Kdaj bomo dobili kabelsko TV Wife tesnejše vezi ft i cbčino Sv. Jurij ob Ščavnici POSLOVALNICA LJUBLJANA POSLOVALNICA DOMŽALE Slovenska 54a, Ljubljanska 80, UULJ- I UHIÎ3 I Ljv 1000 Ljubljana 1230 Domžale, p.p. 137 --- Tel.: 01/433 71 73 Tel . 01/721 96 80 TUHIZEM IN RENT AGENCIJA Fax: 01/433 62 05 Fax: 01/721 15 87 Trdinova 3, 1000 Ljubljana E-pošla: E-pošla: Tel : 01/433 71 73, (aks: 01/433 62 05 in(o@gollturis!.si domzale@goltlurisl.si E-poSIa: mfo@golfturist.si Vai svelovalec za polovanja po naroćilu: • lelalske vozovnice • hotelske rezervacije • izposoja avlomobilov • poćilmce, polovania in izlen • sejmi in sirokovna polovania • jezikovni leiaji v lujini • zavaravanja za polovanja ^ Teletrgovina Telekom Slovenije www.telekom. si Pražakova 5 1000 Ljubljana tel.: 01/234 67 46 fax: 01/432 23 26 teletrgovina. ljubljana@telekom. si • svetovanje pri izbiri iz pestre ponudbe atestiranje terminalske opreme priznanih blagovnih znamk • analogni vrvični in brezvrvični telefonski aparati, ISDN aparati, faksimilne naprave ter modemi, GSM aparati • sklepanje in urejanje naročniških razmerij (ISDN, GSM...) • prodaja SIOL paketov • servis telefonskih aparatov • prodaja Telekartic • prodaja telefonskih imenikov v knjigah in na CD-romu • plačilo računa za telekomunikacijske storitve • demonstracija opreme NOVOST v trgovskem podjetju Mimesa d.o.o. Dbk< Vsako soboto vam bomo ponudili dva atraktivna artikla po zares zelo ugodnih cenah! Primer: V soboto 27.10. 2001 alpsko mleko (ljubljanske mlekarne) sladkor (tovarna sladkorja Ormož) 11 135.Í 1kg 159.00 í Ponujamo pa varn tudi svece druge vrste blaga po zelo niz* cenah. Se priporoča Že od 2.200.000 Sir dolje. (19.699 DEM) fiVŤOlRIffRSTVO VIDMfiR Nudimo vse avtoličarske in avtokleparske storitve , 1236 Trzin, Tel.: 01/564-20-27 AH WE') Kidričeva 11, tel.: 01/722 03 04 odprto vsak dan razen ponedeljka od 8.00 do 19.00, bota od 7.00 do 13.00 Informacije Ljubljanska c. 1 Domžale DOMŽALE Tel. Ol 721 50 59 www.as-domzale-servis.si dobrodošli v TRZINU Polo z brezplačno klimo. _ • Polo Ice 1.4 (60 KM) Vas bo v vročih poletnih dneh ščitil pred vročino in ra/.vajal še z naslednjo opremo: servo volan, centralno zaklepanje. po višini nasravljiv sovoznikov sedež, električno nastavljivi in ogrevani zunanji ogledali, ogrevane šobe za pranje vetrobranskega stekla, električni pomik stekel. meglenke. Možnost posojila na 72 mesecev! PORSCHE KIÍĚOIT IN LKASINc; Polo Ice ' Ceui sta informativni in odvisni od valutnih razmerij. www Turistično agencija z licenco Iška 129/a, 1292 IG, lei: 01 367 30 88, la*: 367 31 56 e-mail: nola@nala-inl.si www.nolo-int.si POSEBNA PONUDBA ZA MESECA NOVEMBER IN DECEMBER: RIM-3 dni, polpenzion 26.500,00 SIT BUDIMPEŠTA 3 dni, polpenzion - 20.000,00 SIT PRAGA - 3 dni, polpenzion 22.900,00 SIT Nudimo vom nomeslilev v odličnih hotelíh 3" z veřetjo, ekspemo vođenje in nojsodobnejše ovlobuse Pokličite nos čimprej! NEPRECENLJIVO TODA DOSTOPNÓ UDOBJE Vsakdo se rad pelje v zanesljivem in varném avtomobilu. Da o udobju sploh ne govorimo. Če se odločate za nakup novega avtomobila, potem morate vedeti, da Oplovi modeli Comfort udobjetudi zagotavija|o Astrí, Vectri in Zafiri z opremo Comfort je skupna bogata oprema, ki vključuje ABS. električni pomik prednjih stekel, električno nastavljivi ogledali, centralno zaklepanje in meglenke. ln vsem tem vozilom je skupen tudi prlhranek v znesku do 220.000 SIT Vendar ne pozabite - udobja je res na pretek, količina vozil pa omejena. OPEL CREDIT OPEL "0 OPTIKA Martina Škofic Ljubljanska 87, Domžale Tel. 721-40-06 KONCERT Alpskega kvinteta ob njegovi 35-letnici 9. november 2001 ob 20. uri Predprodaia vstopnic Kulturni dom Mengeš OSTAJAMO VSAK S SVOJIM VRTIČKOM IN SVOJO OGRAJO v. našem časopisu smo že .'krat dokazovali, da Trzin ni kraj, v katerem se tiič ne "T 'jja. Naziv spalno naselje mu " .'ristaja, pa čeprav ga nekate-„ «trajno razgiašajo prav za to. Dobro, naj jim bo, saj ima vsak «vito, da si življenje uredi po moje. Prav zaradi tega ni čudno. 1 številníh prireditvah, ki se ;..;1J0 v našem kraju, in tudi irai najdejavnejšimi člani raz- društev in organizaeij srezano vedno iste obraze. Prav :,>\o je v našem kraju tudi kar pccej lakih, ki še vedno ne ve-kje ima svoje prostore Obči-,-u. I'o ni ravno pohvalno, am-i-M li ljudje imajo druge skrbi, j.-joodelo m druge zabave. H,>i|žalostno pa je, da tišti, ki « pripravljeni delovati v Trzinu ; n> se s svojini delom že tudi ■ .^ali. ne znajo nastopiti slož- Včasih, ko je bil Trzin še majli-na vasica, to ni bil problem. Tišti, ki je hotel, da bi kaj naredili skupaj, je zvečer za šankom v gostilni Pri na jezu ali pa v kale-ri drugi povzdignil glas. Drugi so mu prisluhnili in skupaj so naredili »bojni načrt«. Následuji dan so opravljivke po Trzinu že obveščale vse, ki so jih hoteli poslušati, kaj se pripravlja. Kmalu so vsi vedeli vse in še več. Koje bilo treba stopiti skupaj, ni bilo težav, Če je šio za kaj bolj posvečenega, je svoj glas dodal še župnik na prižnici in stvar je bila »zmen jena«. Zdaj pa so tišti zlati stari časi le še meglen spomin. Trzin je naselje, ki mu ne moreš več reči vas, za mesto mu pa še malo manjka, in ljudi ne moreš kar tako obvestiti in seznaniti s svoji-mi nacrti. Že res, da imamo zdaj televizijo, radio, internet, hitro pošlo, ODSEV - glasilo Občine Trzin Slavni in odgovorni urednik: Miroštebe Samestnik odgovornega urednika: jožešiih "e.'ir.ični urednik: Emil Pevec Jrednik fotografije: Joie Seljak trženje: Jožica Valenčak -c«toriranje (razen Uradnega vestnika): Marija Lukan Jstali člani uredništva: Maleja Erčulj, Tone Ipavec, Ur5a Mandeljc, Nu5a jfekii. Tetra MuSič. Viktorija l'eCnikar - Oblak, Tanja PrelovSek Maroll, Kalja I*«. Mojca Triek, Peler Zalokar 5k Marko Ravnikar s p., Domžale •aicaJa: 1600izvodov Glasilo Odsev izhaja enkrat mesečno ln ga doMjo kruplačno vsa gospodinjstva ln podletja v Trzinu. '<3slednja številka Odseva izzide 20. novembra 2001. vaše prispevke pričakujemo v uredništvu najkasneje dc 5. oktobra na naslov: Odsev, Mengeška 9,1236Trzin ali na elektronski naslov odsev 96@hotmail.com Uradne ure v uredništvu: Vsako sredo od 17. do 19. ure v Prostorih uredništva, v prvem nadstropju stare osnovne sole v Trzinu (Mengeška c. 22/1) - (01)564 45 67 j&-ň (01) 564 45 68 '"a naslovnici " je klopotec oznanil veselo jesen. *** 1408-4902 (foto: Jože Seljak) kupe propagandnega materiala in celo naš časopis. Obveščanje žal še vseeno ne deluje lako, kot bi lahko. Nekaterim članom uredništva Odseva seje na primer kar zaletelo. ko so kmalu po tem. ko je izšla prejšnja številka, pred lokalom Barca videli plakale za bolšji sejem in za pesiro dejavnost Društva prijateljev mladine ob lednu otroka. V uredništvu Odseva pred izidom prejšnje Številke o lem nismo nič vedeli. Etia od naših kolegic pred izidom vsake številke kliče predsednike trzinskih društev in jih sprašuje, če imajo kakšno napoved za »Vročo« stran v Odsevu. l udi če koga slučajno izpusti, v uredništvu upamo, da bo predsednik društva ali organizator prireditve sam našel način in o na-črtovani prireditvi obvestil koga od članov uredniškega odbora. Žal se to pogosto ne zgodi, Lahko da je predsednik društva celo član našega uredništva, pa o načrtovani prireditvi ne reče nič. Za Odsev je to klofuta in mogoče tudi kritika. Vemo, da smo več-krat izšli z zamudo, vendar je potem tista napoved oslala zapisana na straneh Odseva vsaj še kot pri-čevanjc o živahnem delovanju trzinskih društev za zanamce. Odsev naj bi bil tudi kronika dogajan-ja v našem kraju. Na uredništvu Odseva se vedno znova zavzema-mo, da bi izhajali ob napovedanih rokih. Pri zadnji šlevilki nanije skoraj uspelo, le da časopis pov-sod ni bil raznošen pravočasno. Računamo, da bo pri naslednjih šlevilkah bolje. Vseeno pa meni-mo, da je objava nápovědi dogod-ka na slraneh našega časopisa le cna od dobrih in tudi poceni možnosti za seznanjanje sokrajanov s svojimi prireditvami. Ne rečemo, daje zgolj objava oglasa v Odsevu dovolj, da pritegne publiko in sodelujoče, vendar to ne bi smela biti iako zanemarljiva stvar. Tudi to, kakšen je bil potem obisk na posameznih prireditvah, govori samo po sebi. Ob lem ne pomaga-jo očilki, da so Trzinci čudno, zas-pano ljudstvo, ki jih nič ne zbudi. Obveščanje in propaganda sta zahtevni zadevi, pravzaprav umetnost, ki jo obvladajo le nekateri. To je bilo slišati tudi na nedávnem Zlatem bobnu v Portorožu. V uredništvu Odseva smo nekako že požrli grenko lableto, da pozab-Ijajo na nas. Saj ni prvič! Ne more-mo pa si kaj, da ne bi zapisali šc nekaj očitkov na račun organiza- torjev nedavnih prireditev. Ali ni čudno, da smo imeli tako re-koč v razdobju enega ledna ol-roški bolšji sejem in sejem rabljenih igrač. Pravzaprav je šio za dve prireditvi 7. enako vsebino. Le ime in prireditelji so bili različiti. Na obeh prireditvah je bilo sorazmerno malo udeležencev. Pa so se organizatorji potrudili, celo prccej bolj kot pri nekaterih drugih prireditvah. Ali ne bi bilo lepše, če bi združili sile? Ali ne bi bil účinek večji in boljši, če bi kudovci pripeljali svoje ciza-movce in Damjano Golavšek na priredilev, ki sojo pripravili člani Društva prijateljev mladine, ali pa da bi tudi DPM vklju-čilo svoje sile v pripravo otroš-kega bolšjega sej ma? Vsa časl organizatorjem, da so se potrudili iako, kot so se Toda dveh enakih priredilev v tako kratkein času verjetno ne potrebujemo. Če bi vsi delovali usklajeno in bi se dopolnjevali, bi bil účinek prav gotovo