštanj, pa ne temelji skupna prodaja na dohodku, pač pa na evidentiranih stroških, in to kljub znanemu dejstvu, da del delavcev v tej verigi proizvodnje dela skoraj izključno za potrebe proizvodnje električne energije. Zakon o združenem delu podrobneje izpostavlja in določa področje dohodkovnih odnosov in razmerij, istočasno pa daje celo vrsto novih možnih oblik za povezovanje ter združevanje dela in sredstev. Komentar tedna Sedanji družbenopolitični akciji - prav v teh dneh je bila še posebej živa - nikakor ne moremo reči, da je kampanjska, predpočitniška in nepremišljena, čeravno se vedno najdejo tisti, ki tako menijo, a le zato, ker jih okrepljena politična aktivnost moti pri njihovem spanju. V teh dneh je namreč zveza komunistov sprožila celo vrsto razgovorov in posvetov, tako v družbenopolitičnih skupnostih kot v temeljnih organizacijah združenega dela, ki morajo okrepiti aktivnost v javni razpravi o osnutku zakona o združenem delu in poudariti njeno neločljivost" z reše- vanjem vprašanj tekoče ekonomske politike, stabilizacije in uveljavljanja samoupravnega planiranja. In še je treba povedati, da se Slovenci v teh dneh odlo- Dana je torej priložnost, da se znova ocenijo dohodkovni odnosi znotraj slovenskega elektrogospodarstva ter preučijo možnosti za učinkovitejše delovanje sistema. V okviru Elektrogospodarstva Slovenije in posameznih delovnih organizacij, tudi na REK, so že imenovali komisije, ki pripravljajo predlog za ustreznejšo samoupravno organiziranost in za nove dohodkovne odnose. Novi odnosi morajo odpraviti tudi podjetniške interese, ki so še zmeraj prisotni, zagotovljen pa mora biti širši družbeni interes in vloga porabnikov električne energije znotraj Samoupravne interesne skupnosti elektrogospodarstva Slovenije. Ko bo resnično vzpostavljena dohodkovna soodvisnost, bodo pre- seženi ozki, podjetniški interesi, jj pa mora biti tudi glavna nove samoupravne organizu slovenskega elektrogospodarsti posameznih delovnih org znotraj elektrogospodarstva venije. Na REK že poteka družbeno) lirična akcija, da se v energetsl kompleksu preide na dohodkoi sistem najpozneje do konca let njega leta. To naj prispeva, kar najbolj dosledno uresničen ti temeljni smisel združevanja v okvi kombinata - to je doseči optimali izkoriščanje energetskih virov v i leškem energetskem bazenu skladno s slovenskim energetslj razvojem povečati proizvodnjo efq trične energije. ji belilo za strojno in ročno pranje perborat special b belinka tovarna kemičnih Izdelkov t TODO KURTOVIC: - Razumeti moramo, da kritika ni kritizerstvo nekaterih klik, demagogija ali težnja po oblasti, prav kritika mora ustvariti pogoje za pozitivne spremembe med ljudmi in prav s kritiko in ne s formalističnimi pridigami bomo uspeli v humanistični in socialistični vzgoji naše družbe. DR. ALEKSANDER BAJT: -- Ce je smisel produkcije blaginja ljudi, je očitno potreben tak koncept produkta, ki izraža obseg blaginje, kvaliteto življenja sodobnega človeka. Zato pa je vsaj v razvitih gospodarstvih manj pomembno, če ima kdo več oblek ali avtomobilov, kot če uživa čist zrak in neoskrunjeno naravo. Tuljenje juke-boxov, gost avtomobilski promet, teksaške bencinske črpalke sredi mest, hitre ceste nad mesti, neonske džungle a la športna dvorana v Ljubljani povečujejo kvaliteto življenja le zelo specifično formiranim osebnostim. MIRAN MEJAK: - Spreminjanje gospodarske strukture ne bi smelo zbujati negotovosti pri gospodarskih organizacijah. Razlog za preplah bi imel svoj pomen, če se ne bi prilagajali spremembam in če bi vztrajali pri statusu <]uo. To bi nas v prihodnosti prav gotovo pripeljalo v nezavidljiv položaj. obveznosti tudi. Prav zato kaže biti polemičen z vsemi tistimi, ki širijo neresnice, ali pa vnašajo kali nemočnosti med delovne ljudi, češ — preveč nalog se je nagrmadilo na pleča ljudi, dosti preveč. čamo tudi za višino sredstev, ki jih bomo namenili javnemu posojilu za gradnjo cest, marsikje pa načrtujejo tudi samoprispevke za izgradnjo otroških vrtcev, osnovnih šol itd. Skratka: nalog je veliko in Nihče ne pravi, da nalog ni veliko in nihče ne trdi, da niso obsežne, toda brez mu-je se še čevelj ne obuje. Hočemo reči, da je za družbeno skupnost kot je naša nekaj povsem normalnega, da se razvija dosti hitro, da je v nenehnem ustvarjalnem naponu, ker je kot skupnost še relativno mlada in ker rabi zdaj to, zdaj drugo. J Zakon o združenem delu je povsem praktična razčlenitev tistih pravic in dolžnosti delovnih ljudi in obča- V nov, ki jih nakazuje žč '\ ustava. Načrte razvoja spre- ! jemamo zato, ker se nobena družba doslej še ni razvijala v samoteku; zato potrebu-jemo tudi razgrnjene plane temeljnih organizacij združe- -1 nega dela. Ni potrebno umo-vati zakaj rabimo nove kilometre sodobnih cest in vrtce in šole. In vse to bomo imeli le pod pogojem, če bomo vsi skupaj tudi delali tako, da bodo postala načela sestavni del realnosti. MILAN MEDEN DVAJSET LET ŠOŠTANJSKEGA GALIPA SPODBUDNI NAČRTI Galanterija iz Šoštanja je v dvajsetih letih doživela mnoge premike in prebrodila marsikatero težavo. Tega se delavci dobro zavedajo in zdaj smelo stopajo v tretje desetletje. Njihovi proizvodni prosroti so stisnjeni in na prostoru, kjer so, nimajo nikakršne možnosti, da bi jih povečali. Kljub temu pa se v delovni organizaciji, ki se zdaj imenuje Galip, industrija galanterije in plastike, ne ubadajo zgolj s prostorsko težavo, pač pa delajo in svoje izdelke dobro prodajajo. Njihovi načrti so spodbudni. Direktor Vlado Leban, inž. organizacije dela, ki je v podjetje prišel šele pred dvema mesecema, je optimistično pripovedoval o razvojni poti. „Naš razvojni program", je pripovedoval direktor Leban,,je usmerjen na izdelke iz armiranega poliestra, to so predvsem fasadni elementi, kupole in sanitarni izdelki. Mimo tega bomo še izdelovali gumbe, vendar proizvodnje teh ne bomo pospeševali, ekspanzijo pa bomo naredili pri izdelovanju okrasnega okovja za pohištvo, ker je po njem veliko povpraševanje zaradi ustavljenega uvoza." Podjetje pa ima proizvodne prostore najbolj perspektivnega obrata armiranega poliestra v Šoštanju na rušnem področju. Zato že sedaj razmišljajo, da bi slej ko prej zgradili nove. Lokacija zanje je že določena, manjka pa jim seveda potreben denar za gradnjo. Če bi sedanjo mehanizacijo premestili v ustreznejše delovne prostore, potem bi samo na ti način za 30 odstotkov povečali produktivnost dela. To pa je prav gotovo pomembno, da Galip iz Šoštanja doseže večji napredek. SPOMINI NA ZAČETEK Pobrskali smo po Informatorju, ki so ga v Galipu izdali ob 20 - obletnici podjetja in v njem našli pripovedi prvih delavcev. ANA SREBOTNIK: Ko smo ustanovili naše podjetje, smo se v njem zdiružili predvsem mladi delavci. Imeli smo delovni zanos in voljjo do dela. Spoštovali smo se in cenili svoje delo, predvsem pai smo upoštevali starejše sodelavce. Bih smo kot idovoljni. Na začetku smo delali ročno, ena družina strojni park m zac še ni bil urejen. Spominjam se, kako velik dogodek je bil za nas ko smo dobili prve avtomate v gumbarni in brizgalni stroj. Zavedali smo se, da bomo na ta način več naredili. Ko se zdaj vračam v čas pred 20 leti lahko rečem, daje bilo lepo. FRANC FRICELJ: Takoj na začetku sem bil na odgovornem delovnem mestu obratovodje galanterije. Delali smo ročno, strojev smo imeli zelo malo. Sami smo modelirali in oblikovali vzorce, to pa je zahtevalo precej časa. Izdelovaeli smo najrazličnejše predmete, vse pač, kar seje dalo narediti iz plastike. Čeprav so bili takrat plastični izdelki zelo iskani, nismo imeli možnosti, da bi se razvili v večje podjetje. Vedno je primanjkovalo denarja. ALOJZ FUERST: Občinski ljudski odbor meje leta 1956 imenoval za direktorja novoustanovljene delovne organizacije Galanterija Šoštanj. Najprej smo imeli le dva obrata, galanterijo in gumbarno. Tudi naši prvi stroji so bili slabi, preprosti in na njih nismo mogli izdelovati mnogo izdelkov. V galanteriji smo delali iz medenine in iz juralita, v gumbarni pa iz školjk in galalita. Zanimivo je, da smo že takrat uvažali iz tujine. Na domačem trgu smo kupovali školjke, iz Avstrije, Italije, in Češkoslovaške pa smo uvažali juralit, galit ter poliesterske rondole in akrilat. Za nas je bil dosežen velik napredek, ko smo sami začeli proizvajati poliesterske plošče. Ko se vračam s spomini v preteklost, lahko rečem, da je bilo lepo. Odnosi med nami so bili tovariški. Prišlo je do sporov, te pa smo s skupnimi močmi reševali. Podobno kot se spominjajo začetka Ana Srebotnik, Franc Fricelj in Alojz Fuerst bi lahko povedalo še 19 delavcev, ki so v podjetju zaposleni od vsega začetka. To so Vlado Blatnik, Zofka Galovič, Zofka Golčar, Slava Hranjec, Anica Jazbec, Terezija Kopin, Štefka Koradej, Zdravko Kugonič, Marija Kumer, Ivica Meh, Slavko Nadvežnik, Pavla Novak, Fanika Šlutej, Vikica Štramcar, Marija Šuligoj, Ana Tamše, Marija Tetičkovič, Pavla Turk in Karel Vrabič. V Šoštanjskem Galipu je zdaj zaposlenih 195 delavcev. Načrtujejo, da bodo letos ustvarili 42 milijonov celotnega dohodka, za 6 milijonov več kot lani. S programi, ki jih nameravajo razviti v srednjeročnem obdobju, pa bodo zagotovili svojo perspektivo. To pa podjetje prav gotovo ima. U.NARAKS Zanimanje za razvojne načrte Med razpravo o predlogu srednjeročnega načrta razvoja je pripravila sestavljena organizacija združenega dela Gorenje pogovore s predstavniki občinskih skupščin in občinskih vodstev družbenopolitičnih! organizacij iz občin, kjer imajo sedež delovne organizacije. To je: 11 delovnih organizacij s sedežem v Velenju, Subotici, na Muti ob Dravi, v Slovenj Gradcu, Šoštanju, Gornji Radgoni, Lendavi, Rušah, Somboru, Kikindi in Murskem Središču, katerih proizvodni programi se povezujejo v široko proizvodno usmeritev ,,DOM". Kot je znano načrtuje Gorenje za leto 1980 najmanj 19 milijard dinarjev realizacije, pri tem pa naj bi na tuje prodali za 5 milijard dinarjev izdelkov. Takšen razvoj mora omogočiti program „DOM" v najširšem smislu v okviru reprodukcijske celote, katere program je interes celotne obstoječe proizvodnje, interes sleherne delovne organizacije in temeljne organizacije združenega dela ter vseh 14.000 delavcev Gorenja, prav tako pa tudi perspektivni interes delovnih organizacij, ki se vključujejo v reprodukcijsko celoto DOM. Seveda pa morajo priti do izraza posebej še družbenoekonomske in tehnološke prednosti te razvojne usmeritve. Načrt prihodnjega razvoja sestavljene organizacije združenega dela Gorenje daje torej možnost, da Se v programe tako združenih industrijskih podjetij