4 Divji prašič pri ljudeh različnih in- teresnih skupin vzbuja različne, a praviloma zelo močne občutke. Pri lovcih je zaradi svoje previdnosti, hi- trosti in spoštovanja vrednega vide- za nadvse priljubljena lovna vrsta. V kmetijstvu je osovražen, saj lahko z ritjem ali prehranjevanjem s kmetij- skimi kulturami povzroči pomembno ekonomsko škodo. Gozdarjem, bio- logom, veterinarjem in ostalim, ki se ukvarjamo z raziskovanjem div- jega prašiča in usmerjanjem razvoja njegovih populacij, zaradi izjemno uspešnih strategij preživetja in po- membnih vplivov v okolju predsta- vlja uganko, izziv ali pa vzbuja obču- dovanje ter spoštovanje. ZGODBA O USPEHU VRSTE Divji prašič (Sus scrofa) je razširjen po vsej Evropi z izjemo severa Skandina- vije, v večjem delu Azije in na severu Afrike. Podivjani domači prašiči ali kri- žanci med domačim in divjim prašičem so se s pomočjo človeka razširili tudi po Avstraliji, ZDA, Južni Ameriki in neka- terih drugih koncih sveta. V večini ob- močij, zlasti v Evropi, so se divji prašiči v zadnjih desetletjih močno prostorsko razširili in številčno okrepili. Tudi da- nes pospešeno osvajajo nova območja in poseljujejo habitate, ki smo jih do nedavna smatrali kot povsem nepri- merne za to vrsto. Naselili so parkov- ne gozdove v marsikaterem evropskem mestu, svinje pa polegajo mladiče na vrtovih predmestnih hiš; najbolj znan primer take razširitve je Berlin. Tudi na ljubljanskem Golovcu so divji prašiči zadnja leta redni obiskovalci. Razlogov za izjemno hitro rast popu- lacij divjega prašiča je več, izhajajo pa iz ekološko-bioloških značilnosti vr- ste, okoljskih sprememb in človekovih aktivnosti. Poleg izjemne inteligentno- sti in prilagodljivosti vrste je za njeno uspešnost v prvi vrsti kriv visok raz- množevalni potencial. Svinje navadno skotijo štiri do osem, če so bili njihovi predniki križani z domačim prašičem, pa celo do dvanajst mladičev. Kotijo lah- ko tudi do dvakrat letno. Samice spolno dozorijo, ko dosežejo telesno maso 30– 40 kg, kar je v ugodnem okolju že pri sedmih mesecih starosti. Nosijo malo manj kot 4 mesece, torej lahko pred do- polnjenim enim letom starosti že vodijo mladiče. Navadno se parijo (bukajo) no- vembra ali decembra in polegajo marca ali aprila, lahko pa tudi kadarkoli v le- tu. Glede na to, da je svinja skrbna mati, lahko ob milih zimah in suhih pomladih preživi večina mladičev. Hitro osvajanje novih območij divjemu prašiču omogočajo izjemne selitvene sposobnosti. Za razliko od večine ži- valskih vrst, kjer se pogosteje in dlje odseljujejo le mlajši samci, se lahko pri divjem prašiču zelo daleč odseli- jo tudi samice. Pri nas smo zabeležili nadvse presenetljiv primer zelo dolge selitve odrasle svinje, ki smo jo z GPS- -ovratnico opremili v Savinjski dolini. Po nekaj mesecih zadrževanja na do- mačem teritoriju se je svinja skupaj z osmimi mladiči podala na dvomesečno divjo avanturo proti zahodu. Prečila je obrobje Kamniško-Savinjskih Alp in skoraj celoten greben Karavank, kjer se je vzpela tudi do 1.800 m n. m. Pri- spela je do tromeje z Italijo in Avstrijo in se po nekajdnevni ekskurziji po Av- striji usmerila nazaj na vzhod. Prečila je gozdove Pokljuke in Jelovice ter bila na koncu v okolici Škofje Loke skupaj s tremi mladiči ustreljena na lovu. V prid divjemu prašiču gredo tudi kli- matske spremembe, saj se zelo dobro znajde v toplem podnebju, kjer je hra- na dostopna celo leto. Prehranjuje se predvsem z energetsko bogato hrano, največ s plodovi, kot so žir, želod in ko- stanj. Zaradi segrevanja ozračja nekate- re drevesne vrste pogosteje in močnje obrodijo. Na povečano količino hrane se divji prašiči odzovejo s povečanim številčnim prirastkom mladičev, kar lahko pomeni tudi do trikratno poveča- nje številčnosti populacije v primerjavi z letom poprej. NADLOGA, ŠKODLJIVEC, NEVARNOST S takšnimi izrazi je divji prašič nema- lokrat označen predvsem zaradi opor- tunističnega načina prehranjevanja, kar pomeni, da si hrano najde tam, kjer mu je najlažje dosegljiva. Pogosto so to njive s koruzo, žiti in okopavinami, ki zaradi visoke vsebnosti ogljikovih hi- Divji prašič – vrsta mnogih obrazov Besedilo: Matija Stergar Več kot 500 km dolga dva meseca trajajoča pot telemetrijsko spremljane svinje Erike od Savinjske doline do Škofjeloškega hribovja. (povzeto po: Stergar s sodelavci, 2010. Presenetljive ugotovitve o razširjanju/odseljevanju divjih prašičev v Sloveniji, Lovec.) Ritje