boljši, kot je bil. Zakaj mora vsak ostajali na svojem bregu, se tolči po prsih, kako je dober, in podcenjevalno gledati 11a prizadevanja drugih? To kasneje pripelje do metanja polen pod noge, nevoščljivosti in celo sporov. Zastruplja ozračje in tistih par prosiovoljcev, ki so pripravljeni delati, izgubi ja moči za nove podvige. V Trzinu so že večkral »zablesteli« dobri organizatorji - posamezniki, ki so se skoraj raztrgali, da so pripravili kakšno dobro priredilev Ker pa so bili v svojih prizade-vanjih preveč sami, so v glav-nem vsi opešali. Vztrajajo le najlrpežnejši in listi, ki imajo najdebelejšo kožo. Če bi se znali bolje povezovati z drugimi, bi bili prav gotovo uspešnejši. Drugod dostikrat vidimo, kako za neko priredilev delajo praktično vsi - cela vas, celo mesto. Take prireditve so potem úspěšně in odmevne. Pri nas je res veliko prireditev, pa tudi kar preveč drobnjakarstva. Vsak je rad petelin le 11a svojem gnoju Mogoče bi tudi na občini morali razmišljati, kako še bolj povezati takšne posamične organizaior- je- Urednik l li I'1«' r o! sem pričakoval, lahko pa bi zapisa!, da sem se tega celo nekoliko bai, se je tudi v naši občini že začelo čutiti, da bodo čez dobro leto dni spet lokalne volitve. Razprave na sejah posameznih delovnih teles občinskega sveta in na sejah sveta postajajo bolj vro-če in opaziti je, kako zelo važno se komu zdi, da bodo Ijudje izvedeli, daje ravno on nekaj predlagal ali celo dosegel. Kljub temu upam, da bomo vsi skupaj ohranili trezne glave do konca mandata, kajti lahko je sprejemati odločitve, daje npr. potrebno sofinancirati to in to, težko paje kasneje popravljati takšne odločitve, če se izkaže, da niso bile realne. Trzinska smola s CATV Čas je že, da nekaj več povemo o tem, zakaj se tako zoprno zapletajo stvari v zvezi z izgradnjo sistema kabelske TV v Trzinu. Da pa bo vse skupaj bolj razumljivo, je treba najprej poseči v preteklost. Znano je, da so ponudniki teh storitev povečini podjetniki ali krajevne skupnosti, zavodi ipd. pred desetimi, petnajstimi leti gradili te sisteme več ali manj na črno, kot se reče, in da temu pravzaprav nihče ni nas-protoval. Ne država, ki bi morala prepre-čevati nelegalne posege v prostoru, in ne Telekom oziroma nekdanja PTT, ki kot monopolna gospodarska organizacija za področje telefonije še ni imela nobenih interesov v zvezi s tem področjem. V mnogih primerih je Telekom oz. PTT celo vedela in mižala ob tem, da so novopečeni podjetniki odpírali njene jaáke in napel-jevali svoje kable skozi cevi, namenjene za telefonske kable. V zadnjih letih pa se je vse spremenilo. Telekom izgublja svoj monopolní položaj, postavlja se vprašanje, kaj bo v příhodnosti s stacionarno telefonijo in razumljivo je, da želi sedaj Telekom zaračunavati visoke najemnine za kable, ki so že v njegovih kanalih oziroma sam stopiti na tržišče kabelske TV. Je pa za zdaj še vedno v privilegiranem položaju, saj je absolutní gospodar svojih kanalov, zakonska določba, da mora proste zmogljivosti kanalov dajati v najem po sprejemljivih cenah, pa še ni dosledno uveljavljena. Hkrati pa ima Telekom še vedno tudi pristojnost in privilegij, da brez njegovoga soglasja ni mogoče graditi nobene sorodne infrastrukture v prostoru, kjer je razpeljana Teleko-mova infrastruktura. Nadalje velja povedati, da seje Občina Domžale po 1. 1990 odloči-la, da bo sama zgradila in tržila kabelski sistem na območju bivše skupne občine in zato v ta prostor ni mogel priti noben drug ponudnik. Vendar iz teh načrtov ni bilo nič, Kasneje, leta 1997, seje načrtov za uvedbo kabelske v Trzinu lotila KS, ker pa nam ni uspelo zbrati dovolj prijav zainteresiranih občanov, je dejavnost znova zastala. Po us-tanovitvi občine smo se nemudoma spet lo-tili tega projekta, vendar je bilo tedaj že jasno, da so se razmere spremeni-le. Kabelska TV ni obvezna javna služba in se v večini primerov odvija kot čista tržna dejavnost, kar pomeni, da ima občina omejene možnosti vpliva na to, kdo bo lahko tak sistem gradil, kdo tržil signal itd. Pravzaprav ima le posredno možnost (načrtovanje rabe prostora, soglasja za delà na občinskih parcelah, vendar le na občinskih ipd.). Ne glede na to smo želeli čim prej privabiti v Trzin ustreznega in-vestitorja, ki bo po čim bolj dostopni ceni nudil najvišjo kakovost in mu v skladu z našimi pristojnostmi omogočiti ustrezne prednosti. Med tremi ponudniki smo izbrali podjetje Meglič Telekom, s katerim smo sklenili dogovor, da mu bo občina v okviru svojih možnosti pomagala pri izvedbi potrebnih postopkov, podjetje pa bo zagotovilo občanom dostopno ceno priključkov in ka-kovostnih programov, sami Občini Trzin pa brezplačne priključke za občinske javne zavode (šolo, vrtec...) in prost kanal za občin-sko TV. Na žalost je potem novo podjetje Telemach kupilo Meglič Telekom in postalo naš novi pogodbeni partner. In tedaj seje vpletel Telekom, ki je v tem času zaht naše soglasje za modernizacijo telefon " skega omrežja v Mlakah in prvotném r* seiju Trzin in za hkratno razpeljavo bi lov za kabelsko TV, ne da bi se pri tem oziral na interese občine. Kot je znano občina vztrajala, da ima sklenjeno do» bo z Meglič Telekomom oz. Telemach' in da ne more pogodbenega partnerja,! je celo že začel z deli, kar tako pustiti c cedilu in prepustiti prostora Telekomu navsezadnje tudi ni za to nič nudil Stv» seje kar precej zavlekla in naposled je Občina Trzin tudi na željo občanov dal Telekomu soglasje za modernizacijo te'" fonskega omrežja, saj bi bilo prepreče» • je tovrstnih del res nesmiselno, in tako' Telekom dobil gradbeno dovoljenje za delà (ne pa tudi za kabelsko), ki jih je \ glavnem tudi že izvedel. Ne glede nato paje Telekom, kot nam je znano, hkrati temi deli položil v zemljo tudi kanale za kable za kabelsko TV in sedaj želí pridofc ti od nas naknadno soglasje za dokončuje izgradnje kabelske in, kot nam je vse znano, tudi ponuja občanom priključke,. kabelsko. Po drugi strani so se nadaljev. naši pogovori s Tek--maehom, ki je že pn-pravil projekt za kah sko omrežje na obm. : ju OiC in dobil zanj naše soglasje; po vseh zagotovilih pa imap' pravljen tudi projekt za omrežje v Mlaka!-in v pripravi projekt za prvotni del nas. ja. Poleg tega ima Telemach že signal \ Trzinu in določeno število občanov (\ ' in menda tudi v OIC že gleda Telemac-hov program. Pri čemer velja povedati. j je kabel za TV v T3 v skladu z veljavfli gradbenim dovoljenjem napeljal Telek ■ program pa podjetje Link, ki je kasneji prešlo v last Telemacha. Telefonske številke Občine Trzin so: 564 44 54, 564 45 43? 564 45 50 Elektronska pošta : info@obcina-trzin.si Domača stran na internetu: http://www.obcina-trzin.si/ Ni kaj, res zavozlana zgodba. Pri tem m -ramo žal povedati, da v sedanjih raznu • občina nima v rokah ne škarij ne platr. da bi lahko odločilno vplivala na doga v je, razen seveda s soglasji za překope ' nih parcel, ki smo jih Telekomu, kotrcie-no, dali, saj smo želeli omogočiti modi nizacijo telefonskega omrežja. Nima p» Telekom gradbenega dovoljenja za sitf«* kabelske televizije in ravno tako ne T. -mach, ker nima soglasja Telekoma li-'-' ti ima Telemach sklenjenih več pogev občani za kabelske priključke kot Te kom; tudi zato, ker ponuja cenejše priključke kot Telekom. To je sicer težk.' >' zumljivo, če pomislimo, da ima Telek " v večjem delu Trzina že položene kani* za kabel in daje gradbena delà, ki f- : stavljajo največje finančno breme. n.'v>ť" zadnje financira! s sredstvi za mode- -ijo telefonije. Občina "ý, si že več mesecev • zadeva za sporazum ;j Telekomom in Te- ^achom in predlaga, -jsepo4)e,j' sPorazu" ,;Bv korist naših ob-;ov. Ali naj res Tele-fl, ki sam še ne nudi -šama, zgradi omrež-ji trži priključke, ven-: ï po sprejem Ij i vi ceni, ;!emach pa naj potem nudi program, ki kvaliteten. Vendar žal Telekom zahteva ikšno najemnino za uporabo svojih ka-:!ov, daje Telemach, kot pravi, ne more ■rejeti. Podjetji se tudi poskušata spora-jneti o kakšni drugi varianti, pri čemer ■ vztrajamo, da naši občani ne smejo biti -kodovani, in da ne pride v poštev vari-U, po kateri bi morali Trzinci plačevati : priključke višjo ceno, kot jo je zagoto- vil Telemach. Hkrati pa si predstavniki obeh podjetij, tudi vpričo nas, grozi-jo, da se bodo drug drugega prijavili inšpekciji, čim bo kdo izmed njih začel s kakršnimikoli deli v Trzinu. Kot občina smo trenutno v dilemi, kaj storiti. Od obeh podjetij smo zahtevali, naj se sporazumeta v najkrajšem času. Upam, da bo do sporazuma dotlej, ko boste to brali, že prišlo in bo vse skupaj le še ne-prijeten spomin za nas, ki se s tem ubadamo. Moram pa povedati, da smo predstavniki Občine Trzin predstavnikom obeh podjetij že povedali, da bomo preprosto presekali ta vozel, če dogovora v čim krajšem času ne bo in na seji občinskega sveta razglasili kabelsko TV za izbirno javno službo. Po tej odločitvi bi imela občina dve možnosti: ali razpiše koncesijo in na ta način pridobi najugodnejšega ponudnika, ki mu potem tudi Telekom več ne more odreči soglasja, ker bi šio za javno službo, ali pa se sama odloči za izgradnjo kabelskega sistema, na primer hkrati z izgradnjo plinskega omrežja. Oboje bi sicer nekoliko zavleklo uvedbo kabelske TV v Trzinu, vendar bi bil položaj vsaj jasen in konec bi bilo teh nemogočih zapletov, ki so, kot rečeno, v veliki meri tudi posledica širših družbenih sprememb. A še enkrat naj poudarim: vseeno upam, da bo dogovor med nami in obema pod-jetjema dotlej, ko bo ta zapis přišel v javnost, že dosežen, in da bo uvajanje kabelske v Trzinu v zadovoljstvo vseh nas vseeno steklo. Trzin, 10. oktobra 2001 Tone Peršak Vse več občanov se obraća na nas z vprašanjem, kdaj bomo dobili kabelsko •elevlzljo, zato smo oblskall družbo Telemach In tam povprašali, kako Je s to strarjo. Na naša vprašanja sta odgovarjala pomoćnika predsednika uprave družbe Miran Mlhačevlč in Vesna Brave. < Trzinu že predolgo čakamo na to, da 1 «no dobili kabelsko televizijo. Ali ■'toh lahko računamo, da jo bomo do-Mi7 ..eda lahko računate. Dobili jo boste v ■&em primeru, samo malo kasneje. Do-i jo boste ali od Telekoma, ki je po Tr-■ "a že razvejal kanalizacijo za kabelsko ' ližje, ali pa od Telemacha, ki je v Tr-a ie prisoten s svojim signalom. Že pol '•a ima naša družba signal sredi Mlak. -leti pa morate, da so nam predstavniki •óhira za kabelsko TV pri Občini Trzin mladi postavili pogoje, ki za nas niso • cjemljivi. Gospodje Ipavec, Karče, " 'n drugi so od nas zahtevali, da mora •ena priključka takšna, kot je bila -leti in dajo rj''-û povečamo le a >îlo majhen od-V razmerah ' "rine so bile, je ' ' ^ zahteva za . sprejemljiva • anja so se r***elo dolgo da zaključka Ce bi dosegli dogovor, bi lahko kabelsko uredili do konca leta, vendar Telekom zavlačuje dogovarjanje. 