Gorenje Velenje, kot reprodukcijske celote DOM, vključijo novi delovni kolektivi, oziroma območja. Gre tudi za to, da se v okviru koncepta DOM aktivirajo predvsem že obstoječe prpizvodne zmogljivosti za dosego zastavljenih ciljev. RAZSTAVA GORENJE 76 Udeleženci pogovorov o srednjeročnem načrtu razvoja sestavljene organizacije združenega dela Gorenje so po ogledu razstave Gorenje 76, ki je spremljala pogovore o prihodnji srednjeročni usmeritvi in pred- stavlja doslej največji pregled obstoječih proizvodnih programov Goranja, posebej naglasih, da jim je bilo prikazano, kaj Gorenje v tem trenutku je in kaj hoče v prihodnje. POGOVORI S PREDSTAVNIKI SLOVENJ GRADCA, RADELJ OB DRAVI IN KOROŠKE REGIJE Razpravljavci iz koroške regije so poudarili, da napovedujejo tako sestavljena organizacija združenega dela Gorenje kot posamezne tovarne za prihodnjih 5 let nov, izjemen vzpon. Kvalitetni novi odnosi se odražajo v nadaljnjem povečanju družbenega produkta, intenziviranju proizvodnje ter v visoki storilnosti in produktivnosti. Prezreti pa tudi ne gre napovedi o povečanju izvoza. Za trenutni položaj in razvojne načrte Gorenja in delovnih organizacij na Muti in v Slovenj Gradcu je veliko zanimanje vseh dejavnikov v občinah. Menili so, da je bila predstavitev razvojnega koncepta DOM pomembna, saj prehajajo v zaključno fazo razprave o razvojni usmeritvi tudi drugih delovnih organizacij, občin in regije. Gostje iz Radelj in Slovenj Gradca so ob tem poudarili nujnost, da se v akcijo za uresničitev razvojnih načrtov Gorenja in posameznih tovarn kar najbolj aktivno vključijo tudi občinske skupnosti. Gre za to, da mora postati srednje- ročna razvojna usmeritev skupna obveznost in dolžnost vseh. Le skupnim prizadevanjem in delu sledijo rezultati. Tovarni Gorenje — Muta in Gorenje — Fecro že postajata pomembna nosilca razvoja v občinah. Koroška regija zdaj želi, da bi se na Gorenje navezale še druge delovne organizacije. Pri tem imajo v mislih zlasti še nekatere temeljne organizacije združenega dela slo-venjgraške Lesne, ki bi se lahko ^lj učile v ostvaritev nove proizvodne usmeritve Gorenja, to je objektov družbenega standarda. V občinah koroške regije pa bodo skušali poiskati tudi druge potencialne možnosti, da se združeno delo tega območja še bolj vključi v programe sestavljene organizacije združenega dela Gorenje in reprodukcijske celote Dom. ZADOVOLJSTVO VELENJ-ČANOV IN MOZIRJANOV Tudi predstavniki občin Velenje in Mozirje so pozdravili med pogovori zamisel, da "sestavljena organizacija združenega dela Gorenje predstavi občinam, kjer imajo sedežd posamezne delovne organizacije oziroma temeljne organizacije združenega dela, prihodnji razvoj. Do leta 1980 napovedujejo tako za tovarno gospodinjske opreme Gorenje kot za njeno temeljno organizacijo združenega dela mali gospodinjski aparati Nazarje nov napredek v gospodarjenju. Predstavniki Mozirja so izrazili zadovoljstvo posebej še ob napovedi, da bodo v temeljni organizaciji združenega dela mali gospodinjski aparati tako povečali proizvodnjo, da bo leta 1980 že dosegla vrednost milijarde dinarjev. Med pogovori je bila še posebej poudarjena nujnost, da je treba pri načrtovanju prihodnjega razvoja upoštevati dejstvo, da v občinah pravzaprav ni več odvečne delovne sile. Predstavniki Moziija so med pogovori poudarili, da želijo v Zgornji Savinjski dolini širiti takšno industrijo, ki ne bo onesnaževala okolja, saj so lepote tega dela naše ožje domovine namenjene za razvoj turističnega gospodarstva. Želijo pa, da bi se GLIN Nazarje vključil v program „DOM", saj bi na ta način nedvomno dosegli stopnjo oplemenitenja oziroma finalizacije lesne Sodelovanju občinskih skupnosti pri uresničevanju prihodnjih razvojnih usmeritev sestavljene organizacije združenega dela Gorenje kot njenih delovnih organizacij oziroma temeljnih organizacij združenega dela pa mora slediti še tesnejše sodelovanje in povezovanje občinskih skupnosti, kjer imajo temeljne in druge organizacije združenega dela Gorenje sedeže. POLETNE TURISTIČNE PRIREDITVE VELENJA 1976 19. junija 1976: II. REVIJA NARODNOZAjBAVNIH ANSAMBLOV IZ SLOVENIJE IN NASTOiP HUMORISTA MIL-OlNSKEGA-JEŽKA Organizatorja prireditve sta: TURISTIČNO DRUŠTVO VELENJE, KS ŠALEK W OBČINSKA ZVEZA SVOBOD in prosvetnih društev 20. junija 1976: Ob 14.30 VELIKA TRADICIONALNA TOMBOLA OB ŠALEŠKI CESTI — ORGANIZATORJA STA TURISTIČNO DRUŠTVO VELENJE IN SINDIKALNA KONFERENCA ERE 24. junija 1976: MEDNARODNI KRITERIJ V UMETNOSTNEM KOTALKANJU — OB 14.00 TRENING GOSTUJOČIH EKIP MEDNARODNEGA KRITERIJA V UMETNOSTNEM KOTALKANJU 25. junija 1976: od 7.00 do 12.30 TRENINGI REPREZENTANC: Jugoslavije, Švice, Nemčije, Italije, Bologne in Poleta 26. junija 1976: 9.00 tekmovanje v prostih programih 16.00 razglasitev rezultatov 17.00 tekmovanje v prostih programih 3. julija 1976: TREBELlSKO — otvoritev rekreacijskega centra MOTOCROSS ob 16. uri 1. julija 1976: Mednarodni košarkarski turnir Elektre 2. julija 1976: MEDNARODNA KOLESARSKA DIRKA SKOZI JUGOSLAVIJO 3. julija 1976: MEDNARODNA KOLESARSKA DIRKA SKOZI. JUGOSLAVIJO, START ZADNJE ETAPE ob 13.15 Sodelujejo reprezentance Polje, ZSSR, Bolgarije, CSSR, Kube, Alžirije, Nizozemske, Danske, Romunije, Turčije, Belgije, 4 jugoslovanske selekcije 4. julija 1976: TROBOJ ATLETSKIH REPREZENTANC ITALIJE, JUGOSLAVIJE in BOLGARIJE ob 16. uri na stadionu 4. julija 1976: MOTOCROSS — DIRKA 250 ccm ZA PRVENSTVO JUGOSLAVIJE ob 14. uri — vmes sodelovanje SLO in LJUDSKE TEHNIKE ob 5. uri BUDNICA V VELENJU IN ŠOŠTANJU ob 8.30 PARADA RUDARJEV PO VELENJSKIH ULICAH 3. julija 1976: TRADICIONALNI SKOK CBZ KOZO bo ob 9. uri 11.00 ZAČETEK PIKNIKA NA VELENJSKEM GRADU — 14.00 ŠALJIVO TRIM TEKMOVANJE NA VELENJSKEM GRADU — 16.30 IGRA ANSAMBEL LOS PARAGUAYOS 4. julija 1976: ZA LJUBITELJE SAHA BO V KLUBU ob 9. uri SIMULTANKiA DELAVSKEM Proizvodno gradbeno podjetje GRADNJA ŽALEC INDIVIDUALNA GRADNJA je lahko Se cenejša, te uporabljate pravilne materiale. Uporabljajte naS nov izdelek MONTAŽNO TROPREKATNO GREZNICO in prihranili boste na denaiju in času. KAKO? Sporočite svoje želje nam ali trgovini z gradbenim materialom na vašem območju. Ponudili vam bomo več tipov montažnih troprekatnih greznic odvisno od števila oseb v gospodinjstvu. IN KAJ MORATE STORITI SAMI? Izkopljite jamo, betonirjate tla in vaše glavno delo je končano. Montaža je enostavna in hitra. Prihranek na ceni, času in delu je od 40—60 % v primerjavi s klasično izvedbo. PROIZVAJAMO. PRODAJAMO. MONTIRAMO Proizvodno gradbeno podjetje GRADNJA, Žalec, Aškerčeva 4, tel. št. (063) 710-740, 710-783, 710-782. Enota: Proizvodnja in prodaja gradbenih materialov Latkova vas pri Preboldu, tel. št. (063) 722—027. Naše proizvode lahko kupite v vseh prodajalnah gradbenih materialov. BIFE KOPALIŠČE, Velenje Odprt, vsak dan od 7. do 22. ure VAS VABI IN NUDI: vse vrste alkoholnih in brezalkoholnih pijač, točeno temno in svetlo pivo JEDILA NA ŽARU: ribe, mešano meso, ražnjiči, čevapčiči itd. IMAŠ ROMAN 28 • HARRISON E. SALISBURY Malo pred polnočjo je sekretar moskovskega območja Badajev telefonično posvaril direktorje tovarn in večjih ustanov, da pričakujejo v tej noči nemški napad. Delavski bataljoni so takoj zasedli barikade. Podobna navodila so prejela tudi poveljstva in vodstva na drugih območjih, v Narvi in na območju Nevskih vrat. „Ob pol enih ponoči smo zasedli položaje," je zapisal v svoj dnevnik poveljnik delavskega bataljona iz tovarne Ki-rovo - Mihail Strašenkov. „Niso več daleč od naše tovarne. Dva bunkerja sta pripravljena, tretji je zgrajen le do polovice, medtem ko z gradnjo četrtega še nismo začeli." Aktivisti in komunisti so bili med prvimi v obrambni črti. Spali so na položajih. Tudi delavski bataljoni v tovarni Boljševik in Ižorsk so bili pripravljeni na napad. Najbolj ogrožena v tej noči je bila tovarna Elektrosila. Nemci so bili od nje oddaljeni le štiri kilometre. Iz tovarne so oddaljili vse ljudi, tovarniške bunkerje in jarke pa je zasedel delavski bataljon s 1100 borci. Noč je minila, ljudje pa so še vedno čakali. V Leningrajski Pravdi je bil zjutraj natisnjen uvodnik z naslovom — »Leningrad biti ali ne biti!" Štiri dni kasneje, v noči med 20. in 21. septembrom, so Bičevskega ponovno poklicali v Smolni. Ukaz je bil kratek in jasen: celotno leningrajsko železniško omrežje naj takoj pripravi za uničenje. Zgrozil se je: uničenje železnic pomeni v'«'' ' V V ' . JŠ^^t^' as ? \ Cf. ■■■■■H §e i & ■9L e n ' - JŠ 1 ■ . >/ ■ . - ... • ' ■■ • '.V?« Ibt resnični konec mesta. General Hozin mu svojega ukaza nI podrobneje pojasnjeval, na vprašanje, čemu vse to, je le hladno zavrnil: „Nimam časa-za podrobnejša pojasnila. Izpolnite ukaz!" Bičevski je odšel in se tolažil, da tudi njegov stari prijatelj, general Jevstignjev upa, da ukaza ne bo treba uresničiti. Čeprav se je vse to dogajalo v najstrožji tajnosti, so se med ljudmi vendar širile govorice o uničenju mesta. Preveč ljudi je bilo zajetih v vojni načrt, v priprave in že načrti sami so povzročali med meščani preplah in negotovost. Vedeli so za ukaze v skrajnosti, k sreči pa niso vedeli vsega. Šele več let kasneje so brali spomine generala Bičevskega in izvedeli tudi podrobnosti. Nekdo je takrat zapisal: „Vse, kar sem izvedel tisto noč, je bilo več kot dovolj." Vedeli so, a niso mogli verjeti: če bi Nemci vdrli v mesto, bi morali mesto uničiti. Čakali so. Čakali na znak, na ukaz. Toda ukaza ni bilo! Stalin je sklenil: uničiti mesto revolucije in z njim pokončati sovražnika, ki bi prestopil njegove meje. Nekoč so zažgali Moskvo, da bi preprečili Napoleonov pohod v Rusijo. Hitlerja je čakal dantejevski pekel, če bi njegova armada vdrla skozi Narvina vrata. Nikolr več ne bi bilo zmagoslavne parade mimo Zimskega dvorca, ne mimohoda straž na Palačnem trgu in ne banketov v hotelu Asloria. Vse, kar je nekoč bilo simbol carske Rusije,-' 'car so zgradili Peter Veliki, Katarina, vladavine Aleksandrov in Nikolajev, vse, kar so si priborili Leninovi delavci in tisti, ki so služili Stalinu, vse je bilo v tem trenutku, v 20. stoletju, obsojeno na propad. Hitler sploh ne bi imel priložnosti, da bi osovraženo zibelko marksizma zbrisal z obličja zemlje. Ljudje, ki so zdaj v njej živeli, delali in se borili za svojo prihodnost, bi jo tudi uničili. Tramvaj y je vozjl naravnost na fronto. V njem so mimo Narvinih vrat, kjer so bile že prve utrdbe, potovali predvsem vojaki. Na njegovem prednjem delu je bila strojnica. Vozil je kot nekoč pred vojno in se večkrat ustavljal. Se vedno je bil rdeče obarvan in niso ga motili nenehni zračni napadi in bombardiranja. Modna kreatorka Staša Gremo na morje Letos bomo morje in počitnice nasploh doživljali čisto drugače: bolj sproščeno in bolj veselo, tako vsaj pravi moda, ko predlaga za poletje praktična in udobna oblačila. V prvi vrsti so to hlače. Dolge, lahke poletne hlače za vse priložnosti ob vsakem času. Bela barva je barva letošnjega poletja, ki še posebno ob moiju zaživi, dobi tisto pravo toploto in svežino. Hlače so lahko takšne, v kakršnih se boste najbolj počutile, vseskozi zelo široke ali ozke; dolge ali malo krajše -moda ne postavlja trdnih pravil. Zato pa so predlogi: k hlačam udobne tunike in bluzoni. Široki in ohlapni, z žepi in športnimi izrezi. Z ravnimi dolgimi rokavi, ki nas bodo na barki obvarovali še pred vetrom in ki jih bomo v vročini zavihale. Tunike bomo kdaj pa kdaj zamenjale z majicami, copate s coklami ali špagastimi sandali in vse to (s kopalkami seveda) bo že kar dovolj, da bomo popolnoma svobodno preživale nepozabne počitnice. 