po travnikih in pašnikih spada med ne- želene vplive divjega prašiča, saj pomeni eko- nomsko škodo za lastnike teh površin. (foto: Ida Jelenko) 5 dratov predstavljajo poslastico v njego- vi prehrani. Z večkratnim vračanjem na isto njivo divji prašiči pojedo veliko pri- delkov, še bistveno več pa jih poteptajo. Lastniki njiv lahko tako utrpijo znatno ekonomsko škodo. Podobno velja za lastnike travnikov, ki jih divji prašiči razrijejo v iskanju ličink, miši in drugih živali, med drugim pa tudi gomoljev in korenin. Zaradi pojavljanja v urbanem okolju in odločnosti svinj, da svoja legla obvaru- jejo pred morebitnimi »vsiljivci«, div- jega prašiča včasih označijo za nevar- nega. V večini takih primerov gre bolj za nadležnost kot nevarnost, čeprav so znani primeri, ko je svinja napadla pre- več predrznega psa in ga poškodovala do smrti. Resnejšo potencialno nevar- nost pomenijo bolezni divjih prašičev, ki so prenosljive na domačega prašiča, nekatere celo na človeka. V preteklo- sti je največ skrbi povzročala klasična prašičja kuga, ravno letos pa se je po Evropi začela širiti tudi afriška prašičja kuga; obe bolezni sta zelo nevarni za prašiče, ne pa tudi za človeka. Vsaka bo- lezen, ki se pojavi pri divjih prašičih, se lahko zelo hitro razširi zaradi visokih gostot populacij in izjemnih selitvenih sposobnosti. LOV KOT NAJPRIMERNEJŠI NAČIN URAVNAVANJA POPULACIJ Zaradi vseh neželenih vplivov divjega prašiča je nujnost lova nanj v poselje- nih krajinah neizogibno dejstvo. Zakon- sko dobro urejen lov z visokimi etičnimi standardi, kakršen je med drugim zna- čilen za Slovenijo, je zagotovo najbolj human način uravnavanja številčnosti populacij divjega prašiča. Ponekod v tujini, kjer so gostote divjih prašičev še bistveno večje kot pri nas in kjer ob- staja bojazen pred nadaljnjim narašča- njem številčnosti ter izbruhom bolezni, s klasičnim lovom ne morejo več ustavi- ti rasti populacije. Zato preskušajo tudi drugačne metode, kot so nastavljanje hrane s sredstvi za kontracepcijo, ki pa je problematična zaradi dovzetnosti ostalih živalskih vrst (npr. medveda), in celo lovljenje v kletke ter pokončanje ujetih prašičev. Še bolj radikalnih me- tod, na primer zastrupljanja divjih oz. podivjanih domačih prašičev, se poslu- žujejo v ZDA in Avstraliji. Zato je naša odgovornost, da z lovom preprečimo rast populacij do točke, ko bi se morali poslužiti manj humanih metod. EKOSISTEMSKI INŽENIR Ob vseh etiketah, ki jih pripenjamo divjemu prašiču zaradi njegovih ne- želenih lastnosti, pogosto spregleda- mo njegove nenadomestljive vloge v ekosistemu. Med iskanjem hrane divji prašiči prerijejo velike zaplate tal, kar ima številne pretežno pozitivne učinke na lastnosti tal (hitrejša razgradnja or- ganskih snovi, vnos dušika, večja spo- sobnost zadrževanja vlage ipd.). Učinki ritja so lahko tudi neposredno koristni za človeka; med ritjem divji prašič najde in požre velike količine ličink hroščev, ki se hranijo s koreninicami trav. V želodcu pujska so tako našli kar 1.186 ličink majskega hrošča (povzeto po Krže B. 1982. Divji prašič: biologija, gojitev, ekologija. Lovska zveza Sloveni- je, Ljubljana, 183 str.). Divji prašič ima izjemno pomembno vlogo tudi pri pre- nosu semen. Nekatera semena med pre- hranjevanjem požre (npr. šipek, glog) in jih nato na drugih lokacijah iztrebi, s čimer hkrati ustvari ugodne pogoje za klitje. Semena številnih zelišč in trav prenaša tudi v blatu med parklji nog in na dlaki, ki je zaradi grobe zunanjosti še posebej dovzetna za oprijem semen. Podobno prenaša trose podzemnih gliv. Zelo pomembna vloga divjega prašiča v ekosistemu je odstranjevanje mrhovi- ne. Ne nazadnje je pomemben tudi kot hrana velikim zverem – volku in medve- du. Zaradi vseh pomembnih vlog, ki jih divji prašič opravlja v okolju, ga nekate- ri imenujejo tudi ekosistemski inženir. V okoljih intenzivne človekove priso- tnosti (skoraj vsa Evropa) je številč- nost mnogih živalskih vrst pogojena s toleranco človeka. Divji prašič je zaradi nekaterih za človeka neželenih vplivov značilen primer. To pa nikakor ne po- meni, da smemo vrsto obravnavati kot škodljivca, ki ga je treba iztrebiti, saj vemo, da v ekosistemu opravlja številne pomembne vloge. Ob poznavanju vseh njegovih izjemnih lastnosti ga skoraj ne moremo obravnavati drugače kot z ob- čudovanjem. Ritje divjih prašičev ima številne pozitivne učinke na gozdna tla. (foto: Matija Stergar)