'l' e ne b> bilo teh zahtev, bi mi C''.-- na področju Mlak, lahko že V Vifkaj naSih Potencia'nih náročná lakahÍe že dobilo kable, vendar 0n»režje še niso priključeni. Dějstva v tem trenutku so taka: sredi Mlak je naš optični sprejemnik, ki deluje. Nanj je treba priključiti ojačevalnik in v enem mesecu lahko s kabelsko TV oskrbimo 250 priključkov v Mlakah. Na območju T-3 je prisotna družba Link. Ta družba je dobavitelj TV signalov, ki tudi sodi v skupino Telemach, industrijska cona paje izven območja, o katerem se pogovarjamo. V kolikem času lahko zdaj pričakujemo, da bi vi v Trzinu uredili kabelsko televizijo? Saj sem rekel, zdaj se pogovarjamo s Telekomom, da bi nastopili skupaj. Če bi dosegli dogovor, bi lahko kabelsko uredili do konca leta, vendar Telekom zavlačuje dogovarjanje. Kooperativ-nost z njihove strani ni posebno visoka. Lahko poveste, koliko naročnikov se je odločilo za to, da jim vi priključite kabelsko televizijo? Lahko bi povedali število, vendar to verjetno v tem trenutku ne bi bilo modro. Dobili smo sorazmerno dosti naročnikov, na vsak način pa, vsaj ko gre za območje Mlak, precej več kot Telekom. Naša ponudba znaša 74.000 SIT. So pogodbe, ki ste jih sklenili s potenciálními naročniki řasovno opredeljene? Pogodbe niso časovno opredeljene. To pomeni, da v tem trenutku še vedno veljajo. Kakšne pa je zdaj vaša cena za priklju-ček? Naša ponudba znaša 74.000 SIT. O tej ceni smo se pogovarjali tudi s predstavniki občine in občinskega odbora za CATV, s to ceno pa smo nastopali tudi v po-gajanjih s Telekomom, ko smo se pogaja-li, da bi za ureditev kabelske uporabili njihovo kanalizacijsko omrežje. Imamo podatke, da Telekom ni sposo-ben takoj zagotoviti signala za kabelsko televizijo. Ali to drži? Osnovna dejavnost Telemacha je kabelska televizija, Telekomova pa ni. Telekom se sicer pripravlja, vendar za sprejemanje in distribucijo televizijskih signalov za enkrat še ni registriran. Mi smo za to registrirani. V tem trenutku je jasno, da na območju Trzina ni prostora za dva operaterja, in menimo, da bi se morali s Telekomom dogovoriti o načinu sodelovanja. Prepričani smo, daje tak dogovor tudi v interesu Telekoma. S pogovori bomo nadaljevali in samo upamo, da bomo lahko čim prej našli rešitev, ki bo zadovoljila obe družbi in tudi Trzince. M.Š. i ! J NOVO KABELSKO OMREŽJE V TRZINU T X elekom Slovenije d.d. PE Ljubljana je v letu 2001 priče! izgradnjo krajevnega in razvodnega kabelskega omrežja (KKO in RNO Trzin), ki pokriva celotno občino z izjemo obrtne cone, kjer je bila pred nekaj leti vključena nova telefonska centrala (v piramidi) ter zgrajeno novo kabelsko omrežje. Trenutno so gradbena delà v zaključni fazi, v teku pa so kabelsko montažna delà. Predvidevamo, da bo gradnja zaključena v oktobru. Obstoječe telefonsko omrežjeje bilo projektirano na telefonsko centralo Domžale inje povsem zasedeno, vključeno paje tudi Se nekaj dvojčnih priključkov. Po preključitvi obstoječih naročnikov na no- vo telefonsko centralo v poslovno stanovanjski zazidavi T-3 je sprememba klienih številk neizogibna, ukinjeni pa bodo tudi vsi dvojčni priključki. Telefonska centrala je bila vključena v okviru celovite rešitve telekomunikacijskega omrežja, ki z realizacijo centrale (prostor, oprema in optične povezave) omogoča vključevanje vseh sodobnih telekomunikacijskih priključkov, kot so ISDN, kabelska televizija, ADSL ... Celotna vlaganja v telekomunikacijsko omrežje v občini Trzin so v zadnjih dveh letih presegla 500 milijonov SIT, od tega so samo vlaganja v moderno zasnovano kabelsko omrežje (cevi do vsake hiše) v letošn-jem letu že presegle 350 milijonov SIT. Po zaključku del bo možno na področju, kjer je zgrajeno novo omrežje, vključiti' ISDN priključke in kabelsko televizijo V primeru, da bo dovolj interesa za ADSL priključke, pa bomo v novi telefonski centrali kot tudi v obstoječi centrali, ki pokriva obrtno-industrijsko cono (v piramidi), vključili opremo, ki omogoča vključitev ADSL priključkov. Interesenti za omenjene telekomunikacijske priključke lahko pošljejo prijave na brezplačni telefaks 080 80 82 ali pokliče-jo brezplačno številko 080 80 80, kjer smo na voljo za dodatne informacije. Direktor PE Ljubljana Tomaž Berginc, univ. dipl. inž.str. 'bčinski svetnik Tone Ipavec se že vrsto let ukvarja z vprašanj em uvedbe kabelske televizije v Trzinu. Vse skupaj se je pravzaprav začelo, koje bil še župan KS Trzin. Takrat so prvič začeli resno razmišljati o uvedbi kabelske televizije, ob vsem zavlačevanju in zapletih, ki smo jim priča, paje na zadnji seji občinskega sveta dal pobudo, da bi občina kar sama položila cevi, v katere bi potem namestili kable za kabelsko televizijo, internet in druge medije, ki so vse bolj nujni v so-dobnem življenju. V svoji pobudi med drugim piše: Vsi pos-kusi, da bi preko drugih (koncesionarjev) prišli do zelenih in nujnih storitev, so bili doslej več ali manj neuspešni. V zadnjem času smo priče absurdnosti, koje omrežje zgrajeno, mi pa bomo na kabelsko TV in druge usluge očitno čakali še dolgo ali pa jih bomo sila drago plačevali. Čakanje, da se bosta Telekom in Telemach sporazu-mela, je očitnojalovo. Tudi če pride do dogovora, bodo sporazum plačali vsi bo-doči uporabniki storitev. Glede na sedanja dogajanja in izsiljevanja drugega proti drugemu, to ne bo nizka cena. Položiti lastne kanale za tovrstne storitve se na prvi pogled zdi neumno in morda težko izvedljivo, toda upoštevaje navedena dějstva, o katerih bi se dalo napisati še mnogo več, je to nujno. Predlagani, da se ob izgradnji plinovodnega omrežja dogovori z izbranim koncesionarjem, da pri polaganju cevi za plin v zemljo položi še eno ali več cevi, ki bi jih lahko uporabili za ureditev telekomunikacijskih storitev. Lastnik tako zgrajene kanalizacije bi bila občina, ki bi lahko tržila oz. zaračunavala kanalizacijsko takso bodočim ponudnikom tovrstnih storitev. Zavedati se moramo, da je trg telekomunikacij odprt in v take cevi ne bo možno polagati samo kabelske napel-jave za televizijo, pač pa tudi stacionirano telefonijo in še vse tisto, kar se bo v prihodnje pojavilo od novih tehnologij. Tako omrežje bi bilo smotrno zgraditi tudi v primeru, če bi bil med Telekomom in Te-lemachom dosežen sporazum, saj bi v prihodnje pomenilo velik adut v rokah občine, v kolikor zbrani operater ne bi bil kakovos-ten in bi izsiljeval z monopolno ceno. Mislim, daje v informacijski dobi Občina dolžna občanom omogočiti kakovostno in cenovno vsakomur dostopno informacijsko tehnologijo. Na seji občinskega sveta so ob razpravi o tem predlogu opozorili, da bi veljalo o tej možnosti resno razmisliti, vendar pa seje treba že v naprej zavedati, da bi to pomenilo še dodatno zamudo, saj bodo plinsko omrežje po Trzinu urejali šele prihodnje leto. Župan Anton Peršak paje ob tem dejal, da obstajajo pravzaprav tri možnosti: da se Telekom in Telemach sporazumeta in da bomo v doglednem času kabelsko le dobili; da občinski svet razglasi kabelsko TV za javno službo in razpiše koncesijo ter tako pridobi koncesionarja; da počakamo, kaj bo prine-sel čas in projekti. MŠ ZEUEPO ČIMPREJŠNJEM OKREVANJU V teh dneh je moral na operacijo namestnik glavnega urednika našega glasila Jože Štih. Čeprav je moral na operacijo čakati dalj časa, vsi želimo, da bi naš Jože čim prej okreval in spet prijel za pero. Prav tako pa ga že z ne-strpnostjo čakajo s številnimi nalogami tudi na Občini in v KUD-u, ki ga že dalj časa prizadevno vodi. Jože, želimo ti čimprejšnje okrevanje! Prav tako želimo kar najhitrejše okrevanje tudi Viki Kreča, strokovni sode-lavki za organizacijo delà Občinskega sveta Občine Trzin. Prepričani smo, da bo Viki uspelo z energijo in življenjs-kim optimizmom, ki ga ima vedno obilo na zalogi, prebroditi tudi zdravstvene težave in da nam bo na Občini kmalu dajala potuho in nas zagovarjala pred neizprosnimi kritiki. Vika, zate držimo pesti! Člani uredništw __-—I Na velikem belem list z majhnim madežem črnila vidijo ljudje samo madež, ne pa velikega in čudovitega belega lista - življenja. Vittorio Buttaft»* GASILCI RES POTREBUJEJO NOV AVTO državnem zboru so letos prvič spre-jcmali državni proračun za dve leti naprej. ^adržavnimi poslanci pa prav nič ne za-ostaja