0V& 1' J P^/ToO A 200° F N_® rv, Sco <4/. Oc^ 'Kn . c . -tr m / ■-^-V/ -.' ^Oe« > £ A~> Kio. HUEAAA 1 PCSL£3TE. . ! MODI ZJ-ATI FANTJE ME NISO POZA bili-..! DOBROTA SE ZMERAJ OBCtiTUDE, 3E &OVORILA MO= 3A P0K03NA PRABABICA! r Ti SI...' MOJ ZVESTI vohlja -----3 OO«TJ JKALP : I_E --r ------- PCVZPMl SE vse ^l kct na \bsž p- i_e-mazamo, ŠČF.' V TEM lySTVI . KOVČKU 3E DENAR I'} Kako shujšati? Kdor ima rad dobre jedi in če se hkrati dovolj ne giblje, se seveda zredi. To se je dogajalo tudi 27-letnimu Davidu Patonu iz Dallasa. Kot sprevodnik v avtobusu je ves dan sedel. K temu se je pridružilo še slabo izločanje žlez in v kratkem času je dosegel težo 180 kg. Nekaj je moral ukreniti. Zdravniki so mu rekli, če želi še živeti, da mora shujšati vsaj 80 kg. To je povprečje za ljudi, starih okrog 35 E let. David je že imel težave s srcem pa je zdravnikovo opozorilo sprejel resno, vendar je bilo pred njim še vedno vprašanje, kako shujšati? Končno je sklenil in odšel k zobozdravniku. Zobozdravnik se je začudil, ko je izvedel za njegovo željo: „Želim, da mi daste v zobovje nekaj takšnega, kar bo preprečilo odpiranje in zapiranje ust. To bo tudi preprečilo žvečenje hrane." Dr. Mack Gqnis je nekaj časa razmišljal, potem pa je kmalu izdelal posebno pripravo, ki jo je pritrdil na zgornji in spodnji zob. Ob tem je David lahko samo malce odprl usta in odslej je lahko sprejemal le tekočo in zmleto hrano. David odslej tri-krfct dnevno stopi na tehtnico in njegova žena v posebno be ležnico zapisuje njegovo težo. Redno se posvetuje tudi z die-tologom, ki spremlja Davidovo hujšanje, kajti hujšanje, ki je silno resno in hkrati tudi tvegano, lahko predstavlja za njegov organizem resne nevarnosti. Zlasti je nevarno, da pride do kakšnih psihičnih motenj. David je v podjetju dobil 3 mesece plačanega dopusta in meni, da bo to dovolj, da si bo v tem času lahko priboril težo, ki mu jo predlagajo zdravniki. Vse teče po določenem programu, David pa medtem svojo zamisel uveljavlja tudi pri drugih, ki jih mučijo odvečni kilo- : grami, med njimi je prva njegova žena Linda, vendar mu akcija ne uspe, kajti Linda pravi, da se bo držala svojih preizkušenih receptov. Pilula, ki naj podaljša življenje ižfečV.?, •>>>. jtCjt , - Vv: .•■».•■■>. -aSa';' Japonski ostrostrelec je zadel Polakowskega z okrutno natančnostjo v glavo. Zadel ga je sekundo prej, predno je dosegel varno zavetje. Ranjenec se je splazil s. svojega mrtvega rešitelja na varno ... Približno tedaj je strojnično oddclenje poročnika Elisha Afkinsa, ki so ga klicali „Tommy Harvard". prekoračilo potok. Kanili so postaviti svoje težke mitraljeze na japonski strani potoka in tako učinkoviteje podpreti naskok tretjega voda, ki naj bi napadel Japonce čez pol ure. Tisti del potoka, kjer so prešli na japonsko stran je bil razmeroma varen, ker tod že nekaj časa ni bilo slišati nobenega streljanja. Možje so se spotikali, ko so nesli čez derečo vodo svoje težke strojnice in podstavke zanje. Bili so korak od nasprotnega brega, ko je šest japonskih brzostrelk zarcgljalo komaj nekaj metrov pred njimi in jih obsulo z jekleno točo. Vse se je zgodilo tako hitro, da si niso mogli prav nič pomagati. „Zagledal sem nekoga pred menoj in prav tedaj, ko sem spoznal, da ni marinec, je začel streljati," je pripovedoval kasneje narednik Wills. Nekdo je začel vpiti. Glas je nenadoma utihnil, kot z nožem odrezan. Pognali so se naprej in polegli po travi. Svinčenke so letele tik nad njihovimi glavami. Pričeli so streljati na Japonce, a to je prav malo zaleglo, kajti nasprotnika niso niti videli in so lahko le domnevali, kje je. Nekaj metrov proti desni je bil breg bolj slrm in tja so se splazili v zavetje. Dokler so čepeli tam, tesno ob visokem bregu, so bili varni. Vsaj nekaj časa. Dokler Japonci ne bi uprizorili protinapada ali pa jih zasuli z miniuni iz svojih 60-milimetrskih minometalcev. Zgodilo pa seje nekaj povsem drugega. Nenadoma so začele okoli njih padati krogle. Ostrostrelci! Nekaj sekund so se spraševali, kako to, da jih krogle dosežejo, ko pa so vendarle v zaklonu, potem pa je nekdo zavpil: „Drevesa!" Japonski ostrostrelci so bili na visokem drevesu, morda sto metrov proti levi in od tam so imeli marince kot na dlani. Na srečo pa so jih ti pravočasno odkrili in kmalu so trupla japonskih ostrostrelcev padla skozi vejevje na tla . . . Potem so bili zopet nekaj časa varni. Vendar pa niso mogli ostati tako neskončno dolgo. Nekaj je bilo treba ukrenili. Ce bi dobili pomoč, če bi se kdo splazil levo ali desno od njih in naskočil Japonce z boka, potem bi nemara imeli možnost, da se izvlečejo. Dva prostovoljca sta se pognala v potok, da bi prišla na ono stran in prosila za potnoč. Krogle soju zadele na sredi vode. Prvi je bil ranjen v nogo. Na srečo je bil bližje zaklonu in je narednik Wills lahko skočil do njega ter mu pomagal nazaj na varno. Zato pa jc bil drugi manj srečen. Bil je prav tako ranjen v nogo. Obležal je na skali, ki jc molela približno na sredini potoka. „Wills ,. .tukaj sem ... Wills... pomagaj!" Slišali so ga povsem jasno in razločno. To je bil najhujši trenutek. Eden izmed njih je brezmočno krvavel sredi potoka, oni pa mu niso mogli pomagati, ker je bil povsem na odprtem in kdorkoli bi stopil k njemu, bi ga japonske krogle zanesljivo zadele. Glas je postajal vse slabotnejši. Videli so kri. ki je barvala potok. „Klical me je, pa mu nisem mogel pomagati, ubili bi me in to ne bi nikomur koristilo. Vendar pa meje fant nenehno klical in poslušanje njegovih vse slabotnejših klicev na pomoč jc bilo najhujše, kar sem doslej doživel," je pripovedoval kasneje narednik Wil|s. Potem so sklenili, da se bodo skušali nekako le rešiti. Vedeli so, da ne smejo ostati tam, kjer so, ker jih bodo Japonci prej ali slej začeli obstreljevati z minometalci in potem jih bodo lahko pobili kot račke. Sprevideli so, da je njihovo edino upanje oditi ob potoku navzdol, ves čas tesno ob bregu, in nižje prekoračiti vodo ter se prebiti nazaj k svojim. Tam je bil potok tudi ožji in bi ga hitreje lahko prebredli. Premikanje tesno ob bregu potoka je bilo zelo težavno. Tropske ovijalke in grmovje je bilo tako izprepletcno, da so morali z noži sekati podrast in se prebijati. Večina jih jc bila ranjenih. Zanje je bil že normalen korak težak in naporen, kaj šele tako plazenje sko/.i tropske ovijalke, z orožjem v roki in v nenehnem strahu, da ne bodo zadeti. Napredovali so počasi in previdno. Poročnik „Tommy Harvard" je bil trikrat ranjen. Kri mu je naglo odtekala. Vendar je vztrajal in se ni hotel prvi umakniti. „Dajte, dajte," je vzpodbujal svoje ljudi. Drug za drugim so se plazili ob potoku navzdol. Japonci na srečo tega niso opazili. Mislili so, da so Američani še vedno ujeti v pasti, skriti za bregom obale. Priplazili so se do mesta, kjer je potok zavijal na desno. Umaknili so se Japoncem izpred oči in previdno, vendar hitro prebredli strugo. Ko so bili na varnem, so videli, da je poročnik ostal na drugi strani. ,.Vsi smo tukaj." je rekel narednik Wills, »razen Tommyja." ,.Kdo gre z menoj? "je vprašal korporal Caldvvell. „Jazgrem."je rekel Louis Sicvers. ..In jaz," je rekel Joseph Brown, Trojica se jc odpravila po isti poti nazaj. Najprej so prebredli potok in potem plazili petdeset metrov navzgor ob njem. Stemnilo se je. Zdelo se jim je, da so prišli že do kraja, kjer je ostal porofnik. Vendar pa tam ni bilo nikogar. ~ ' ' 1 ' * - i. "Ti' . " Ali sploh obstaja pilula, ki podaljša življenje? Dr. Jose Froimovich, predsednik shilske družbe za gerontologijo, trdi: „Izdelal sem preparat, s katerim si bodo vsi, ki danes umrejo med 70. in 90. letom zaradi starostne oslabelosti, podaljšali življenje do 120. leta". Znanstvenik je delal 36 let, da bi sestavil čudežno pilulo. Preiskusil jo je na stotinah prostovoljcev. Poslal jo je v preiskavo ameriški senatni komisiji. V Ameriki računajo s tem, da bo pilula prišla na trg v doglednem času. „Prosim, ne imenujte je mladostna pilula", pravi dr. Froimovich. „FGF-60 je kombinacija 60 vitaminov, hormonov in rudnin. Obstaja pilul| za moške in za ženske. Pilula za moške nima ženskih hormonov in ona za ženske nima moških". Kdor vzame preparat, že čez nekaj časa bolje izgleda in bolje sliši. Njegovo ljubezensko življenje postane aktivnejše — počuti se močnejšega. FGF-60 odvrača napade kapi, lasje prenehajo izpadati in pilula skrbi tudi za to, da postane koža napeta. Ce je tako, kot izjavlja članek v nemški reviji Bild, bomo poleg gero-vitala, preparata romunske zdravnice, dobili v doglednem času še boljši preparat, ki bo podaljšal že tako kratko človekovo življenjej Upajmo na najboljše! fc i Spominjam se mame Bilo mi je štiri leta. Takrat sva z Vikom razgrajala po Hrastniku. Mamica je kuhala večerjo. Mimo mene je pritekla neka stvar in mi rekla, da ne smem večeijati. Takoj sem ubogal. Ker nisem hotel jesti, me je mamica napodila na hodnik. Bil sem poražen, a sem ponovno krenil v napad. Vključil sem sireno ter z močnim udarcem stri šipo. To me je navdalo z močnim pogumom, da sem se večeije še bolj branil. Takrat pa me je mamica nabila s kuhalnico. Zopet sem vključil sireno, bitka pa je bila odločena. Po večerji, ko je mamica pomivala posodo, sem se splazil v kot, kjer smo hranili kuhalnico. Približal sem se mamici na varno razdaljo in ji požu-gal ter dejal v otroški govorici: „Ali bi te, če bi te smel!" Mamica se je obrnila in zagledala majhno postavo, ki je grozi. Vsi so se smejali, jaz pa sem nemo obstal in gledal po sobi. MATEJ GOŠNJAK, 7.a O.