n a (17 str., 2 tabeli) te r poročilo o hudi nevihti s točo na celjskem območju in na G o­
renjskem  29. junija 1982 (18 str., 2 tabeli) K. N a t k a.
V letu 1982 je Poljanska Sora kar 5 x prestopila bregove. Najvišja voda je bila na 
Sori 14. 11., največ škode pa je naredila poplava 13. 6. Nobena od poplav v letu 1982 
pa se ne m ore prim erjati s poplavo leta 1926. Čeprav manj uničujoče, pa so poplave 
leta 1982 pokazale, da ljudje prem alo upoštevajo nevarnost visokih voda. Hiše grade 
na poplavnih območjih, ogrožene so ceste in še posebej slabo grajeni mostovi.
Nevihti s točo, ki sta najbolj prizadeli celjsko območje in del Gorenjske, nista div­
jali istočasno, obe pa sta se sprostili ob prehodu neizrazite hladne fronte preko Sloveni­
je. Škoda, ki je nastala na poljih, v vinogradih in sadovnjakih, je v nekaterih občinah 
presegla 7%  vrednosti družbenega bruto proizvoda in spodbudila akcijo za izgradnjo 
obram bnega sistema za varstvo pred točo.
M arjan Bat
Andrej Pogačnik, Urbanizem Slovenije, oris razvoja urbanističnega in regionalnega 
prostorskega načrtovanja, FA G G  Ljubljana, 1983, str. 296.
O  slovenskih arhitektih (Plečniku, Fabianiju) in slovenskem urbanizmu smo že v 
preteklosti dobili izpod peresa M arjana Mušiča, Vladimirja Mušiča, Janka Omahna, 
S taneta B ernika, N aceta Šumija in še nekaterih bolj ali manj obširna poročila. Pogačni­
kovo delo pa je prvo, ki s pomočjo komparativne analize prikazuje celoten razvoj naše­
ga urbanizm a, ideje in smeri, ki so se v njem uveljavljale, ter njegov pravni in upravni 
položaj. Pom em bna novost je, da opisuje tudi razvoj ostalega prostorskega planiranja. 
A vtor sicer začne svojo retrospektivo z rimsko, srednjeveško in novoveško dobo, se na 
kratko ustavi pri industrializaciji in predvojnih razm erah, vendar dejansko težišče nje­
gove obravnave je na povojnem razdobju, ki je nedvomno v zgodovini naših mest in po­
deželja daleč najbolj burno in z najbolj globokimi in vsestranskimi posledicami. V svo­
jem  kronološko zasnovanem prikazu navaja vse poglavitne urbanistične projekte in 
njihove realizacije, večje m estne asanacije, urbanistične načrte in regionalne in druge 
prostorske plane. O m enja poglavitne arhitekte in urbaniste ter druge urbanistične raz­
iskovalce ter s citiranjem  ocen o teh delih iz takratnega tiska skuša prikazati njihove 
dobre in slabe strani. Zal je urbanistični del obširneje in popolneje prikazan, kot pa 
prostorskoplanerski. Pri slednjem so izostala oviednotenja nekaterih pomembnejših 
del in znanstvenih razprav, ki so obogatila teorijo in prakso našega povojnega prostor­
skega planiranja.
D elo ne bo zanimivo samo za tiste, ki jih zanima urbanistični in prostorski razvoj in 
načrtovanje. Po njem bodo lahko s pridom posegli tudi drugi, ki žele obuditi spomine 
na nedavno preteklost, na dvome in pomisleke, ki so spremljali naš urbanistični razvoj, 
in na številne razprave o usmerjenosti in uspešnosti našega urbanizma. V teh razglab­
ljanjih se Pogačnik izkaže kot zagovornik čuvanja našega kulturnega izročila in dedi­
ščine in kot nasprotnik pretiranih modernizmov.
I. Vrišer
Dragutin Feletar, Industrija Podravine. Varaždin, 1984.
M ed najkvalitetnejša dela, ki odpirajo nova vsebinska in m etodološka pota, sodijo 
v vsaki znanosti doktorske disertacije. Žal se njihovo število zadnja leta v geografiji