tudi naša občina. Na prvi letošnji jesenski oziroma oktobrski seji je trzinski Občinski svet namreč tudi obravnaval občinski proračun za leti 2002 in 2003. Kot je na seji pojasnil svetovalec župana za financiranje in proračun Jorg Petrovič, je dvoletni proračun smiseln tudi zaradi lokalnih volitev, ki bodo prihodnje leto, saj bože pripravljeni proračun lahko dobra popotnica za prihodnje vodstvo občine, ki bo ravno prišlo na položaj. toV83tlďjsko naravnan proračun Župan g. Anton Peršak paje pri razlagi proračunskih načrtov pojasnil, daje predlagani proračunski primanjkljaj Ie navide-zen, saj ga bodo pokrili s presežki iz prejšnjih let. Tudi proračun za prihodnji dve leti bo zelo naložbeno naravnan, saj predviđene investicije znašajo kar 60 % vrednosti predlaganega proračuna. Povejmo, dav drugih občinah običajno za naložbe rezervirajo od 20 do 40 % svojega proračuna. Takšna naložbena usmerjenost naše občine je predvsem posledica tega, da gre /a mlado občino, precejšnjo vlogo pri tem pa igra tudi dějstvo, da marsikatere načrtovane naložbe v prejšnjih letih nismo uspeli uresničiti. Glavni vir dohodkov v občinski blagajni bo še naprej dohodnina. Županje ob tem tudi povedal, da načrt razvojnih programov sprejemajo za štiri leta, vendar bodo nekatere postavke znane .'b drugem branju, saj za nekatere naložbe Prav zdaj potekajo živahne priprave. Pri '«tavi načrta razvojnih programov so v lodstvu občine izhajali iz že znane stratege razvoja občine. Povedal je tudi, da n3irt nakupov in gradenj sprejema župan, Občinski svet pa se s tem Ie seznáni. Isto "»vilo velja tudi za načrt delovnih mest v tfini za obdobje do leta 2004. V omen--nem obdobju na občini pravzaprav ne ^"tujejo širitve občinske uprave. postavka v proračuni ■-'d postavkami občinskega proračuna je - zlasti treba omeniti dve novi. V predlo-^računa za prihodnje leto tako prvič -jedimo predviden denar za opremo 2dmskega kluba in denar za dom za ..r® 0z- varovana stanovanja. Višji so -'indeksi za prizidek k osnovni šoli, za -«no v vrtcu, naložbe v T3, za vzdrže- - Jls,ema za alarmiranje ter pri nalož-v Športne objekte. wï?* m°ne *fflBmo pozabiti non"'ki Je sledila, so še zlasti od-' "Otopili predstavniki trzinskega gasilskega društva, ki so tudi prišli na sejo. V predlogu proračuna namreč ni bilo predviđenih sredstev za nakup novega gasilskega avtomobila. Predsednik PGD Jože Kajfež je občinskim svetnikom pojasnil, da Trzin vse bolj potřebuje novo orodno gasilsko vozilo s cisterno za vodo. To sëje nazorno pokazalo tudi pri nekaterih požarih v Trzinu v zadnjem obdobju. Gasilci so povedali, da ne morejo računati na denar od drugod, pojasnili pa so tudi, da v intervencijski skupini Centra za požarno varnost na Viru, od kodér običajno pridejo najprej na pomoč, vedno delujejo Ie po trije dežurni gasilci, in da je hitra pomoč številčnejšega domačega moštva povsod nujno potrebna. Če imajo domači gasilci v takem primeru s seboj že cisterno vode, lahko zelo učinkovito prepre-čijo nastanek večje škode ali sploh pogasijo požar, predno pridejo na pomoč še drugi. Gasilsko prepričevanje svetnikov o nujnosti nakupa orodnega gasilskega vozila je pod-prl tudi predsednik odbora Civilne zaščite v Trzinu Zoran Rink, kijeob tem še opozoril, daje za civilno zaščitno namenjenega premalo denarja. Tudi več svetnikov je podprlo gasilsko zahtevo po zagotovitvi denarja za novo vozilo, ob glasovanju o dopolnilu k predlogu proračuna, s katerim bi povečali delež denarja, namenjenega gasilcem, pa so svetniki ta predlog soglasno podprli. Ob tem pa so podprli tudi predlog finančne-ga odbora o črtanju postavke, s katero je bilo predvideno, da naj bi občina finančno podprla gradnjo prizidka k župnišču. Podprli pa so predloga o tem, da bi namenili nekaj več denarja za spodbujanje pridelave bioprehrane ter za zagotovitev nekaj več denarja Društvu upokojencev Žerjavčki za delovanje pevskega zbora. ZaskižBk tudi od pfakatov Občinski svetnik Romeo Podlogar je pred-lagal, da naj bi s prodajo koncesije za ogla-šanje preko oglasnih tabel in plakatnih mest v občini prislužili 12 milijonov tolarjev. Čeprav je župan opozoril, da takšno razmišljanje ni realno, saj je v Trzinu veliko tabel, ki so postavljene na črno, vendar jih lastniki tudi po večkratnih pozivih ne odstranijo, so člani občinskega sveta to pobudo podprli. Ob koncu razprave so svetnice in svetniki podprli predlog občinskega proračuna za leti 2002 in 2003, ob tem pa še predlog letnega načrta razvojnih programov občine za naslednji dve leti, predlog načrta nabav in gradenj Občine v prihodnjih dveh letih ter program prodaje finančnega in stvarnega premoženja občine, seznanili pa so se tudi s predlogom Načrta delovnih mest v občinski upravi do leta 2004. Soglasno pa so podprli tudi dodatni predlog, daje treba v proračunu za prihodnje leto postavko o naložbah v športne objekte povećati na 25 milijonov tolarjev, županu in občinskemu vodstvu pa so naložili, da pred drugo obravnavo proračunskih aktov za leti 2002 in 2003 pripravijo delne javne razprave o posameznih postavkah proračuna. Ob zaključku proračunske razprave so člani občinskega sveta sprejeli tudi predlog odloka o izvrševanju občinskega proračuna. PoqoJ za dimnikarsko dejavnost Občinski svet je nato sprejel Odlok o po-gojih in merilih za dajanje koncesij na področju dimnikarstva. Sprejem Odloka po hitrem postopku je bil nujen, ker naša občina še ni imela sklenjene pogodbe s podjetjem, ki to službo na območju Trzina dejansko že opravlja. Koncesionarja, Energetski servis, ki opravlja dimnikarske naloge v Trzinu, je občina pravzaprav po-dedovala od domžalske občine. Ob sprejemanju omenjenega Odloka so svetniki potrdili tudi več dopolnil, ki jih je připravil odbor OS za finance. Občinski svet je soglasno podprl tudi sklep o določitvi prispevka za přiklop na vodovodno in kanalizacijsko omrežje. Takšen přiklop bo poslej dražji za 30 %, saj so se cene od leta 1998, koje bil v Domžalah sprejel odlok, ki je doslej ure-jal to področje, dvignile za 30,2%. Pred zadnjo, stalno točko vseh zasedanj Občinskega sveta, pred vprašanj i in pobu-dami občinskih světnic in svetnikov, je podžupan Valentin Kolene poročal, kako tečejo priprave na odprtje dodatnih oddel-kov vrtca v prostorih stare OŠ Trzin. Povedal je, da zaključna delà pospešeno potekajo in da čakajo, da najrazličnejši in-špektorji podajo svoja mnenja o primer-nosti vrtca. Povedal pa je tudi, da ponovna pritožba soseda ne bo ovira za dokon-čanje del pri pripravi dodatnih prostorov vrtca. Med vprašanji in pobudami svetnikov je bilo še največ takih, ki se nanašajo na usodo kabelske televizije v Trzinu. Župan kakšnih posebnih obljub ni mogel dati. Miro Štebe s mss POGOVOR Z ŽUPANOM OBČINE TRZIN G. ANTONOM PERŠAKOIV. ___________________kaj bomo pobili vt-3____ Poslopja v bodočem centru Trzina, v 1.1, območju T-3, nezadržno rastejo. Zdaj doblvajo streho še novi trije blokl, kl so jih gradili vse poletje. Tudi polkrožna, občinska stavba je navzven videti skoraj dokončana, prav zato smo se tokrat s trzinskim županom g. Antonom Peršakom pogovarjali o namembnostl nekaterih stavb v příhodnosti. Lahko bi rekel, da smo zdaj v nekakšnem vmesnem obdobju pri pripravi načrtov. Oddali smo naročila za izdelavo načrtov za ureditev posameznih prostorov. Projektanti so že oblikovali idejne projekte, te pa smo predstavili bodočim uporabni-kom. Za predlagane rešitve smo tako že dobili nekatere popravke in dodatne pred-loge. Moram reči, da smo posvetovanja z bodočimi uporabniki zastavili zelo na široko. Tako smo se pogovarjali s predstavniki ministrstva za kulturo, z vodstvom zdravstvenega doma v Domžalah, s predstavniki domžalske knjižnice, šli pa smo si tudi ogledat nekatere že zgrajene, podobne objekte v drugih krajih. Na podlagi vseh teh pripomb in popravkov naj bi do konca leta projektanti naredili dokončne náčrte za ureditev posameznih prostorov. Za zdaj je prcdvideno, da bi v tistem objektu uredili zdravstveno ambulanto, knjižnico, mladinski klub, večnamensko dvoranico, v kateri bo prostora za največ 90 obiskovalcev ter nekaj pisarn, ki jih bo lahko uporabljala ali občina ali pa jih bomo oddajali. Zelo pomembno se mi zdi, da bo v tem objektu tudi večja avla, ki bo lahko tudi razstavni prostor. V njej bo tudi nekakšna informacijska točka za turistično društvo, za občino, za poslovne informacije in podobno. Znotraj knjižnice bo tudi t.i. cyber kavar-na, v kateri bodo obiskovalci imeli dostop do interneta. Kdaj pa bomo predvidoma dobili te ustanove? Bo to še pred volitvami? Ne, volitve na to nimajo vpliva. Na to se ne oziramo. Treba paje reči, da gre pri urejanju omenjenih prostorov za zelo veliko naložbo. Želimo, da bi naložbe v vse tam-kajšnje ustanove vsaj na začetku potekale vzporedno. Mislim, daje treba prostore v tistem objektu usposobiti tako, da bodo začeli v kar najkrajšem času služiti svojemu namenu. Čim bomo dobili dovoljenje, da ambulanta lahko začne delovati, jo bomo usposobili. Na ministrstvo za zdravstvo smo za to že poslali vlogo s prošnjo za odobritev otvoritve ambulante. Ustno zagotovilo ministra, da nam bodo to dovolili, smo že dobili, vendar moramo dobiti še uradno dovoljenje. Problem je v tem, da smo na območju, ki ga pokriva zdravstveni dom Domžale. Če bomo dobili ambulatno, bo ta mogoče sprva delovala samo s polovičnim delovnim časom. Čeprav si, kot sem že rekel, prizadevamo, da bi vse naložbe speljali sočasno, že zdaj vemo, da se bo kasneje ta tempo porušil in da bo