Š.GUSTAVA Š1L1HA Naše mesto — naš ponos Naše mesto Velenje ima veliko stolpnic. Na oknih so rožice. Tudi zelenice so polne rožic in okrasnih grmov. Na zelenicah pa so tiuli rože, ki jim pravimo smeti. To delajo tisti, ki nc vedo. da so smeti /a v koš. Vsako leto učenci pobiramo smeti po Velenju. Želim, tla bi bilo mesto vedno lepo urejeno. Janez Sevčnikur. I .d Osn. šola Anton Aškerc Moj domači kraj Kaj je lepšega kot rodni kraj? Tu preživljaš najlepše trenutke svojega življenja, tu si se rodil in mislim, da bi tu rad tudi umrl. Moj domači kraj je Paska vas. Okrog in okrog, kamor ti seže oko, se razprostira gozd. Svežega zraka nam torej ne manjka. Hišice se stiskajo ob reki Paki, za njimi pa so polja posejana s kulturami, ki so potrebne za življenje. Skozi vas pelje asfaltirana cesta. Tudi železnica se vije ob reki, tam v ozadju pa so mogočne Golte. Zaboli me, ko vidim, da industrija na tako visoki stopnji brezvestno uničuje, kar nam je dala narava. Mihaela Šamga, 6.b O.Š. bratov Letonje ibi. Moja najljubša knjiga Zdolgočaseno opazujem bralce, ki se sprehajajo med knjižnimi policami. Premišljam katero knjigo naj si izsberem. Izberem Noge v zlatu, glava v blatu. Komaj preleti m nekaj strani, že potrka po vratih. Vstanem in doprem. Bila je prijateljica, s katero sva se domenili, da se bova skupaj učili. Na učenje kar pozabiva in že sva sredi klepeta. Pogovarjava se o knjigah. Neni me vpraša: „Katera je tvoja najljubša knjiga? " Povem ji, da so to Bobri. Neni se začudi: „Kaj bereš ti tak;o debele knjige, meni se že ne bi dalo." Nato me radovedno sprašuije, kaj mi je v tej knjigi najbolj všeč. Ne odgovorim ji, temveč jo pustim, da razmišlja. Cez čas ji pričnem pripovedovati vsebino: „Veš meni je najbolj všeč to, • Naj se predstavim Pišem se Virbnik Zlatka. Doma sem iz Plešivca. Imam brata Jožka in sestro Natašo. Ata dela v rudniku. Mamica pa je doma, da nami kuha, pospravlja in nas neguje. Zlatka Virbnik, 1. raz. Osn. šola Plešivec ker se Jelen ne pusti učiti svojemu bratu Marku. Zgradi si svoje kolišče in se s sinjeoko preseli nanj. Sestra sinjeoka mu. kuha, a kmalu dobi pomočnico jezerno rožo. Ta je bila Jelenova žena. Jelen je imel več žena in je bil tako njegov rod silno velik, vendar svojih ciljev ni nikoli dosegel. Jelenov cilj je bil, za-gospodariti nad jezerom. V starosti se je preselil Jelen ob bregove Drave in tam tudi umrl. Veš konec me najbolj pretrese," še dodam, ko odhaja skozi vrata. Reče mi: „Ce je tebi knjiga všeč, potem bo gotovo še meni. Ko bom prihodnjič šla v knjižnico, jo bom gotovo vzela. Najbolj všeč sta mi pogum in hrabrost" še zaključi in že izgine za vrati sosednje hiše. Karmela Lubšina, 6.a O.Š. Miha Pintar Toledo Daija Plaskan, l.e, osnovna šola Anton Aškerc: Pionitja ZA OBJAVO SMO DOBILI • ZA OBJAVO SMO DOBILI # ZA OBJAVO SMO Zakaj niso nastopili folkloristi iz Prištine? Občinski sindikalni svet Velenje je našemu uredništvu poslal pismo, ki ga v celoti in nelektoriranega objavljamo S prireditveno poslovalnico „FESTIVAL LJUBLJANA" smo se neposredno dogovarjali o nastopu folklornega ansambla „Šota" iz Prištine. Ustno, preko telefona, smo se dogovorili, da bo nastop folklornega ansambla na kotal-kališču v Velenju, v primeru slabega vremena pa v Domu kulture. Za omenjeni nastop smo se odločili predvsem zato, ker imamo v naši občini veliko delavcev iz sosednjih republik in tudi iz AP Kosovo. Nastop te skupine je bil namenjen predvsem njim in seveda tudi ostalin občanom, da spoznajo del njihove kulturne ustvaijalnosti. Ko je prispela folklorna skupina v Velenje, jo je na kotalkališču pričakal predstavnik prireditelja. Ko so videli, kje naj bi nastopili, so imeli najprej pripombo, da je bilo dogovorjeno, da bodo nastopali v dvorani, da ne bodo nastopili, ker še sije sonce (ob 17. uri) je namreč sijalo sonce, ki so ga že pred 18. uro zakrili oblaki) in kot zadnje so predstavniki „Šote" izjavili, da ne morejo nastopiti zato, ker je garderoba preveč odmaknjena od ploščadi, na kateri bi izvajali program. Kljub pregovaijanju nam ni uspelo, da bi nastopili, pa čeprav smo jim povedali, da je nastop namenjen predvsem delavcem iz bratskih republik in tudi njihovim rojakom. Po posvetovanju z domačimi folkloristi smo prišli do enotnega zaključka, da bi vendarle folklorni ansambel „Šota" lahko nastopil. Predlagali smo, da naj program ustrezno skrajšajo. Direktorica „Šote" je na to odgovorila, da bi se nastopajoči preveč utrudili, da nimajo dovolj časa za preoblačenje in da bi si s skrajšanim programom pokvarili svoj ugled, itd. Ob tem moramo poudariti, da so bile na tem kotalkališču v zadnjih letih vse večje prireditve. Z velikim zadovoljstvom so nastopali v tem ambientu tudi znani folklorni ansambli, kot npr.: „ABRAŠEVlC" iz Srbije, FRANCE MAROLT iz Ljubljane, bila je organizirana republiška revija folklornih skupin, večkrat je na kotalkališču nastopala domača • „Šaleška folklorna skupina" itd. Na tem kotalkališču so bile organizrane tudi mednarodne prireditve, kot na primer: „Evropa pleše" idr. Avtobus s folklornim ansamblom „Šota" je nato odpeljal na velenjsko jezero, v tem času pa je predstavnik prireditelja iskal možnost, da bi bil nastop v Domu kulture. Ker je bUo z Domom kulture dogovotjeno, da bo nastop v primeru slabega vremena v njihovi dvorani, nam ni uspelo, da v tako kratkem času organiziramo prireditev v Domu kulture. To je bilo nesprejemljivo zaradi tega, ker so bih delavci in ostali občani obveščeni, da bo prireditev na kotalkališču in je bilo vprašanje, kako o spremembi obvestiti ljudi. Ker je Dom kulture na druge'm koncu mesta, je bilo tudi vprašanje, koliko delavcev (nekateri so bili še v delovnih oblekah, ker so se vračali z gradbišč) bo šlo v Dom kulture. V Domu kulture bi se nastop lahko začel šele ob 19. uri, to pa ni bilo v skladu s predhodnim dogovorom, da naj bo nastop ob 18.00 uri, ker so potem delavci vezani na organizirano večerjo, nekateri pa tudi na nočno delo. Ker njihovih želja in pogojev nismo mogli sprejeti, smo se odločili, da namesto uradne predstavitve in pozdrava odpovemo nastop. Pri tem smo se zavedali, da je to za nas zelo težko, še posebno zato, ker je pri nas zelo malo kulturnih prireditev za delavce iz sosednjih republik in je vprašanje, če bodo drugič sploh prišli na kakšno prireditev, pa čeprav je ..brezplačna . Za folklorni ansambel „Šota" smo imeli naročeno večerjo, na katero smo povabili tudi predstavnike domače folklorne skupine. Večerjo smo morali odpovedati {ni še urejeno glede plačila) z organizacijo te prireditve pa smo imeli še razne druge stroške, kot npr.: propaganda, ozvočenje in najemnina kotalkališča. Vse to bo oziroma je bilo treba plačati, pa čeprav ni bilo prireditve. Mnenja smo, da bi folklorni ansambel „Šota" z malo dobre volje^ lahko nastopil, pa čeprav ne A celotnim predvidenim programom?— Ta poteza folklornega ansambla „Šota" ni bila fair, pogojevala je vrsto nezadovoljstva med obiskovalci, ki so si želeli ogledati nastop tega priznanega folklornega ansambla. r \ hotel paka GOSTINSKO PODJETJE O »PAKA« Velenje priporoča,, da si ogledate nov barski spored v nočnem baru hotela PARA. V restavraciji JEZERO igra kvartet bratov FLES-NIČAR iz Avstralije, vsak dan razen ob torkih. Mini golf je odprt vsak dan od 9. ure do 19.30. V ponedeljek je mini golf zaprt. Vabi in priporoča se GOSTINSKO PODJETJE PAKA! PIŠE: BORUT KORUN H' ► n«. i.! 1 i!< > Na obisku pri Hefaistu ETNA Ne le mračni srednji vek, tudi sončna stara Grčija je znala obsoditi na smrt ljudi, ki so mislili po svoje. Dokaz za to je usoda Sokrata. Tisoči sužnjev so desetletja in desetletja klesali kamenje v sirakuških kamnolomih. Ko gledaš do stirideset metrov visoke stene, kar ne moreš veijeti, da so vse to ustvarile človeške roke. Toda v steni se še poznajo udarci dlet, na milijone jih je. (Tu je končala zasužnjena atenska vojska, ki je priplula do Sicilije, da bi kaznovala Sirakuse, ki so v peloponeški vojni bile na strani Sparte). Pod stenami danes rastejo goste palme in bujni pomarančevci in v njihovi senci in ob naravnost majskem soncu si težko predstavljaš vročino, žejo, oblake kamenega prahu, znoj, pokanje bičev, kri, krike in smrt. Danes se ta kraj skoraj ironično imenuje Latomia del Paradiso (rajski kamnolom). Zvečer smo se vrnili v Catanio in si tam poiskali prenočišče. Naslednje jutro smo bili že precej pred sedmo uro na avtobusni postaji. Potnikov ni bilo veliko, pa še ti so se, medtem ko je avtobus obredel vsa mesteca in vasi na Etninih pobočjih, počasi porazgubili. Ostali smo le še mi trije in zakonski par srednjih let iz Amerike. Med vožnjo do hotela seje nad nas prikradel velik temen oblak in zakril vrhnji del gore. Medtem, ko smo skupaj z Amerikancema premlevali, kaj naj bi storili, kajti žičnica do vrha ni obratovala, se nas je polotilo pravo planinsko vzdušje. Naročili smo si čaj in privlekli na dan steklenico z žganjem, ki smo jo hranili za svečane trenutke ter seznanili oba turista iz Novega sveta s slovenskimi planinskimi običaji. Medtem ko smo do polovice izpraznili stekelenico, smo sklenili, da se bomo na vrh zapeljali z džipom. Zunaj seje medtem vreme še bolj poslabšalo, toda nam to ni pregnalo dobre volje. Med vzpenjanjem po strmem kolovozu nas je kmalu objela gosta megla in postalo mi je jasno, da tudi tokrat ne bom imel sreče. Prav dobro so mi ostale Etnine razsežnosti v spominu. Ce bi hoteli v tako gosti megli in v pokrajini, ki še najbolj spominja na Mesečevo površino, poiskati delujoče kraterje, bi se gotovo izgubili. Kaj takega bi seveda lahko bilo usodno. Razen tega me prav nič ni mikalo nakopati si na glavo spet kakšne skupine policistov, ki bi se potem (tokrat mogoče zasluženo) hvalili po sicilskem časopisju, kako so rešili neprevidne tujce gotove smrti. Zadnje trave so že izginile s površja in kmalu tudi"mahov in lišajev ni bilo več videti. Povsod je bila le še rjavosiva vulkanska hitro razpadajoča kamenina. Bilo je, kot bi se vzpenjali po ogromnem kupu lcša, pa tudi tega je kmalu prekrila tanka plast snega. Ko smo se, po trditvah voznika, povzpeli na višino tri tisoč metrov, je ustavil, da smo izstopili. Mraz in veter sta nas skoraj napodila nazaj v vozilo. Vlažni lasje so nam v hipu zmrznili in veter se je s tako silo zaganjal vzdolž pobočja, da nas je silil k tlom. Loveč ravnotežje in opotekajoči se od sunkov vetra, z lasmi belimi od ledu in štrlečimi v vse strani smo nudili drug drugemu kljub neugodni situaciji zelo smešno sliko. Ustavili smo se ob robu miniaturnega krateija, ki je očitno štel že delgo med rajne. O ognju in dimu ni bilo sledu, le megla se je s peklensko