katera od vsebin morala počakati za leto, dve. Gre namreč za res veliko naložbo, hkrati pa moramo ob tem računati z zamudnimi postopki pri pridobivanju različnih soglasij. Mislim, da bo najprej urejena vhodná avla, potem pa bodo imele prednost knjižnica, ambulanta in mladinski klub, večnamenska dvorana pa bo morala verjetno malo počakati. Za prihod-nje leto smo v proračunu za vse tri přednostně cilje že predvideli nekaj potrebnega denarja, vendar že v naprej vemo, da ga v nobenem primeru ne bo dovolj. Računamo namreč, da bo treba, če bodo načrti končani do konca leta, določen čas, na primer do začetka maja ali junija, počakati, da za to dobimo gradbena dovoljenja. Kojih bomo dobili, bomo šele lahko začeli delati. Najprej pa bomo poskrbeli za vstopno avlo, ker ne želimo, da bi Ijudje, ki bodo šli na primer v ambulanto ali v knjižnico, hodili čez gradbišče. Kaj pa lekarna, bo tudi na območju T-3? Lekarne ne bo v tem objektu. Treba paje reči, da lekarna ne bo odvisna od nas, saj ne bo naša, ker ni opredeljena kot javna služba. Po vsej verjetnosti bomo za opravljanje te dejavnosti nekomu dali koncesijo. Lekarno bo tako imel tišti, ki bo vanjo vložil denar. Ob tem paje treba ve-deti, da lekarno ni tako lahko dobiti. Spet je problem v tem, da Trzin nima zadosti prebivalcev. Po veljavnih normah ena lekarna pride na 6.000 prebivalcev. Pogoj je tudi, daje v bližini ambulanto. Pomemb-na paje tudi razdalja do prve sosednje ambulante. Kljub temu smo že vložili vlogo na Zavod za zdravstveno zavarovanje za dodelitev lekarne, vendar je odgovor, ki ni v celoti negativen, za enkrat še - ne. Ne izpolnjujemo namreč še nobenega od postavljenih pogojev. Kaj pa druge ustanove in lokali, druge vsebine, ki naj bi jih dobili v T-3? V večji od zgrajenih stavb zdaj dokonču-jejo že kar nekaj prostorov. Za katere namene bodo uporabljeni, ne vem, vem pa, da so tam predvideni gostinski prostori, po vsej verjetnosti pa bodo tam seveda tudi še druge dejavnosti, npr. razne trgovine in poslovni prostori posameznih podjetij. Natančnih podatkov o tem nimamo. Kaj pa dom za starejše in varovana stanovanja? Prav o tem zdaj potekajo zelo intenzivni razgovori. Radi bi prišli do kar najboljše rešitve. Razmišljamo o tem, kje naj bi dom sploh bil. Če bo na območju T-3, katero zgradbo naj mu namenimo? Ali bo za te namene treba predvideti eno ali pa dve stavbi v načrtovani nadaljnji pozidavi T-3. Od vsega tega bo odvisna tudi naša na-daljnja dejavnost na tem področju. Če bo dom tam, bo treba poskrbeti za spremem-bo tamkajšnjega ureditvenega načrta. Že na začetku pa mora biti jasno, da Trzin prostore, ambulanto, negovalni prostori, skupne službe, fizio-terapevtski prostori itn. Za vse to so določeni normativi, ti pa na primer določajo, na kolikšno število oskrbovancev imaš na primer pravico zaposliti fizioterapevta. Če dom nima zahtevanih zmogljivosti, ne more dobiti koncesije; če te nima, ne more dobiti denarja od Zavoda za zdravstveno zavaravanje, ki je potreben za kritje stroškov tistih varovancev, za katere je potrebno dodatno negovanje. Del stroškov tega negovanja krije Zavod za zdravstveno zavaravanje, če pa dom nima koncesije, potem Zavod tega denarja ne izplača. Prav zaradi tega obstajata dve možnosti. Ena je, da zgradimo komple-ten dom za ostarele, vendar Trzin te možnosti nima, razen če bi gradili 10 let, druga možnost paje, da zgradimo dom z manjšo zmogljivostjo kot del Javnega zavoda doma za ostarele Mengeš. Na ta način bi lahko delno zmanjšali tudi nekatere druge stroške, na primer stroške kuhinje, skupnih služb in podobno. Hrano bi tako lahko pripravljali v Mengšu, v Trzinu pa bi bila samo razdelje-valnica. Tudi fizioterapevt bi bii lahko del sam ne more zgraditi takšnega doma. Država je namreč odločena, da bo vlagala izključno na območju manj bogatih občin, oziroma na podeželju. Tudi na Ijubljan-skem območju manjkajo domovi za starej-še, vendar so po oceni države takšni domovi veliko bolj potrebni v drugih delih države.Če bi se odločili za celoten dom, bi to pomenilo več kot 800 milijonov tolarjev vrcdno naložbo, tega pa Trzin ne zmore, razen če bi to gradili več let in bi ves denar usmerjali le v to naložbo. Vede-ti tudi moramo, da mora imeti tak dom, če hočemo, daje gospodarsko upravičen, da se ga izplača zgraditi, vsaj 150 ležišč. To je pogojeno tudi s spremno infrastrukturo, ki jo tak dom potřebuje: kuhinjo, skupne časa zaposlen v Mengšu, za določen čas na dan pa bi prihajal v Trzin. Med občani je večkrat slišati razmišljanja o tem, kje naj bi uredili bodoče trzinsko strelišče. Eni pravijo, da bo strelišče v kletnih prostorih T-3, drugi pa, da bo v zaklonišču trzinske osnovne šole. Zdi se nam, daje najboljša možnost, če bi strelišče uredili v zaklonišču osnovne šole, ko bo šola dobila prizidek, s katerim bomo rešili tudi vprašanje garderob, ki so zdaj v šolskem zaklonišču. Problem je v tem, da za takšno zaklonišče potrebujemo sorazmerno velik prostor, vseeno paje ob tem treba gledati tudi na ekonomsko up-ravičenost takšnega prostora. Če bi imeli v Trzinu tako močno strelsko družino, da bi bilo takšno strelišče zasedeno po cei dan, bi se naložba izplačala, vendar se ga uporablja le po dve, tri ure na dan. Prav zaradi tega se nam zdi smiselno, da rešitev iščemo v nekem prostoru, ki že tako ali tako mora biti, pa ni izkoriščen. V kletnih prostorih T-3 bodo garažna mesta, in bojim se, da bo teh mest še tako pri-manjkovalo, zaklonišča pa zdaj niso več nujnost in v šolskem zaklonišču bi verjetno lahko uredili dobro strelišče, ki bi povsem zadovoljevalo potrebe trzinskih strelcev. Miro Štebe GRMEKOVO IN DOLINSKOVO HIŠO SO PODRLI DOSTOPNA CESTA PROTI HIŠAM RUŠENCEV CAKA LE ŠE ASFALTO ^^ teh dneh so ob trzinski obvoz-nici oz. štiripasovnici podrli še zadnji dve hiši, ki smo ju morali žrtvovati za novo «sto. Lastniki obeh porušenih h'S so že dobili 'ični nadomestni hiši. Marsikdo se namuzne, jaz bi dal tudi porušiti svojo hišo, če bi dobil takšno novo lepotico. Ko seje bilo treba odločati za ru-^"je. paje bilo težje. Vsak je prav gotovo navezan na svoj dom, na vse prijetne in težke spomine, ki ga vežejo nanj. Upamo pa, da se bodo t.i. rušenci tudi v novih domovih počutili prijetno, saj jih bodo na stare hiše vezali le šc spomini in fotografije. Grme kova hiša se poslavlja a območju T-I2, med industrijsko cono in Mlakami, so že uredili dostopno cesto do hiš, ki so jih postavili za tište občane, ki so se ob gradnji štiripasovnice odločili za nadomestne gradnje. Na tisto območje so že speljali infrastrukturne priključke, pred hišami pa so tudi že asfaltirali dele pločnikov, cesta pa še čaka na asfalt. Pravijo, da ga bodo položili, še preden bo iz tiskáme prišla ta številka Odseva. Asfaltirana cesta do novih hiš bo dobrodošla tudi za vse, ki radi zahajajo k ba-jeiju, saj bo zdaj dostop do bajerja možen po tej cesti. Mnogi občani pa ob tem sprašujejo, kdaj bo na vrsto prišla še povezoval-na cesta med cono in ostalim Trzinom. LIČNEJŠI GOLI NA IGRIŠČU VOIC TUDI ULICA GMAJNA JE DOBILA ASFALTNO PŘEVLEKŮ STEBRI ZA SVETI LKE RJAVIJO KANALIZACIJO KONČNO OBNAVUAJO N a območju Mlak in ob Ljubljanski cesii je kar nekaj drogov za ulično razsvetljavo, ki jih krepko napada ija. Prav bi bilo, da bi pristojni poskrbeli za njihovo čišćenje in ponovno barvanje. V nas-protnem primeru jih bo treba kar kmalu zamenjati z drugimi, kar pa niti ne bo lako majhen strošek. Navsezadnje so »kandelabri« potrebni tudi za razobešanje zastav ob prazniku. Našemu kolegu Jo-žetu bi bilo ob praznikih prav težko. če ne bi mogel več nadzirati, ali so vse zastave obešene po pra-vilili in kot se spodobi. a območju industrijske cone so pred kratkim položili končno plast asfalta tudi po ulici Gmajna. S tem so vse ceste na območju cone zdaj asfaltirane.Ponekod bo še treba urediti pločnike, vendar paje občina tako, vsaj kar se tiče asfalta, poravnala vse »dolgo-ve«, ki so se vlekli še iz časov, ko smo bili še v dom-žalski občini. plake tudi »pognalo nazaj«. Ko so gradili štiripasovnico, so pod njo že naredili preboje za kanalizacijske povezave, zaradi lastninskih nesoglasij pa so se delà zapletala. Končno so vse težave zgladili in kanalizacija bo zdaj verjetno lahko služila namenu tako, kot vsi želimo. čistilni servis! STANOVANJA, HIŠE ALI POSLOVNI PROSTORI ! • ČIŠĆENJE STEKLA • TALNIH OBLOG • OBLAZINJENEGA POHIŠTVA ( SEOEŽNE GARNITURE, STOLI.JOGIJI...) • GLOBINSKO ČIŠĆENJE NOTRANJOST1 OSEBNIH IN TOVORNIH VOZIL • STROJNO ČIŠĆENJE, IMPREGNACIJA IN KRISTALIZACIJA MARMORJA • STROJNO ČIŠĆENJE IN IMPREGNACIJA V1NASA, PARKETA... izdelava in montaža senčil! ' LAM. ZAVES INŽALUZIJ • ROLOJEV • ZATEMNITVENE TERMOREFLEKTIVNE IN PROTIVLOMNE FOLIJE slikopleskarske storitve! clean beat d.o.o. Pod gozdom 17, 1236 TRZIN tel/fax: 01 / 56416 82,gsm 041 /630-fi" e-mail: samo.music@siol.net Y prejšnji številki Odseva smo objavili pismo bral-ca o nogometnom igrišču v IOC. Pismo je bilo precej oštro, kot prvi odgovor nanj pa so se na igrišču zdaj pojavili ličnejši, manjši goli z mrežo. Podobni goli so sedaj nameščeni tudi na igrišču za Občino. S e za rajnke skupne domžalske občine smo se Trzinci pritoževali, ker kanalizacija v Mlakah ni bila urejena, kot bi morala biti. Ob večjem deževju je namreč včasih od- uudmila krau - malnska mama je praznovala 90 let 10. 10. je še ena Trzinka dočakala častit-Ijivih 90 let. Njeriega jubileja so se spom-nili ludi na Občini in ludi naš župan g. Anton Peršak je obiskal slavljenko in ji zaželel zdravja ter še veliko let. Treba je reči, da se novopečena devetde-setletnica res dobro drži, saj je še krepka in zdrava. Časopise še vedno redno bere in to večinoma brez očal, gre pa tudi na krajše sprehode do katere od hiš svojih potomcev ali celo proti Jablam ali Vaba- hu, kot pravi. Včasih je namreč dělala tudi v Poskusnem centru v Jablah. »Nič nam ni bilo hudo, ko smo skrbeli za tisto travico. Obdelo-vati smo morali maj hne kvadratne nasade poskusnih rastlin in delo ni bilo posebno naporno. Kakšen dodaten dinar pa seje tudi prilegel,« pravi, ob tem pa se spominja tudi, da ji v življenju ni bilo vedno postláno z rožicami. Treba je bilo kar krepko poprijeti za delo in včasih je bilo kar trdo. Z veseljem pa se še spominja svojih mladih let. Rojena je bila namreč v Brezovici pri Vrhniki. Ko joje bodoči mož Miha spoznal, je vztrajno zahajal iz Trzina k njej in ji med drugim na-mignil, da ima v Trzinu svojo hišo. Ljudmili radovednost ni dala miru in je šla pogledat, če ima Miha res hišo. Ženin je ni prevaral, svojo hišo je res imel, vendar še ni bila povsem dokončana. Ko je přišel ponjo z najetim avtomobilom, pa mu ni mogla reči ne. »Takrat je bilo, kot bi prispel cirkus. Vsi so drli skupaj gledat avto in ženina,« se spominja in pravi, daje taksi z nevesto tudi v Trzinu pritegnil precej pozornosti. Potem pa so prišli otroci, skrbi in delo za blagostanje v hiši. Rodila je 7 otrok, dva sta umrla, pet pa jih je preživelo. Zdaj živi pri sinu in se najraje ravna po svoje. Pri hrani je zmerna in mogoče je prav v tem skriv-nost tako dolgega življenja. Slavljenka bi lahko povedala še marsikaj zanimivega iz preteklosti, vendar smo se dogovorili, da nam bo več povedala čez deset let, ob stoletnici. VRANICNI PRISAD TUDI V TRZINU V teh dneh skoraj da ni časopisa ali televizijskega dnevnika, v katerem ne bi poročali o novih okužbah z antraksom ali vraničnim prisadom in o strahu pred iz-bruhom biološke vojne. Verjetno pa prav dosti Trzincev ne ve, da imamo v svoji sredi tudi člověka, ki seje pred leti v Trzinu okužil z bacilom vranič-nega prisada inje bolezen tudi prebolel. Ta mož je Janez Štebe, znani trzinski ga-silec in oče glavnega urednika našega glasila Odsev. Ekskluzivno za Odsev je povedal svojo zgodbo: »Bilo je pozimi, pravzaprav februar ja. daljnega leta 1952. Nekega dne se je naša bava, kije bita že datj časa pri hiši, začela čudno obnašati, kakor bi ponorela. fopoldne pa je kar padla po tleh in oble--ola. Poklicali smo živinozdravnika, kije ""jal, da joje kap in da jo lahko zakolje-p0' razkosamo in meso ludi prodajamo. okhcali smo mesarje in pri razkosavanju °ve so sode/ovali ludi Pajkov ala (Mu-jc). Knofter (Kepic) in Ogrov (Perne) Ko smo kravo »odprli«, smo zagle-'"»inenavadno veliko vranico, skoraj bi se 2 naP°,nili škaf Pajkov a/a, ki ,Je"'di sPo~nal na živinske bolezni, je ie 0jPos'al pozoren Sveloval nam je, da gre" pokličemo živinozdravnika, saj " 1-a hudo bolezen, če je lo Usto, za kar se boji, da bi lahko bilo. Ko je iz Domžal prihitel živinozdravnik. je lakoj ukazal, da naj vranico odpeljemo na bakteriološki zavod, od tam pa so lakoj prišli z avtom slro-kovnjaki. Na vrtu smo skopali ogromno in globoko jamo, vanjo vrgli poginulo kravo ter vie orodje in naša oblačila, vie, kar smo prej pri razkosavanju krave uporabljali. Vse skupaj so polili z bencinom in zažgali, nas pa so vse čepili. Opozori/i so nas ludi, da naj bomo pozorni na mozolje, ki bi se nam pojavili, še zlasti pa, če bo kateri imel »temno kapico«. Če bi kdo opazil kaj takega, naj takoj odide na infekcijsko kliniko. Ko je bilo vse končano, sem se umi! in obril. Pri lem sem se pod brado nehole pořezal, vendar na to nisem bil pozoren. Izgleda, da sem se takrat okužil, kaj ti po listem, ko smo kravo in vse drugo zagrebli, smo se, kot je bila takrat navada, umivali z vodo iz »la-vorja« oziroma kovinskega umivalnika, kot smo jim rekli. Mogoče sem takrat prereza! mozolj, za katerega prej nisem vedel ali pa sem se okužil kako drugače Čez tri dni sem v Črnučah pomagat kidali sneg z železniške postaje. Tište dni je namreč moćno sněžilo in je zapadlo kar dva metra snega. Življenje je bilo skoraj ohrom-Ijeno. Povsod smo kidali sneg, se veselili kot otroci. Meni pa je bilo slabo. Ko sem šel peš domov, sem se na Dobravi onesveslil. Drugi so mislili, da sem pijan, saj se je tak- rat na veliko pito. Někdo je pri nas doma povedal, da ležim na Dobravi pijan v snegu. Domaći so takoj vedeli, daje nekaj narobe, saj so vedeli, da ne pijem. Hitro so šli pome in me nezavestnega pripeljali domov Po zdravnikovem naročitu pa me je Gregčev ala s konjem lakoj odpeljat na infekcijsko kliniko v Ljubljano Sele čez več dni sem přišel k zavesti Kuhala me je huda vroči-na, še dolgo pa sem bit v nekakšnem pol zaveslnem stanju, v nekakšni omedlevici Dobiva! sem izredno hude injekcije, k moji postelji pa so romale delegacije zdrav-nikov in drugih strokovnjakov. Nosili so me celo na medicinsko fakulteto, da so se me ogledovali študentje Bil sem povsem nerazpoznaven Vrat mije zateke! čez vse mere in tudi glas sem imel drugačen. V sobi sem ležal popolnoma sam in vse obiske so mi pre-povedali Po Ireh mesecih zdravljenja sem konec maja le lahko šel domov. Ostal pa sem brez tas, kar je bilo za lako mlađega fanta, kot sem bil takral, kar hudo Po tistem pa so me tudi mučili zelo hudi gla-voboli. Kar sem preživel v tistem času, ne bi privoščil nikomur. « županova dobrodošlica # Éř Me VSE TESNEJSE VEZI Z OBČINO SV. JURU OB ŠČAVNICI I—<■ ani so Trzinci prvič organizirano obiskali prijateljsko občino Sv. Jurij ob Ščavnici oziroma Videm ob Ščavnici, kot nekateri še vedno rečejo. Prišli so ravno v času trgatvc in zato je bilo kar nerodno, ko so se morali gostitelji »trgati« od trgatve, ki je bila takrat ravno v polnem razmahu. Vsem je bilo kar nekoliko nerodno, saj bi res lahko izbrali kakšen drug datum. Ampak osrednje Slovenske gorice so po zatrjevanju mnogih najlepše ravno v času trgatve. Prav zaradi tega so se v trzinskem turis-tičnem društvu in vodstvu občine Sv. Jurij odločili, da bodo letos »ubili« dve muhi na en mah. Trzinci smo šli spet v Prlekijo jeseni, in to ravno v času trgatve. Da pa ne bi bilo kaj narobe, smo šli kar na trga-tev. Kar sami smo želeli okusiti njen praznični utrip. Zapletlo pa seje že na začetku. Voznik sicer zelo udobnega avtobusa tokrat ni imel svojega dneva. Nekaj gaje kuhalo in slabe volje ni mo-gel dobro skrivati, še zlasti, ker ni dobro izbral poti. V Videm oz. Sv. Jurij nasje pripeljal po daljši poti s kar enourno zamudo. Udeleženci izleta, bilo nas je nekoliko manj, kot so organizatori pričakovali, pa se zaradi zamude nismo preveč razburjali, saj smo med vožnjo lahko opazova-li porajanje dneva v res čudoviti podravski pokrajini. Medtem ko so se nad pod-ravskimi ravnicami in polji še leno pretegovale megli-ce, nasje bliže Muri pozdravila že zjesen-skimi barvami okrášená in v toplem soncu nasmejana Prlekija. Neboje bilo modro in širno, brez oblačka, v dobro voljo pa nas je spravil tudi naš gostitelj, predsednik Turističnega društva iz Sv. Jurija ob Ščavnici, Marjan Ritonja, ki nasje ob prihodu veselo pozdravil in povedal, dajih je že skrbelo, kaj je z nami, da tako zamujamo. Odpeljal nasje v Sovjak, kjer so nam na domačiji Kocuvanovih pripravili uradno dobrodošlico in okušen zajtrk. Med tisti-mi, ki nasje še posebej prisrčno pozdravil, je bil tudi župan občine Sv. Jurij ob Ščavnici, g. Slávko Mi-halič. Kljub relativno zgodnji uri si nismo mogli kaj, da si ne bi nazdravljali z vinom, ki so nam ga naši gostitelji tako prijazno ponuja-li. Smo pa videli, da Pr-leki niso bili prepričani, da bomo tudi pri obi-ranju grozdja tako hitri, kot pri pražnjenju ko-zarcev. Prvotno so na-črtovali, da bomo od osme do 12. ure obirali grozdje, ker smo zamu-jali za debelo uro, pa niso bili prepričani, da bomo nalogi kos v skrajšanem času. Ampak Trzinci smo se izkazali, da smo hitri, temeljiti in tudi dobri delavci. Kot bi trenil, smo se razporedili po vinogradu in ko smo se privadili na razmere, je izgledalo, kot da so na delu kobilice ali pa vsaj mravlje. Čeprav vsi nismo imeli najbolj primernih škarij, nekatere so bile bolj primerne za manikiranje nohtov, kot pa striženje trsov, smo se dobro odrezali. Za nami so ostajali Ie obrani trsi in polni za-bojčki. Vinograd je bil obran pred poldnevom. Točno opoldne smo že spet nazdravljali pri Kocuvanovih. Gospodar ni mogel skrivati zadovoljstva, in postregel nam je s svojimi najboljšimi vini: renskim rizlingom, savinjonom, tramin-cem ... Njihov renski rizling je lani na ocenje-vanju vin osvojil naslov prvaka, 7. zlatimi in drugimi odličji pa so okitili tudi druga njihova vina. Ko smo v prostorih nekdanje stiskalnice okušali tista vina, enostavno nismo vedeli, za katero naj se odločimo. Bu-teljke, ki bi zadostovale za cei večer prefmjenega okušanja, smo praznili kot po tekočem traku. Namesto da bi pili po požirkih, smo požirali po kozarčkih. Nekateri smo si pri tem mislili, daje greh tako piti vrhunsko vino. Ampak kaj ko so bile količine vina skoraj neomejene. Okušali in pili smo in vedeli, da po tako vrhunskih vinih naslednji dan ne bo glavobola. Še napil se ni nihče. Po okusni malici pa smo se zagnali v še en vinograd in tudi tega smo obrali kot tornado. »Za nami samo puščava!