naglico vrtinčila preko njegovih robov. Veter in mraz sta nas pomagala prepričati, da je to pač edino, kar se izplača videti. Rade volje smo se vrnili v džip. Ostanek popoldneva smo preživeli v hotelu in v izred ,o prijetni družbi obeh Američanov. Ko smo sc pri i večeru vračali v Catanio, se je nebo spet zjasnilo. Rumenordeče og omne sonce, ki se je spuščalo za daljne sicilske gore, nam je skoraj pc polnoma zbrisalo spomin na sibirski mraz, ki nas je čakal na vrhu. Pred Catanio so nas že pozdravili gozdovi in vinogradi. Spet smo bili ob Mediteranu. Milaz.zo je pristaniško mestece na severni sicilski obali nedaleč od Messine. Stiska se na majhnem polotoku pod mogočno trdnjavo iz normanskih časov. Iz malega pristanišča, kjer se mirno pozibavajo ribiške barke in kjer sc vrstijo gostilnice druga za drugo, vozijo ladje na Eolske otoke. Tistega dne, ko smo se tudi mi namenili obiskati bivališče boga vetrov, pravzaprav ni bilo gotovo, da bo ladja res izplula. Slišati je bilo govorjenje o nemirnem morju, visokih valovih in podobnih nevarnostih. Kljub vsemu smo le odrinili. Ladja je bila skoraj prazna in mi trije smo se po mili volji sprehajali po vseh njenih prostorih, čudeč se, zakaj neki naj ne bi pluli. Res smo se zibali, toda to je tako rekoč spadalo zraven, saj smo bili vendar na morju. Pozabili smo seveda, da plujemo še vedno v zatišju, ko pa smo obšli rt, smo naleteli na prave valove. Ko smo trčili ob prvi val, se nam je zdelo, daje ladja za trenutek obstala. Cela seje stresla, potem pa visoko dvignila pramec. Takoj zatem se nam je zdelo, da se hoče postaviti na glavo, ko smo zdrveli v globino med dvema valoma. Povzpeli smo se na poveljniški mostiček in s fotoaparati v rokah hoteli ujeti trenutek, ko jc ladja z vso silo treščila svoj kljun v vodo in ko so peneči se curki brizgnili v višino. (se nadaljuje) Ste že naročeni na tednik Naš čas? RUDARSKI SOLSKi CENTER VELENJE TOZD - PEDAGOŠKA DEJAVNOST, Prežihova 3 razpisuje prosti delovni mesti: I. DIREKTORJA TOZD — pedagoška dejavnost Poleg splošnih pogojev mora kandidat izpolnjevati še naslednje pogoje: — visoka izobrazba, — izpolnjevanje pogojev za učitelja srednje šole, — najmanj 5 let vzgojno-izobraževalne prakse, — sposobnost vodenja in organiziranja, — družbeno-politična razgledanost in moralna neoporečnost; II. ORGANIZATORJA POUKA V TOZD — pedagoška dejavnost Poleg splošnih pogojev mora kandida izpolnjevati še naslednje pogoje: — višja izobrazba pedagoške, upravne, pravne, organizacijske ali sociološke smeri, — najmanj 5 let delovnih izkušenj, od tega 2 leti na vzgojno-izobraževalnem področju, po možnosti pri organizaciji izobraževanja, — sposobnost vodenja in organiziranja, — družbeno-politična aktivnost in moralno-politič-na neoporečnost; in objavlja prosta delovna mesta — EKONOMSKIH TEHNIKOV za dela v finančno-računovodski službi Rudarskega šolskega centra — Delovna skupnost skupnih služb pogoj: srednja ekonomska šola. Vsi delavci na navedenih delovnih mestih združujejo delo s polnim delovnim časom za nedoločen čas. Rok prijave je 15 dni po objavi razpisa. Kandidati bodo o izidu razpisa obveščeni do 20. julija. Kandidati naj pismene vloge z dokazili pošljejo na naslov: RUDARSKI ŠOLSKI CENTER — VELEINJE, Prežihova 3 — kadrovsko-socialna služba, z oznako »Prijava za razpis«. Komisija za medsebojna razmerja pri delovni organizaciji GALIP Šoštanj objavlja naslednja prosta delovna mesta: — i Šoferja pogoj: KV šofer C-kategorije s 3-letno prakso; — 1 ORODJARJA pogoj: poklicna kovinarska šola s 5-letno prakso; — 1 VRATARJA pogoji: dokončana osnovna šola. odslužen vojaški rok, najmanj 1 leto leto delovnih izkušenj na enakem ali podobnem delovnem mestu; — 3 NK DELAVKE pogoj: dokončana osnovna šola. Delavci združujejo svoje delo za nedoločen čas s polnim delovnim časom. Poskusno delo v skladu s samoupravnim sporazumom o medsebojnih razmerjih delav cev. Nastop službe takoj ali po dogovoru. Osebni dohodek se določi po samoupravnem sporazumu o delitvi OD. Pismene ponudbe z dokazili naj kandidati dostavijo v 15 dneh po objavi na komisijo za medsebojna razmerja pri GALIP Šoštanj. SKUPŠČINA OBČINE VELENJE, DAVČNA UPRAVA razpisuje JAVNO DRAŽBO najdenih predmetov, ki bo v sredo, 23. junija 1976 na dvorišču avtoparka (ERA) v starem Velenju ob 14.uri. Naprodaj bodo naslednji najdeni predmeti: motorna in pony kolesa, navadna kolesa in razni drobni predmeti. Kupnino je treba plačati ob nakupu. KINO r- REDNI KINO VELENJE 18.6. - petek ob 17.30 in 19.30 ameriški barvni vestem REKA BREZ VRNITVE 19,6. - sobota ob 17.30 in 19.30 ameriška barvna kriminalka ŠAFT V AFRIKI. Režija: John Golernim. Igrajo: Richard Roundtree 20.6. - nedelja ob 17.30 in 19.30 ameriška barva kriminalka ŠAFT V AFRIKI 21.6. - ponedeljek ob 17.30 ameriški avanturistično kriminalni film PREGON ZA KIPCEM. Režija: Robert KOus. Igrajo: ■ Elizabetha Ešli 22.6. - torek ob 17.30 in 19.30 ameriški barvni film GROZOTE * BELE ZARJE. Režija: Philip Kauf-man. Igrajo: Warren Oates 23.67 - sreda ob 17.30 in 19.30 ameriški barvni film GROZOTE BELE ZARJE 24.6. - četrtek ob 17.30 in 19.30 ameriški vojni barvni film NAJDALJŠI DAN. Režija: Baril Zanik. 25.6. - petek ob 17.30 in 19.30 ameriški vojni barvni film NAJDALJŠI DAN 26.6. - sobota ob 17.30 in 19.30 italijanski barvni film GRIC ŠKORNJEV. Režija Giuse Colizzi. Igrajo: Terence Hill, Bud Spencer 27.6. - nedelja ob 17.30 in 19.30 italijanski barvni film GRlC ŠKORNJEV KINO ŠOŠTANJ 19.6. - sobota ob 19.30 ameriški avanturistično kriminalni film PREGON ZA KIPCEM. Režija: Robert Koous. Igrajo: Elizabetha Ešli 20.6. - nedelja ob 17.30 in 19.30 italijansko francoski film DEKA- MERON. Režija: Bruno Corbucci. Igrajo: Enrico Montenzanno 23.6. - sreda ob 19.30 ameriški barvni vojni film NAJDALJŠI DAN. Režija: Daril Zanuk. 24.6. - četrtek ob 19.30 ameriški barvni film GROZOTE BELE ZARJE. Režija: Philip Kaufman. Igrajo: Waren Oates 26.6. - sobota ob 19.30 Franco-sko-italijanski film RDECl KROG. Režija: Jean Pier MeKvill. Igrajo: Alain Delon 27.6. - nedelja ob 17 in 19.30 PODVIG DETEKTIVA NEWO-MANA, ameriška kriminalka. Režija: Richard Hefron. Igrajo: Roger Robinzon KINO - GLEDALIŠČE 21.6. - ponedeljek ob 20 uri italijansko-francoski film DEKA-MERON. Režija: Bruno Corbucci. Igrajo: Enrico Montenzanno malt oglasi Prodam Nov dvovrstni pletilni stroj (uvožen SINGER) po ugodni ceni prodam. Anica Novinšek, Stanetova 6, Velenje Zemljišče v izmeri 1435 kv. m. v Hrastovcu, p. Velenje, prodam Albin Leber, Alpes, Šentjur pri Celju. Zidan vikend na. Slemenu nad Šoštanjem; sončna lega, dostop z vsakim avtomobilom, prodam. Dr. Homan, Ljubljanska 31, Celje. gorenje gorenje gorenje gorenje gorenje gorenje gorenje gorenje gorenje gorenje gorenje gorenje gorenje gorenje gorenje / gorenje gorenje gorenje gorenje gorenje / gorenje gorenje gorenje gorenje gorenje goien|e gorenje gorenje gorenje gorenje GORENJE TGO VELENJE - Komisija za medsebojna razmerja DSSS objavlja naslednja prosta delovna mesta: 1. dve delovni mesti ZUNANJETRGOVINSKEGA REFERENTA I 2. eno delovno mesto ZUNANJETRGOVINSKEGA REFERENTA II 3. tri delovna mesta PROGRAMERJA III 4. dve delovni mesti VRATARJA POGOJI: pod 1. — popolna srednja šola ekonomske smeri, — vsaj 3 leta delovnih izkušenj, — aktivno znanje enega tujega jezika; pod 2. — popolna srednja šola ekonomske smeri, — 2 leti delovnih izkušenj, — pasivno znanje enega tujega jezika; pod 3. — končana srednja, višja ali visoka šola, — kandidati — začetniki morajo uspešno opraviti tečaj za programerje; pod 4. — nepopolna srednja šola, — da so fizično in psihično zdravi za opravljanje vratarske službe. Pri vseh delovnih mestih je obvezen pogoj uspešno opravljeno poskusno delo, katerega dolžina je določena s samoupravnim sporazumom o ureditvi medsebojnih razmerij delavcev v združenem delu Gorenje TGO Velenje. Kandidati bodo pred sprejemom opravljali preizkus psihofizičnih sposobnosti. Kandidati naj pošljejo pismene vloge s priloženimi dokazili o izobrazbi in delovnih izkušnjah v roku 15 dni od dneva objave. Vloga se naslovi kadrovski operativi Gorenje TGO Velenje. Trgovska in proizvodna 0ZD »ERA« Velenje RAZGLAŠA PROSTO DELOVNO MESTO — SAMOSTOJNEGA REFERENTA ZA RAZVOJ IN INVESTICIJE POGOJI: — višja šola gradbene smeri in "4 leta delovnih izkušenj, — srednja šola gradbene smeri in najmanj 4 leta delovnih izkušenj. NALOGE: — investicijska, razvojna dejavnost in vzdrževanje. Prijave z dokazili o pogojih razpisa pošljite kadrovski službi »ERA« Velenje, Jenkova 6. ' Rok prijave je 14 dni od dneva objave. PODJETJE ZA DISTRIBUCIJO TOPLOTE - TOPLOVOD Velenje RAZPISUJE ZA ŠOLSKO LETO 1976/77 a) štipendije: - 1 štipendijo na fakulteti za strojništvo, smer energetika - 1 štipendijo na srednji tehnični šoli, strojna smer b) učna mesta: - 3 učna mesta za poklic monter toplovodnih naprav Zbor delavcev - svet delovne organizacije CENTER ZA INFORMIRANJE, PROPAGANDO IN ZALOŽNIŠTVO s p. o. Velenje V skladu z 31. členom statuta ter 7., 8., 9., 14. in 16. členom samoupravnega sporazuma o medsebojnih razmerjih delavcev v združenem delu RAZPISUJE VODILNI DELOVNI MESTI: 1. DIREKTORJA IN GLAVNEGA UREDNIKA 2. ODGOVORNEGA UREDNIKA TEDNIKA »NAŠ ČAS« POGOJI: Za direktorja in glavnega urednika lahko kandidira, kdor izpolnjuje naslednje pogoje: — da je državljan SFRJ in izpolnjuje splošne pogoje, -določene z zakonom in samoupravnimi akti; — da ima končano visoko, višjo ali srednjo šolo; — da je novinar, član Zveze novinarjev Jugoslavije z deset let delovnih izkušenj od tega najmanj pet let na vodilnih delovnih mestih v OZD informativne dejavnosti in založništva; — da je moralno in politično neoporečen, družbenopolitično razgledan in aktiven ter da je član ZKS; — da ima sposobnost vodenja, organiziranja in usklajevanja delovnega procesa; — da pri kandidiranju predloži koncept razvojnega načrta delovne organizacije. Za odgovornega urednika Naš čas lahko kandidira, kdor izpolnjuje naslednje pogoje: — da izpolnjuje pogoje določene z zakonom o bvešča-nju in samoupravnimi akti; — da je novinar s pet let delovnih izkušenj, po možnosti na vodilnih delovnih mestih v sredstvih javnega obveščanja; — da ima končano visoko, višjo ali srednjo šolo ustrezne smeri. Kandidati za razpisani delovni mesti naj prošnje s potrebnimi dokazili pošljejo na naslov: Center za informiranje, propagando in založništvo, 63320 Velenje, p. p. 89. Razpisni rok traja 15 dni od dneva objave. Zbor delavcev - svet delovne organizacije Center za informiranje, propagando in založništvo s p. p. Velenje OBJAVLJA TUDI NASLEDNJA