« smo se šalili. Pa da ne bo pomole! Vsi trsi so ostali na mestih, še redko kateri list je moral predčasno na tla. Bili smo nežen tornado. Čeprav smo svojemu gostitelju pripravili kar dosti delà, nasje vesel povabil v še eno od svojih vinskih kleti in v njej smo okušali letošnji mošt, ki je bil že zelo dober. Po oceni strokovnjakov je do oznake vrhunsko vino manjkal Ie še Martin. No no, saj smo imeli Martina tudi v svoji družbi in tako smo že predčasno pili skoraj že letošnje vino. Ker smo se pripeljali tako daleč, paje bilo prav, da se gremo še malo turiste, saj smo prišli v organizaciji Turističnega društva, med nami paje bilo tudi kar precej takih, ki so bili tam prvič. Gostitelji so nas po-peljali na Staro Goro, kjer smo si najprej ogledali edini slovenski mlin na veter, izjemno bogat muzej starega kmečkega trzinski rekordi še vroč kostanj, ki so ga pekli pred hišico -stiskalnico, v kateri smo se gostili. Potem paje gospodar odprl še vrata kleti v »stis-kalnici«, o kateri prej še slutili nismo. Že za mizami seje oglašala pesem, med oboki kleti, ki sojo razsvetljevale bakle in v kateri so bile ob stenah zložene samo buteljke, pa seje pesem sprostila in nekateri so si res dali duška. Kar prezgodaj smo se morali posloviti, naši gostitelji pa so nam v slovo priredili še recital šaljivih pesmi v čisti pr-leščini. Čeprav vsega prav gotovo vsi nismo razumeli, je smeh pretresa! našo družbo in veselo nasmejani smo se pod zvezdnim nebom napotili do avtobusa. V Prlekiji smo preživeli res prijeten dan in tja se bomo še vrnili. Seveda pa bomo tudi prijatelje Prleke povabili, da naj še pridejo k nam in se z nami poveselijo v našem kraju. Miro Štebc LEPO NEGOVÁNO CVETJE POZDRAVUA OBISKOVALCE TUDI JESENI orodja in prelepo baročno cerkev sv. Duha. Vseje lepo in skrbno urejeno, da bi lahko bilo za vzgled turistično bolj znanim krajem. K našemu dobrému razpolo-ženju pa so prispevali tudi naši gostitelji, ki so nam radodarno polnili kozarce z odlično vinsko kapljico. Da ne bi bilo tekočih zadev preveč in bi komu začele klecati noge, so nas prijazni Prleki spet povabili na Sovnjak, kjer so nas najprej pozdravili z glasbo, nato pa še z okusnim kosilom -večerjo. Obrok je bil v vsakem pogledu vsaj dvojen in dobro »podpr-ti« s hrano se nismo več bali še naprej okušati vinskih dobrot. Kako bi se lahko branili, saj so nam z vinom postregli N x ~ a pomembnejših vpadnicah v Trzin in na še nekaterih izbranih mestih v naselju tudi jeseni mimoidoče pozdrav-'jajo cvetlični nasadi. Na občini za cvetne gredice večkrat slišijo pohvale, 5e zlasti tistih, ki prvič Prihajajo v naš kraj. Treba paje reči, daje slišati 'udi očitke nekaterih, ki se Pritožujejo, ker tudi v njihovi ulici ni cvetličnih gredic. Nekateri takoj na vsakem koraku vidijo za-rojo. Ne gre za to, da bi b!" nekateri zapostavlje-dějstvo je, dasose v '"nstičnem društvu in na Občini odločili, da za začetek cvetje po-sadijo predvsem ob vpadnicah v naselje. Vsi, ki bi želeli okrásili svoje ulice s cvet-jcm, lahko to storijo v dogovoru z drugimi in Občino. Tam želijo polepšati še več prijetnih kotičkov našega kraja, vendar vse skupaj tudi ni tako poceni. Kakor koli že, skrbni vrtnarji so gredice prilagodili jesen-skemu času in zdaj nas marsikje pozdrav-ljajo mačehe, ponekod pa so posadili tudi okrasné grmičkc. I—/etošnje suho poletje je gobarjem přineslo slabo letino. Lisičk, zelo priljubljenih užitnih gob, v letošnji gobarski sezoni skoraj ni bilo. Zato paje deževni September vsem ljubiteljem gob naredil veliko veselja. Jurčki, kot jim po domače rečemo, so bili za nekatere nabiralce rekordni po količini. Tudi trzinski okoliš z gmajno ob bajerju in pobočja vzhod-nega Dobena nudijo veliko možnosti za gobarje, ki kar v nekakšni tekmovalni mrzlici stikajo za gobami in škilijo drug za drugim, kdo bo nabral več in večje gobane. Kaže, daje bila narava na začetku le-tošnjejeseni, kar se tiče gob, prav umet-niško navdahnjena. Ustvarila je prava pravcata umetniška delà. Tako sem med enim od nedeljskih gobarjenj našel go-bo, ki je v višino merila dobrih deset centimetrov, na vrhu klobuka pa ji je poganjal še kake dva centimetra visok podmladek. Tudi jurčki četverčki, ki so na fotografiji, so bili nabrani v trzinski gmaj-ni, težki pa so bili dobra dva kilograma. Peter Kralj, ki ga sicer poznamo tudi kot invalida na invalid-skem vozičku, je v enem dne-vu našel štiri-najst jurčkov in še dvojčka, kar je verjetno rekord posebne vrste. Narava je res čudovita ustvarjalka in k sreči je tudi trzinske gozdove obdarila z bogatimi nahajališči gob. Tereni v trzinskih gmajnah so lahko prava paša za gobarje. Zato čuvajmo našo naravo, naš trzinski gobarski okoliš. Jože Seljak Ker je g. Rink imeI dan po obisku Prlekije rojslni dan. mu seveda nismo pozabili nazdravili. TRZINSKO TURISTIČNO DRUŠTVO ŽE TRETJIČ NA MIHAELOVEM SEJMU Pri trzinski predstavitvl na Mihaelovem se)mu so sodelovali: Ureditev sto|nice: Metoda Uršič, Stane Mesar, Joži Valenćak, Jože Seljak, Ivko Ručigaj In Andrej Ručigaj. Gostitelji ob stojnici: Rezka Zupančlč, Meri Kralj, Špela Mušič, Lea, Boštjan Žnldaršlč, Ani Mušič, Majda In Tone Ipavec, Ivan Ručigaj, Joži Valenčak, Marija Klopčlč, Milan Klopćič, Iva Dolenc in Jože Seljak. Klobáse Je připravil Jože Hrnčlč, pomagali pa so mu še Tomaž Kralj, Franc Valenčak, Jože Seljak In Gabl Kmetlč. Za Jedila so poskrbele: Cajhnova Ani, Matlč-kova Meri, Tomažlčeva Joži, Klobasarjeva Rezka, Narobetova Maja In Starinova Majda. Pljačo so prispevali: Vlnotoč Uršič In Bahne, za žganje pa Je poskrbel Franc Valenčak. Vozniki so blil: Franci Florjančlč, Polona In Sllvln. Sekire na razstav! pa so bile: Ogrova, Ukano-va, Vrbančeva, Vesevova, Tomažlčeva, Romso-va, Gregčeva, Klobasarjeva. Drugo mesarsko orodje Je bilo Jekčovo In To-mažlčevo, nekaj zanimlvih razstavnih predmetov pa Je prispeval tudi Stane Mesar. Sliko je prlskrbel Jože Seljak. M engšani so tudi letos na god svojega farnega patrona sv. Mihaela pripravili Mihaelov sejem, kar je postalo že običaj. Za razliko od sejmov pred drugo svetov-no vojno in še prej, ko so v času godovanja sv. Mihaela v Mengšu največ barantali s konji in živino, so tudi tokrat, kot na vseh dose-danjih devetih novodobnih sejmih največ prostora in tudi pozornosti pritegovali krošnjarji s svojo že običajno sejemsko ponudbo na stojnicah. Treba paje reči, daje bilo nekaj stojnic tudi letos posebej lepo pripravljenih in zato vrednih ogleda. Med zanimivejšimi je bila tudi tokrat prav gotovo trzinska stojnica. Člani turističnega društva Trzin so se odločili, da bodo tudi tokrat na stojnici predstavili Trzin z eno od njegovih posebnosti. Pravzaprav pa so na stojnici predstavili kar več trzinskih zanimivosti. Podobno kot na Florja-novem sejmu v Trzinu so tudi tokrat obis-kovalcem predstavili nekdanje trzinsko mesarstvo in še posebej trzinsko klobáso, zraven paje bilo videti tudi celo zbirko trzinskih sekiric. Kar se tiče klobáse, je treba reči, daje bila okusna, precej boljša od zdaj že kar industrijske kranjske klobáse, vseeno pa so bile klobáse, ki so jih po-nujali na Florjanovem sejmu, po ocenah poznavalcev boljše in bližje tišti klobasi, kakršna naj bi bila nekoč »trzinska kloba-sa«. Vseeno pa so tudi klobáse, ki so jih prodajali na trzinski stojnici, povsem dostojno branile čast Trzincev in nekdanjih trzinskih mesarjev. V zbirki sekiric je treba najprej omeniti kopijo kamnite sckiricc iz mlajše kamene dobe, kakršno so našli v trzinskem kamnolomu, družbo pa so j i delale še mesarske, tesarske, zidarske, sekire za delo v gozdu in celo gasilska sekira. Na trzinski stojnici so obi-skovalcem radi odgovarjali na vprašanja, zraven pa so jim tudi postregli s klobasami, špehovko, žemljami, čebulnim kru-hov in pecivom, vse to pa so lahko splaknili s pri-merno pijačo. Trzinci so se predstavili tudi z vozom parizarjem, v sprevodu, s katero so organizatorji želeli prikazati kmečko orodje, vozila in opravila. Trzinski kočijaž Franci Florjančičje skupaj s prijatelji z značilnimi oblačili představil, kako so včasih izgledali gozdni in poljski delavci. Turistično društvo se ob tej priliki zahvaljuje vsem, ki so po svoje prispevali in pomagali, da smo bili Trzinci tudi tokrat izvirni in zanimivi za obiskovalce. Treba paje povedati, da so prireditelji tudi letos dobro poskrbeli za bogat obsejemski program. Prvi večer sej ma so popestrili s predstavitvijo gostov iz Hrvaškega Zagorja. Ti so s tamburicami in svojim prijetnim narečjem pripravili pravi Zagorski petkov večer. Za ples in razvedrilo so igrali Dečki iz bregov, na tamburice so igrali Fakini iz Bedekovščine, za smeh paje skrbel priljubljeni Dudek - Martin Sagner. V soboto so najprej pripravili krajšo sloves-nost, med katero so uradno odprli sejem. Dvignili so občinsko in sejemsko zastavo, mengeška godba paje imela krajši koncert. Za najmlajše so poskrbeli z otroškim Živ-žavom, za mlade in močne fante pa so pripravili tekmovanje v vlečenju vrvi. Ker Mengeš velikokrat imenujejo tudi mesto glasbe in ker je mengeška zgodovina tesno povezana s harmonikami, so sobotno popoldne posvetili prav tem glasbilom. Mengeški harmonikarji so igrali vesele viže na Železnikarjevih har-monikah, posebno pozornost paje pritegnil gost iz Italije, izdelo-valec harmonik Peter Lanzingcr. Večer so zaključili z nastopom priljubljene glasbe-ne skupine Čuki. V nedeljo je bil osrednji dogodek slav-nostna parada, vendar pa seje tistega dne zvrstilo tudi precej drugih prireditev. Že zjutraj so pripravili mašo na prostém, blagoslovili so gasilski kombi, pripravili koncerta Mengeške in Varaždinske godbe, podělili priznanja najizvirnejšim stoj-nicam in vse skupaj zaključili z veselim