DELOVNA MESTA: 1. TREH NOVINARJEV 2. ADMINISTRATORJA - BLAGAJNIKA 3. PROPAGANDISTA POGOJI: Pod točko 1: Za novinarje lahko kandidirajo novinarji z delovnimi izkušnjami v sredstvih javnega obveščanja. Končano morajo imeti visoko, višjo ali srednjo šolo ustrezne smeri. Biti morajo politično in moralno neoporečni ter se zavzemati za nadaljnji razvoj samoupravnega socializma na podlagi programa ZKJ. Solidno morajo poznati slovenski knjižni jezik ter imeti izrazit smisel za novinarstvo. Pod točko 2: Za administratorja — blagajnika lahko kandidirajo kandidati, ki imajo najmanj tri leta delovnih izkušenj pri administrativnih in blagajniških poslih, ter končano ESš ali administrativno šolo. Pod točko 3: Za propagandista lahko kandidira, kdor ima tri leta delovnih izkušenj na področju ekonomske propagande in končano srednjo komercialno ali ekonomsko šolo. Kandidati za objavljena delovna mesta novinarjev, administrator — blagajnik in propagandist naj prošnje s potrebnimi dokazili pošljejo na naslov Center za informiranje in založništvo, 63320 Velenje, p. p. 89. Rok za prijave je 15 dni po dnevu objave. Osebni dohodki za razpisana in objavljena delovna mesta so določeni v samoupravnem sporazumu o delitvi dohodka in osebnega dohodka. Delavci na razpisanih in objavljenih delovnih mestih združujejo delo v združenem delu s polnim delovnim časom za nedoločen čas. ZAVOD ZA URBANIZEM VELENJE objavlja prosti delovni mesti za: 1. GRADBENEGA TEHNIKA 2. TEHNIČNEGA RISARJA Poleg splošnih pogojev morajo kandidati izpolnjevati še naslednje pogoje: pod 1. tehnična gradbena srednja šola, z najmanj tremi leti delovnih izkušenj v projektivi nizkih gradenj in opravilne sposobnosti za pretežno delo na terenu; pod 2. gradbeni tehnik ali tehnični risar poklicne šole za tehnične risarje gradbene ali geodetske smeri. Kandidatom stanovanja ne moremo nuditi. Osebni prejemki so po samoupravnem sporazumu o delitvi osebnih dohodkov Zavoda za urbanizem Velenje. Vloge sprejema Zavod za urbanizem Velenje, Tomšičeva 16, do 30. junija 1976. Vlog brez dokazil, 'ne bomo obravnavali. NOVINARSKA KONFERENCA V REDAKCIJI Lah In Angelo na olimpiado Doslej največje priznanje velenjskemu invalidnemu športu V začetku avgusta se bodo v kanadskem mestu Torontu začele olimpijske igre invalidov amputirancev, katerih se bosta prvič udeležila tudi dva člana velenjskega društva invalidov Rastko Lah in Jože Angelo. To je vsekakor izredno veliko priznanje, ki pa sta ga morala potrditi seveda z dobrimi rezultati, hkrati pa je tudi nedvomno priznanje ne le društvu, ampak tudi samemu Velenju. V redakciji Našega časa smo pripravili majhno novinarsko konferenco, katere se je poleg obeh olimpijcev udeležil tudi predsednik društva invalidov Velenje Edvard Centrih. Jože Angelo, Edvard Centrih in Ratko Lah (z leve proti desni) med našim pogovorom Čeprav so bile teme našega pogovora priprave na olimpiado in seveda tudi želje obeh tekmovalcev, sta Rastko in Jože najprej besedo prepustila predsedniku Edvardu Centrihu, ki nas je na kratko seznanil z delom društva. Povedal je, da so se v društvu, ki aktivno deluje že sedmo leto, pred petimi leti začeli tudi z aktivnim delom na področju rekreacije in športa za invalide. Od 1055 članov društva jih sedaj približno sto goji posamezne dejavnosti zgolj kot rekreacijo, okrog 40 pa se jih.udeležuje raznih tekmovanj invalidov v občini pa tudi na območju regije in republike. Najboljši se udeležujejo tudi zveznih tekmovanj. V društvu je največ kegljačev (le-ti so pri vadbi najbolj pridni) vidnejše uspehe so dosegli strelci, in tudi igralci namiznega tenisa. Imajo pet POGOVOR S PREDSEDNIKOM ORGANIZACIJSKEGA ODBORA MEDNARODNEGA KRITERIJA V UMETNOSTNEM KOTALKANJU V VELENJU, JANEZOM PUKLOM »Želimo, da bi prireditev čimbolje uspela!« Se teden dni nas loči od velikega mednarodnega kriterija v umetnostnem iv petek 25. in v soboto 26. junija organizira po Rudarko elektorenergetskega kombinata Velenje Kotal-klub Rudar Velenje. Na to vsekakor izredno zanimivo prireditev se mladi kotalkarji kot vodstvo kluba skrbno pripravljajo že dalj časa. Tehnični vodja kluba in predsednik organizacijskega odbora mednarodnega kriterija Janez Pukl nam je o tem povedal naslednje: „Naše mesto je bilo že pred leti znano kot dober oirganizator podobnih prireditev. Poitem je v delu kluba nastal zastoj, pred dobrima dvema letoma pa se nais je spet nekaj zbralo v želji, da bo ta lepi objekt (kotalkališče) spet sslužil svojemu namenu. Mislim, da mi ni treba posebej poudarjati, da med mladimi priljubljenost kotalkanja ni nikoli upadla. Iz' leta v leto ie tudi več drsalcev. Glede na to, da v Velenju nimamo drsališča, kotalkališče pa imamo že zelo dolgo, se nam je zdelo prav, da moramo vsaj kotal-kanje naprej razvijati. Poleg poglavitne naloge: vzgajati mlade kotalkarje, smo takrat na začetku tudi sklenili, da bomo v Velenje ponovno povabili najboljše kotalkarje iz drugih držav. Ta želja se nam bo ob prizadevanjih republiške in jugoslo- vanske zveze kotalkarskih in drsalnih športov uresničila prihodnji teden. ' Koliko mladih imate danes v klubu?- „Sedaj je v klubu okrog 80 kotalkarjev, ki vadijo ob načrtnem tielu treh usposobljenih trenerjev. Od tega jih bo enajst sodelovalo na mednarodnem kriteriju, preostali pa si bodo nedvomno - čeprav le kot gledalci - gotovo pridobili precej izkušenj. S stalnim vsakoletnim vključevanjem novih članov pa si seveda želimo tudi v prihodnje zagotoviti neprekinjeno delovanje našega kluba." Od kod vse bodo tekmovalci, ki ZAVAROVALNICA SAVA S PODRUŽNICA CELJE Pri zavarovalnici SAVA jc življensko zavarovalnih že preko 430.000 oseb. Kakšne so ugodnosti življenjskega zavarovanja pri zavarovalnici SAVA, da jc postalo pravo ljudsko za-varovanje? UGODNE ZAVAROVALNE VSOTE: VSAKOl ETNA UDELEŽBA PRI PRESEŽKIH, BREZPLAČNO ZAVAROVANJE OTROK, DODATNO NEZGODNO ZAVAROVANJE so posebnosti, ki jih je vredno premisliti. Zavarovalnica takoj izplača zavarovalno vsoto ob doživetju dogovorjene zavarovalne dobe vam, če bi prej umrli, pa svojcem. Mesečno premijo plačujete dd izplačila zavarovalne vsote. Pomnite še to: Zavaruje se lahko oseba stara od 15 do 65 let. ENA SAMA PLAČANA MESEČNA PREMIJA ZAGOTOVI JAMSTVO ZAVAROVALNICE, S TEM PA LAHKO IZPLAČILO CELE ZAVAROVALNE VSOTE. UDELEŽBA PRI PRESEŽKIH Vsak življenski zavarovanec pri Zavarovalnici SAVA prejme po posebnem pravilniku vsako leto tudi delež pri presežkih. Zavarovalnica izplača deleže skupaj z zavarovalno vsoto. Č im večja je premija, čim dalj časa zavarovanec plačuje zavarovanje, tem večji jc delež. BREZPLAČNO ZAVAROVANJE OTROK i i i Vsak zavarovančev otrok od izpolnjenega 30. dneva starosti do i/polnjenih 15 let starosti je brezplačno zavarovan za smrt po dopolnilnih pogojih za življenjsko zavarovanje. Ta dodatna zavarovalna vsota znaSa 10% osnovne zavarovalne vsote, toda najmanj 1000 dinarjev. DODATNO NEZGODNO ZAVAROVANJE Majhno mesečno doplačilo zelo poveča zavarovalno zaščito. Po stopnji nevarnosti so poklici razvrščeni v pet nevarnostnih ra/redov ; v prvega spadajo najlažji pokli-^ci, v petega najtežji. Mesečna prenija je lahko drugačna, ustrezno temu pa se spremeni tudi zavarovalna vsota. ŽIVLJENJSKO ZAVAROVANJE JE ZA VAS, ZA VAŠO DRUŽINO Al 1 ZA VAŠE OTROKE POT V SAMOSTOJNO ŽIVLJENJE. jih bomo lahko ljubitelji kotalkanja v petek in soboto občudovali na kotalkališču? „Na popolnoma prurejenem objektu - uredili smo okolico, prebarvali tribuno in ograjo, zakrpali ploščo, uredili garderobe idr. -bodo po dosedanjih prijavah nastopile reprezentance Zvezne republike Nemčije, Švice, Belgije, Italije in ekipa VISP iz Bologne ter slovenskega športnega društva Polet iz Trsta. Seveda bodo nastopili tudi najboljši jugoslovanski kotalkarji in ekipa našega kluba. Vsako reprezentanco oziroma ekipo bo zastopalo osem tekmovalcev vseh kategorij. Povedati moram, da bodo reprezentanco oziroma ekipo reprezentance omenjenih držav sestavljali kotalkarji, ki so se na njihovih državnih prvenstvih uvrstili na najboljša mesta. Zagotovo bomo med njimi videli tudi nekaj kotalkarjev, ki sodijo med najboljše tako v Evropi kot na svetu. ' Kakšen je podroben program tekmovanja? „Čeprav se uradni del tekmvoanja prične v petek ob 16. uri s svečano otvoritvijo, vabimo gledalce, da si ogledajo tudi treninge reprezentanc, v četrtek popoldne, ter v petek dopoldne. Takoj po svečani otvoritvi s predstavitvijo nastopajočih, se bo začelo tekmovanje v kratkih programih za člane, članice, mladinke, mladince, pionirje in pionirke. Povedati moram, da je posebnost tega kriterija v tem, da se tokrat ne bomo ..dolgočasili" v gledanju obveznih likov, ampak bo tekmovanje potekalo le v kratkem ms \ Janez Pukl ir. prostem programu. Se posebej bo zanimivo v soboto (od 9. do 12 in od 17. do 21.), ko bodo tekmovalci nastopili v prostem programu. V času med zaključkom tekmovanju in podelitvijo priznanj najboljšim (ob 20. uri), bo še ekshibicijski nastop najboljših." Organizator tekmovanja je izdal tudi ličen bilten z dobrodošlico nastopajočim in podobnim programom kriterija v dneh tekmovanja bodo prodajali tudi lepo oblikovane značke. Vstopnice bodo naprodaj v Mladinski knjigi ter v pisarni Turističnega društva Velenje. Ce bo deževalo, bo prireditev v Rdeči dvorani. • Balkansko prvenstvo v Celju V soboto in nedeljo se bodo v Celju pomerili najboljši atleti Grčije. Bolgarije, Turčije, Romunije in Jugoslavije za naslove balkanskih prvakov. Ljubitelji atletike bodo lahko videli odlične atlete, med katerimi ne manjka takih, ki bodo v Montrealu posegali tudi po kolajnah. plavalcev, ki so stalni člani najboljše republiške ekipe. Med njimi izstopata prav Jože Angelo in Rastko Lah iz tovarne gospodinjske opreme Gorenje Velenje. Jože Angelo pa je zelo uspešen tudi v atletiki. Rastko Lah je v svoji kategoriji invalidnosti najboljši med plavalci v Sloveniji in tudi v Jugoslaviji, Jože Angelo pa je prvak Slovenije v atletskem mnogoboju, drugi najboljši plavalec tako v Sloveniji kot v državi in med boljšimi igrici namiznega tenisa v republiki. Jože in Rastko" sta z vztrajnim delom ter ob podpori drugih v občini, še zlasti občinske telesnokulturne skupnosti in delovnih organizacij, ki kažejo razumevanje do invalidnega športa, postala olimpijska kandidata. Te dni so dobili potrditev, da oba potujeta v To-ronto. In kaj menita o vsem tem? JOŽE ANGELO: „Izredno vesel in ponosem sem, da se bom na olimpiadi tudi jaz boril za barve naše države. Trudil se bom, da bi mojo udeležbo kar najbolj opravičil". „Olimpiada v Torontu bo prvi Jožetov mednarodni nastop in s tem tudi prvi nastop na drugi celini. Jože Angelo je prišel v Velenje pred tremi leti. Kmalu je spoznal, da se v Velenju veliko dela pri organizaciji rekreacije in športnih tekmovanj tudi za invalide. Zato se je takoj vključil v društvo invalidov. Marljivo je začel trenirati in se udeleževati raznih tekmovanj v plavanju in v atletiki. Letos je izpolnil olimpijsko normo tako v plavanju kot v atletskem mnogoboju. Njegove plavalne discipline so 50 m hrbtno, 50 rn prsno 3x50 m mešano, na atletski stezi pa najraje premaguje progo na 1500 metrov. Te njegove treninge, zlasti sedaj v pripravah na olimpiado, vodi trener velenjskega atletskega kluba Valter Štajner. RASTKO LAH (26): Zanj lahko rečemo, da je tekmovalec z že precejšnjimi mednarodnimi izkušnjami. Tako je pred dvema letoma sodeloval na svetovnem prvenstvu invalidov amputirancev v Londonu, od koder se je vrnil z dvema medaljama: na 50 m prsno je bil tretji, na 50 m hrbtno pa je dobil zlato medaljo. - Ali lahko pričakujemo podoben uspeh tudi na olimpiadi? sem ga nato vprašal. „Zame in prav gotovo za vsakega športnika je največja želja sodelovati na olimpijskih igrah. Ob tem pa se zavedam, da to ne bo le zgolj izlet, ampak je pred mano kot pred celotno našo olimpijsko reprezentanco velika odgovornost in želja, da bi našo himno na olimpiadi čim-večkrat slišali. Zato se z Jožetom že nekaj časa zelo intenzivno pripravljava za olimpiado, dvanajstega prihodnji mesec pa se bo celotna reprezentanca zbrala na skupnih pripravah na Ravnah na Koroškem, kjer bomo ostali do 2. avgusta, ko bomo odpotovali v Toronto." Podobno kot Jože se je tudi Rastko zahvalil kolektivu Gorenja za dosedanje razumevanje, društvu invalidov, ki jima vseskozi stoji ob strani, ter telesnokultumi skupnosti za nudeno pomoč. „Upam in želim, da bosta oba tekmovalca na olimpiadi dostojno zastopala našo reprezentanco, do-* movino in mesto Velenje", je ob> koncu dejal predsednik velenjskega^ društva invalidov Edvard Centrih.* Tem željam se pridružujemo tudi • Ženske splavale Velenjski plavalni klub je ob sodelovanju osnovne organizacije sindikata trgovskega in proizvodnega podjetja ERA Velenje organiziral v zimskem plavalnem bazenu 10-dnevni plavali tečaj za nepla-valke. Tečaj je vsekakor uspel, saj je že po šestih dneh splavalo vseh 35 žensk, kolikor jih je obiskovalo tečaj. Seveda je sedaj vsem žal, da niso strahu pred vodo premagale že prej. Sicer pa nikoli ni prepozno! Kot smo zvedeli bo plavalni klub podobne akcije nadaljeval tudi za druga podjetja, vse v želji: naučiti plavati slehernega delavca oziroma delavko. ZAHVALA Iskreno se zahvaljujem tov. dr. Reberniku, zdravniku iz Velenja, da me je ozdravil v moji visoki starosti, skoraj neozdravljive bolezni. Nisem imela več upanja, da bom ostala pri življenju, toda tov. dr. Rebernik je storil vse, kar je bilo v njegovi moči. Pogosto me je obiskoval in mi poleg učinkovitih zdravil dajal tudi moralno pomoč — vzpodbujal me je, da nisem obupala. V mojem imenu in v imenu moje hčerke, ki me je v bolezni po navodilu dr. Rebernika negovala, se naj-iskreneje zahvaljujem za vse, kar je storil zame in mu želim še veliko uspehov pri njegovem težkem in požrtvovalnem delu. Upokojenka po rudarju Rudolfu Korotačniku ZAHVALA Ob izgubi dobrega očka FRANCA VODUŠKA rudarskega upokojcnca se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom in drugim prijateljem ter sosedom, ki so darovali vence in šopke. Iskrena hvala dr. Kralju za njegovo požrtvovalnost, hvala tudi rudarski godbi in gasilcem. Žalujoči: vsi njegovi NAŠ ČAS je ustanovila občinska konferenca SZDL Velenje - Izdaja Center za informiranje, propagando in založništvo Velenje — Uredništvo in uprava Velenje, Titov trg 2, p.p. 89, telefon (063) 850-087 - Uredništvo Ljuban Naraks, Mira Tamše in Stane Vovk - Tehnični urednik Franci Mazovec - Časnik je kot štirinajstdnevnik „Šaleški rudar" izhajal od 1. maja 1965 do 1. januaija 1973 - Zdaj izide vsak petek - Cena je 2 dinarja - Letna naročnina je 80 dinaijev - Za inozemstvo 150 dinaijev - Tekoči račun št. 52800-601-21420 pri SDK podr. Velenje - Rokopisov in fotografij ne vračamo - Tisk Ljudska pravica Ljubljana — Po mnenju sekretariata za informacije IS skupščine SRS (št 421-1/72 od 8. 2. 1974) se za NAS ČAS ne plačujetemeljni davek od prometa proizvodov. Prva polovica meseca junija je bila zelo uspešna na področju obrambnih priprav v občini Velenje. Izvršni svet in svet za ljudsko obrambo Skupščine občine Velenje sta razpravljala o pomembnih vprašanjih nadaljnje krepitve obrambnih priprav, razvijanja družbene samozaščite in drugih nalog na tem področju. Rezultat tega dela, načrtne vzgoje in temeljitega pripravljanja enot TO je bila tudi vaja „KONJINA 76" konec preteklega tedna. Enota delovne organizacije TGO „gorenje" Velenje ter enoti krajevne skupnosti Šoštanj in Šmartno ob Paki, so skupaj z odbori SLO TGO »Gorenje" Velenje, KS Šoštanj, Topolšice, Lokovice, Gorenja in Šmartnega ob Paki opravili težavno taktično vajo. Enote TO občine Velenje so se najpreje urile in opravljale vzgojo po letnem delovnem načrtu občinskega štaba TO Velenje, nato so delavci in delavke zavarovali objekte industrijske cone na področju TGO „Go-renje" Velenje, enote KS Šoštanj in Šmartnega ob Paki pa pomembne objekte v tej in sosednjih krajevnih skupnostih. Drugi del vaje je vključeval taktično nalogo protidiverzant-skega delovanja, kjer se je posebej izkazala izvidniško-obve-ščevalna služba KS Lokovica, ki ji je ponoči uspelo dobiti pomembne podatke o „diverzant-ski skupini". Ob skupni akciji vseh treh enot so obkolili območje „plavega". Posebej so se izkazali mladinci in mladinke, ki so skupaj z ostalimi pripadniki enakopravno reševali zahtevne naloge. NAŠ ZNANEC izvedli blokado objektov in uničili „plavega". Ponovno se je pokazalo, kako pomembna je koordinirana akcija delavcev iz TOZD in občanov v KS, ki morajo pri izvajanju nalog koncepta SLO stalno sodelovati, si zaupati, dograjevati, razvijati in krepiti pridobljeno strokovno vojaško znanje in ga povezovati s samo-iniciativo in izkušnjami. V vseh KS in DO TGO so sklicali odbore SLO, ki so obravnavali nastali položaj ob vaji, zavzeli določene konkretne rešitve in zaključke, ki niso bili pomembni samo za to akcijo, temveč nosijo v sebi svoj daljnosežen značaj. S ponosom so delavke in delavci — teritorialci pozdravili Slavka GERATlCA, ki jih je skupaj s svojimi najožjimi sode- lavci, predstavniki pokrajinskega in občinskega štaba TO, pozdravil in spregovoril o pomembnih nalogah, ki čaka to enoto pri zavarovanju tako velikih objektov. Taktični del vaje so spremljali predstavniki KS Šoštanj,ki so z zanimanjem opazovali zagrizen boj pripadnikov svoje enote. Spoznali so, da je njihova kritična ocena na seji SLO bila upravičena, ko so ugotovili, da je TO samo del dejavnosti na področju SLO in to tisti del, ki omogoča nemoteno delo vseh dejavnikov SLO. Zato so sprejeli pomemben sklep, da bodo takoj po izidu zakona o ljudski obrambi v SR Sloveniji organizirali, izpopolnili in dopolnili svojo dejavnost, ker se zavedajo, daje SLO proces, ki je sestavni del družbenogospodarskega razvoja občine in KS. Občinski štab TO Velenje pa bo na osnovi sedanje, prejšnjih in bodočih vaj, nadalje proučeval in ocenjeval pozitivne do- sežke te vaje ter tako krepil in razvijal SLO v KS in DO, zavedajoč se, da si je brez znanja in praktično preverjenih izkušenj, zelo težko zamišljati uspešno, skladno in tudi racionalno vključevanje vseh družbenih dejavnikov v razvijanje koncepta SLO. Ob razgovoru s pripadniki TO občine Velenje smo ugotovili: da se dobro zavedajo da so to vojaki, branilci samoupravnega socializma, čuvarji doma pridobljenih dobrin, s trdo roko in garanjem zgrajenega bogastva, ki je naše. Zato ni čudo, da so se vračali domov nasmejanih obrazov, dobre volje, saj so preizkušnjo opravili uspešno, ob spoznanju, da nas je vedno več, ki smo pripravljeni čuvati, vzdrževati in če bo potrebno tudi braniti, kar je naše. Tega se zavedamo delavci in občani naše občine še tembolj, saj je Velenje plod socialistično organiziranih družbenih sil, plod naših prizadevanj, naših rok in našega razuma. JUTRI V RDEČI DVORANI V VELENJU Revija ansamblov domačih viž in napevov Lani, ko so v krajevni skupnosti Šalek pri Velenju slavili 900-letnico te vasi, so med prireditvami v počastitev tega i|>r i Slavko Vrtačnik jt*. Clani zgodovinske komisije pri občinskem odboru Zveze združenj borcev NOB Velenje so me pred nedavnim povabili na ogled filma „Po poteh revolucije v Šaleški dolini . Gre za amaterski film oziroma za dva filma - prvi je dolg uro in pol, drugi dobro uro, ki so ga posneli člani te komisije. Prav ta ogled filma je bil razlog, da sem začel pogovor s Slavkom Vrtačnikom, predsednikom komisije. Najin pogovor je stekel na vrtu doma upokojencev v Velenju, kamor Slavko redno zahaja, saj zelo prizadevno dela tudi v društvu upokojencev. Želel sem, da bi med enournim pogovorom zvedel kar največ o njem, njegovem življenju, njegovi mladosti. . ., vendar moram priznati, da Slavko Vrtačnik zelo nerad govori o sebi, njegovih bojih, kijih je bil kot borec Štirinajste, pa čeprav mu je tedaj bilo komaj sedemnajst let. „To je že zgodovina. Tako je moralo biti", je dejal in začel pripovedovati o filmu. „Pred štirimi ali petimi leti smo začeli razmišljati, da bi bilo dobro, če bi na barvnem filmu ohranili Šaleško dolino. Pa ne le njen povojni razvoj, ampak tudi delavsko gibanje pred vojno in seveda tudi samo NOB da bi te stvari vedno živele med mladimi. Mi stari tega ne potrebujemo, to smo občutili na lastni koži . .. Snemanje smo razdelili na štiri obdobja: pred drugo svetovno vojno, okupacija-upor, sama NOB, povojni gospodarski razvoj, na filmski trak pa smo posneli tudi nekaj spomenikov. Podoben razvoj smo posneli na trak tudi za območje Šmartnega ob Paki." Seveda delo ni bilo lahko, saj so delali amatersko. Največ težav so imeli z montažo filmov, saj je bilo treba razrezati in časovno pravilno razporediti kar dvanajst kolutov, ker pač filma niso snemali po neki snemalni knjigi, kot je dejal Slavko Vrtačnik. {-'iima so opremili tudi z ustrezno glasbo in besedilom. Ko sem zvedel za omenjena filma in si jih skupaj z člani ogledal, sem si dejal, da je že to razveseljivo, da se je sploh kdo lotil snemanja takšnega filma. Prepričan sem, da si ga bodo šolarji zelo radi ogledali, da jim bo precej pripomogel pri njihovem spoznavanju dogodkov iz naše bližnje preteklosti, ki je bila najtežja za jugoslovanske narode in narodnosti. Seveda glede na to, ker gre pač za amaterski film, mu še marsikaj manjka. Tega se tudi člani sami zavedajo. Zlasti so menili, da bi bilo lahko na traku še več besedila. To pomanjkljivost pa bodo odpravili z dodatnimi komentarji. „S tem pa našega brskanja po preteklosti še nismo končali", je povedal Slavko Vrtačnik. „Naša komisija bo posnela na delo smo že začeli, saj imamo na trakovih že pripovedi taboriščnic iz naše delo smo že začeli, saj imamo na trakovih že pripovedi taborišnic iz naše občine. Lotili se bomo tudi pisanja kronike posameznih krajev naše občine." Ko sva se Slavkom dogovarjala za najin pogovor, mi je dejal, da lahko pridem k njemu pred peto uro, če vstajam tako zgodaj. Dan se namreč zanj skoraj vedno začne tako zgodaj. In zakaj „mora" vstajati tako kmalu - sedaj, ko je že upokojen? . ..Zjutraj najprej preberem časopis." Ko sem malce debelo pogledal, je nadaljeval. „Res je! Imam zelo dobrega poštarja, saj me časopis skoraj vsak dan čaka tako zgodaj. Rad rešuje tudi križanke, bere knjige in to največ s humo-ristično vsebino, seže pa tudi pa kakšni dobri kriminalki. Hotel sem ga vprašati, kaj pa knjige o NOB, vendar me je prehitel z odgovorom. „Tudi o našem boju sem prebral veliko knjig. Vendar jih sedaj vedno bolj težko berem .. . Preveč se vživim v te dogodke . . ." Tako me je Slavko Vrtačnik sam pripeljal z odgovori v čas, ki je bil zanj zelo težak. Trav gotovo najtežji v življenju. Rodil se je v Velenju, kjer je obiskoval osnovno šolo, v Šoštanju pa je opravil takratno meščansko šolo. Kmalu po prihodu 14. divizije v naše kraje se je pridružil hrabrim borcem te divizije. To je bilo maja leta 1944, v drugi polovici junija pa je dopolnil sedemnajst let. „Grozil mi je vpoklic v nemško vojsko, ker sem bil sorazmerno dobro razvit. Poiskal sem še nekaj prijateljev, ki so bili stari približno toliko .kot jaz in odšli smo na Paški Kozjak. Pridružili smo se prvemu bataljonu Tomšičeve brigade. Seveda smo bili dobrodošli, ker je bila divizija že precej razredčena po neprestanili bojih s sovražnikom. Prvi ognjeni krst je Slavko doživel že nekaj ur po prihodu med borce legendarne Štirinajste divizije, s tem so se tudi zanj začeli juriši in preboji skozi sovražnikove vrste. Napad na železniško postajo v Dovžah 3. oktobra 1944 pa bi bil zanj skoraj usoden. „Napadali smo Mislinjsko dolino. Dodeljen sem bil v skupino, ki je napadala železniško postajo v Dovžah, ki jo je imel v rokah sovražnik." Noč jim ni bila naklonjena. V svetli mesečini je sovražnik opazil njihov juriš na bunker. Kakšnih deset metrov pred bunkerjem je Slavka zadel sovražnikov rafal iz mitraljeza z eksplozivnimi kroglami, kot da bi nekdo z izredno hitrostjo potegnil z žago po njegovi roki, ki je obvisela na ozkem pasu kože. Njegovi soborci so ga v naglici našli in ga v odejo zavitega prepeljali po neki grapi v Šmartno pri Slovenj Gradcu, kjer je bila brigadna saniteta. Čeprav je iz ranjenega dela telesa močno krvavel, je bil vseskozi pri zavesti. Od tam so ga prepeljali z vozom do Pavčkove bolnišnice na Pohorju. Ker je od trenutka, ko je bil Slavko ranjen, preteklo že štirinajst ur, izgubil pa je tudi precej krvi, je bil že skrajni čas za operacijo. „Ko so mu povoje odvili, je roka odpadla od telesa... Ob petrolejki, žganju in etru mi je nato Pavček na deski, pribiti na navadnem štoru, z navadno žago odrezal kost." Čeprav si danes takšno operacijo le stežka zamislimo, se Slavko zaveda da v tistih časih ni moglo biti bolje. Leta 1947 je moral še enkrat na operacijo. Takrat operacija ni bila več opravljena na navadni deski, pritrjeni na štor, ampak na prvi operacijski mizi. Boleči so spomeni Slavka Vrtačnika iz Velenja. Boleči toliko bolj, ker je boje in juriše na sovražnika doživljal še kot ne-polnoleten mladenič. Ponosen je, da je tudi sam veliko prispeval k temu, kar imamo danes, čeprav nikoli ne poudarja. Zeli pa, da mladi rodovi ne bi nikoli pozabili štiriletnega trplenja in skoraj dvomilijonskih žrtev v boju z okupatorjem. Prav zato je še danes zelo delaven kot predsednik zgodovinske komisije pri občinskem odboru ZZB NOV Velenje, pa tudi drugod: v društvu upokojencev, krajevni skupnosti in še bi lahko naštevali. S. VOVK visokega jubileja organizirali tudi manjšo revijo domačih ansamblov. Že takrat so sklenili, naj bi ta revija postala tradicionalna, vsakoletna prireditev. V soboto ob 20. uri bo tako V Rdeči dvorani v Velenju že druga tovrstvna revija domačih viž in napevov, na kateri bo nastopilo kar šestnajst ansamblov in dva solista-harmonikarja. Za revijo se je sicer prijavilo veliko več ansamblov, kot so organizatorji krajevna skupnost Šalek, Zveza kulturnopro-svetnih organizacij velenjske občine in velenjsko turistično društvo pričakovali. Izmed njih se je posebna komisija odločila za omenjeno število ansamblov iz skoraj vseh koncev Slovenije. Seveda bodo na reviji nastopili tudi štirje ansambli iz Šaleške doline, in sicer Šaleški instrumentalni ansambel, Gorski instrumentalni kvintet, Potepuhi (vsi iz Velenja) in ansambel Planika s pevko Agato Šumnik iz Šoštanja. Organizatorji so seveda poskrbeli tudi za presenečenje: na sobotno prireditev so povabili Frana Miličinskega Ježka, ki se je vabilu rad odzval. Tako bodo gledalci, ki se bodo v soboto zvečer zbrali v Rdeči dvorani v Velenju, lahko uživali ob poslušanju domačih ansamblov in Ježkovih humorističnih točk. Da bi ves program kar najbolje tekel, bosta skrbela televizijska napovedovalka Jana Cede in član velenjskega amaterskega gledališča Drago Seme. Nastop ansamblov bo ocenjevala posebna žirija. Najboljši trije bodo dobili denarne nagrade v zneskih 2500, 2000 in 1500 dinaijev, posebno darilo pa bo prispevala tudi revija Stop. Po razglasitvi najboljših in podelitvi nagrad pa se bo začel neuradni del revije: prosta zabava, na kateri bo igral ansambel Jožeta Krežeta. IZ KRAJEVNE SKUPNOSTI ŠMARTNO OB PAKI ODVOZ SMETI Od pričetka maja tudi iz krajevne skupnosti Šmartno ob Paki odvažajo smeti. To krajani vsekakor pozdravljajo, ni jim pa všeč, da puste kante po izpraznitvi kar ob cesti. To seveda kvari videz kraja, saj jih domačini pospravljajo šele, ko se vrnejo z dela. Krajani želijo, da bi postavljali kante za smeti nazaj na tista mesta, kjer so bile. POPRAVILI CESTO Prebivalci Rečice in Šmarštnega ob Paki so dolgo čakali, da bi popravili cesto preko Šmartnega ob Paki in naprej proti Gorenju. Cesta je bila v zelo slabem stanju. Sedaj je cesta popravljena. • 0BT02ENI GRABE2A IN DRUGIH KAZNIVIH DEJANJ O tatvinah v velenjski tovarni gospodinjske opreme Gorenje smo v našem časniku že poročali. Gre za organizirano skupino ljudi, ki so iz tovarniških prostorov na najrazličnejše načine odnašali barvne televizorje, hladilne skrinje, razno orodje, pralne stroje, ure in druge izdelke. Z obsežnimi krajami so tovarno Gorenje oškodovali za okrog 820 tisoč dinaijev, seveda pa ne smemo pozabiti, da je tržna vrednost odnesenih predmetov mnogo večja. Škoda bi bila prav gotovo še večja, če ne bi hitro in učinkovito ukrepali delavci celjske uprave javne varnosti in miličniki iz Velenja. Ti so zasegli več ukradenih predmetov in jih vrnili tovarni Gorenje. Okrožno javno tožilstvo iz Celja je zoper 20 oseb vložilo obtožnico zaradi česar lahko računamo, da bodo obsežne kraje v tovarni gospodinjske opreme Gorenje dobile v kratkem epilog na celjskem sodišču. Kaznivega dejanja grabeža so obtoženi Edvard Melavec (39), zasebnik iz Mozirja, Anton Krebl (34) zaposlen v Gorenju, iz Šentilja, mladoletni M.A., viličar v Gorenju, doma iz Krvine pri Lučah, Stane Martinčič (27), voznik tovornjaka pri Intereuropa, Mihael Nahtigal (29), voznik v Gorenju, iz Velenja, Janez Kodrič (26), voznik iz Spuhlje pri Ptuju, Marjan Poprask (23) delavec v rudniku, doma iz Skornega, Ludvik Vrhovnik (35), ključavničar v tovarni Gorenje, doma iz Slovenj Gradca in Ivan Gracer (39), skladiščnik v TGO Gorenje, iz Šoštanja. Poleg navedenih pa obtožnica bremeni še druge raznih kaznivih dejanj. Stanislav Rakun (25), iz Ljubnega, avtomehanik v tovarni Gorenje je obtožen tatvine, pomoči pri kaznivem dejanju, velike tatvine in prikrivanja, Janez Brezovnik (25) iz Dola - Suhe pri Rečici ob Savinji je obtožen kaznivega dejanja velike tatvine, Jože Melavec (40), iz Zgornjega Pobrežja pri Nazarjah, avtoprevoznik, je obtožen velike tatvine, Jože Žalig(23), viličar iz TGO, iz Rečice ob Paki, grabeža in prikrivanja, Zlatko Lesjak (23) iz Rogaške Slatine, voznik pri Intereuropa, velike tatvine, Gradimir Stojilkovič (29), iz Velenja, poneverbe, Franc Pušnik (35), iz Mislinje, trgovec pri Tehnomercatoiju, pa je obtožen kaznivih dejanj poneverbe, velike tatvine, napeljevanja h kaznivemu dejanju, napeljevanju h gra-bežu, pomoči pri grabežu, pomoči pri poneverbi in prikrivanja. Nadalje je Alojz Robnik (37) iz Podkraja, šofer pri Tehnomercatorju obtožen velike tatvine ter pomoči pri grabežu in poneverbi, Jože Glušič (45) uslužbenec v Gorenju iz Velenja, napeljevanja k poneverbi Zlatko Vitanje (37) iz Šmatevža pri Gomilskem, zasebni obrtnik, kaznivega dejanja prikrivanja ter Anton Mravljak (32) strojni ključavničar iz Velenja, poneverbe ter pomoči pri veliki tatvini. Obtožena skupina je izdelke in druge predmete odnašala iz tovarne na najrazličnejše načine. Razprava pred okrožnim sodiščem v Celju bo dokončno razjasnila njihova kazniva dejanja. Največkrat pa so delali organizirano, tako da je nekdo od tatinske skupine motil skladiščinka, drugi pa so na kamione natovarjali predmete. Pri tem je bil izredno aktiven in iznajdljiv mladoletni M.A., ki je s pomočjo viličarja, katerega je vozil, natovarjal ukradene predmete na tovornjake. L.N. # Izsiljeval prednost Z osebnim avtomobilom CE 797-59 seje 14. tega meseca peljal voznik Julij Vrtačnik po Šaleški cesti v Velenju. V križišču z Rudarsko cesto je nameraval zaviti levo. Ni se prepričal, če ima prednost. Iz smeri Šaleška pa je ravno takrat pripeljal voznik osebnega avtomobila LJ 166-317 Franc Horvat in kljub temu, da se je ta umaknil skrajno v desno, je Vrtačnik trčil vanj. Škode na vozilih je za okoli 1.500 dinaijev. • Prekratka varnostna razdalja V križišče Celjske in Foitove ceste je 10. junija letos pripeljal voznik osebnega avtomobila CE 572-86 Edo Ferme. Tik za njim je vozil s prekratko varnostno razdaljo voznik osebnega avtomobila CE 611-05 Peter Bastelj. Voznik Ferme je v križi šči ustavil, ker je nameraval zaviti levo. Peter Bastelj pa je zaradi prekratke varnostne razdalje trčil v Fermetov avtomobil. Telesnih poškodb ni bilo, na vozilih pa je za okoli 6.000 dinarjev škode.