večerom, v katerem je imel glavno vlogo ansambel Slamnik. V času sejmarjenja so za najmlajše pripravili tudi mini lunapark in otroško avtošolo, še zlasti paje bilo zanimivo videti stare kmetijske stroje in prikaz starih domačih obrti. Mengšani so se kot prireditelji tudi letos zelo dobro odrezali, zato lahko z nestrpnostjo pričakujemo jubilejni deseti povojni Mihaelov sejem, ki bo prihodnje leto. V ponedeljek, 1.10., so pripravili likovno delavnico - oblikovanje gline ploščadi pred osnovno šolo pripravili veselo popoldne na rolarkah. Vabljeni so bili predšolski otroci, učenci, starši in srednješolci. Druženje je bilo namenje-no učenju rolanja, tekmovanju. Opremo so si otroci lahko tudi izposodili. Tudi te dejavnosti seje udeležilo lepo število otrok. Najmlajši udeleženci so se igrali, lovili, tekmovali, preganjali lisice in čr-ne može. Tišti, ki pa rolanje že obvlada-jo, pa so se poměřili v hokejskem tur- pod vodstvom ge. Brede Podbevšek. Delavnice seje udeležilo kar 50 otrok. Pod njihovimi spretnimi rokami so nastajali čudoviti izdelki, ki jih je zdaj treba mesec dni sušiti na zraku in šele nato jih bodo lahko žgali. ^ Torek, 2.10., je bil v znamenju košarke. Udeležili so seje učenci 5., 6. in 7. razredov ter ekipa srednje šole. Igrali so po sistemu ŠKL. Dejavnost je vodil Aleš Belotti. ^ V sredo, 3.10., so člani društva na nirju. Delavnico je vodil predstavnik strokovne šole rolanja - Luka Klasinc. > V četrtek, 4.10, so za osmošolce pripravili okroglo mizo na temo "Odraščanje in mi". Učenci so se aktivno vključili in pokazali veliko zanimanja za aktualne in pereče teme, kot so droga in spolnost. Delavnico je vodil g. Ljubo Raičevič s sodelavci. > Petek, 5.10., paje bil namenjen gledališki predstavi "Zvezdica Zaspanka". Uprizorili sojo mladi člani kulturno-umetniškega društva iz Trzina pod vodstvom mentorice Urše Mandeljc. Predstava je bila namenjena predšolskim otrokom in učencem šole od 1. do 8. razreda. > Popoldne, istega dne, paje bil pred šolo sejem rabljenih igrač, katerega seje udeležilo kar nekaj otrok, ki so kupovali, prodajali in menjali rabljene igrače. Kdor paje želei, seje lahko preizkusil v risanju s kredo po asfaltu ali v ustvar-janju s prstními barvami. > Dejavnosti ob tednu otroka smo zaok-rožili v soboto, 6.10., z izletom na Slavnik. Ta tisočmetrska gora je iz-letniški cilj večinoma planincev iz Slovenskega primorja. Vrh nam je služil kot razgledni stolp, saj se nam je ponujal čudovit razgled naTržaški zaliv vse do Benetk, na oddaljene Dolomite in Julijske Alpe. Irena, Emil, Boštjan, Simon in Tomaž so na izletu poskrbeli tudi za dobro zabavo otrok. Na posebno duhovit način pa so se spomnili tudi Špelinega rojstnega dne. Med hojo, ki je prav prijetno mineva-la, smo se naužili svežega gorskega zraka. Polni energije smo se nato podali še v čudovit podzemni rov kraš-kega sveta. Po steni, ki je speljana po obodu, smo se spustili v 40 metrov globoko brezno, od tam pa v jamo Dimnice. Jama je dobila ime po pojavu, ki nastane, koje zunaj nižja tem- peratura zraka kot v jami, in se zaradi tega iz nje navidezno kadi (dim). Prijetno utrujeni, polni barvitih vtisov, smo se proti večeru vrnili v Trzin, kjer se nas je vseh 32 udeležencev izleta razšlo z mislimi na prijetno preživet dan. Za DPM Petra Kdor pot dobro pozna, se ne utrudi. Turski NEKAJ NOVOSTI V NOVEM ŠOLSKEM LETU J. o nekajletnem upadanju števila učencev, seje krivulja ponovno prevesila navzgor, kar je bilo pričakovati zaradi intenzivne gradnje soseske T-3. Osnovnošolski prag je v letošnjem šolskem letu prvič prestopilo 41 prvošolcev, hkrati paje šolo zapustilo 44 osmošolcev. Nekaj vpisov smo imeli tudi v ostale razrede, tako Ietos obiskuje osnovno šolo 339 učencev in učenk, kar je 7 učencev več kot lani. Do sprememb je prišlo tudi med pedagoškim kadrom. Športno vzgojo od letošnjega šolskega leta poučuje profesor Jani Muha, tehnično vzgojo pa bo odslej poučeval profesor Aleš Šporn, ki ga učenci in starši poznajo že od lanskega leta, koje nadomeščal od-sotno učiteljico. Menim, da smo letošnje šolsko leto začeli dobro pripravljeni, pri čemer imam v mislih predvsem učitelje, ki se vse bolj zavedajo, da se bliža čas, ko se bo tudi trzinska šola vključila v program devetletne osnovne šole. Prav zaradi tega je ena od prednostnih nalog letošnjega programa in delà šole intenzivirati priprave na devetletko. V mislih imam predvsem pripravo učiteljev na vse-binsko prenovo in v zvezi z njo izobraževanja učiteljev in strokovnih delavcev. V programu priprav na devetletno šolanje imamo tudi simulacijo prehoda, predvsem s ciljem, da bi ugotovili morebitne dodatne potrebe po kadrih, predvsem za izvajanje izbirnih predmetov. Med novostmi v ietnem delovnem náčrtu šole za to šolsko leto bi omenil predvsem nekoliko bogatejšo ponudbo interesnih dejavnosti, saj je prihod profesorja športne vzgoje omogočil uvedbo športne gimnastike kot interesne dejavnosti. Tega so se očitno razveselili najmlajši, saj je v štiri skupine gimnastične šole trenutno vključenih kar 40 učencev od 1. do 3. razreda. Naslednja novost, ki jo uvajamo ob sodelovanju občine Trzin je podjetniški krožek, ki seje ponekod v Sloveniji že dobro uvelja-vil, saj spodbuja mlade v podjetniško dejavnost, preko zanimivih Pričela so se delà pri obnovi atletske steže in aktualnih razisko-valnih vsebin. Tudi folklora je ena izmed dejavnosti, ki ne bi smela manjkati v nobeni občini. Več let smo zaman poskušali najti ustrezen strokov-ni kader. Upajmo, da smo tokrat uspeli, saj ravno v teh dneh teče-jo aktivnosti za začetek delà te dejavnosti. Na materialnem področju naj omenim pomembno pridobitev ne samo za šolo, ampak za celoten kraj, in sicer priključitev šole na plinsko omrežje. Čeprav z nekoliko zamude naj bi 24. oktobra pognali nov kotel za plinsko ogrevanje, s čimer se bodo pogoji delà na šoli znatno izboljšali, odpravljen pa bo tudi eden zadnjih večjih virov onesnaževanja zraka v občini. Pravkar potekajo delà tudi na obnovitvi atletske steže, ki jo je pogosto zalivala voda, pa tudi sicer je bila površina neprimema za atletske dejavnosti. Sicer paje v tem šolskem letu predviden začetek gradnje prizidka k osnovni šoli, s katerim bo šola pridobila dodatne potrebne prostore za izvajanje devetletnega programa šolanja, vrtec pa bo pri-dobil dodatne tri igralnice, potrebne za zagotovitev predšolskega varstva. To je le nekaj novosti oziroma aktivnosti v novem šolskem letu, ki je že zašlo v drugo polovico prvega trimestra. Tako si učenci že pridno pridobivajo nova znanja, potrebna za uspešno nadaljnje šolanje. Ravnatelj: Franc Brečko SESTOSOLCI BODO TEKMOVALI NA TV : V Logatcu je v torek, 16. oktobra 2001, potěkalo tekmovanje Male sive celice, ki so se ga udeležili šestošolci 33-tih osnovnih šol. Našo šolo so zastopali trije učenci (Kseni-ja Lagoja, Rok Testen in Dan Špendal), ki so na šolskem tekmovanju pokazali največ znanja. Gostitelji so nas v Logatcu lepo sprejeli. V šolski telovadnici so nam razložili potek tekmovanja. Vse skupine šestošolcev so od-šle v učilnice, kjer so pisale pisni preizkus znanja. Navijači pa smo držali pesti in nestrpno čakali, kdaj se bodo naši predstavniki vrnili. Čez dobro uro smo izvedeli, da so bila vprašanja zelo težka. Ko smo čakali na raz-glasitev najboljših, nasje zabaval přiznáni glasbenik Matej Zver. Mučila nasje misel, ali se bomo uvrstili v nadaljnje tekmovanje ali ne. Kmalu smo si lahko oddahnili, saj so naši učenci dosegli odlično drugo mesto. Najboljše štiri skupine so tekmovale tudi v ustnem delu, kjer je vsaka skupina odgovar-jala na osem vprašanj. V tem delu so naši učenci tekmovali zosnovnimi šolami iz Šmartna, Brda pri Lukovici in Rovt. Tudi v tem delu so bili zelo uspešni, saj so dosegli drugo mesto, zato se bodo udeležili nadalj- njega tekmovanja, ki ga boste lahko spremljali tudi v oddaji Male sive celice na TV Slovenija, v sredo, 24. oktobra, ob 16.45. Ponovitev pa bo v soboto, 27. oktobra, ob 9. uri. Našim učencem želimo veliko sreče in držimo pesti. Marjana Galjot VABILO Vabimo vse otroke, ki ne obiskujejo vrtca in so starejši od treh let, da se nam pridružijo na Cicibanovih uricab So vsako sredo od 16.00 do 18.00 v vrtcu Trzin, Vodi jih Martina Arnuž Pridi tudi ti! Mali duh ci in velike čarovnice, vabimo vas na otroški dan čarovnic v soboto, 27.10.2001, ob 15.00 uri pred Barco v Trzinu. Skakali bomo po trampolín u, naše mi I i vas bomo v duhce, iskali skriti zaklad, izrezovali buče< najbolj grozne tudi "Ogradili, ter vam postregli s Pečenim koštanjem, ba pa se bomo res zabavali, poskrbel teater Cizamo. V<*bljeni mali in veliki otroci ! POLETNA ŠOLA V NARAVI LEŽEĆI POLICAJI Na vpadnicah proti trzinski osnovni šoli so pred kratkim položili talne hitrostne ovire oz. ležeče policaje. kot jim običajno rečemo. Voznikom »plezanje« preko takih ovir sicer ni pogodu, vendar je vamost šolarjev na prvem mestu. Vozniki pa so zaploskali cestar-jem, ko so na Mlakarjevi ulici v Mlakah odstranili enega od le-žečih policajev. Vožnja je zdaj prijetnejša, vozniki pa večinoma tam ne vozijo dosti hitreje. kot so prej. VTISI UČENCEV: Matic: Všeč mi je bilo, ko sem se potapljal zjeklenko. Neja: Všeč mije bilo, ko smo hodili po modni pisti. Darko: Skakali smo na glavo, bombo in šampanjec. Matic: Najbolj všeč mije bil večer, ko smo izbirali miss in mistra. Bojana: Pri pouku je bilo zelo zabavno, imeli smo se lepo. Nataša: V šoli v naravi seje zgodilo mnogo zanimivih stvari, najbolj pa mije bila všeč vožnja s kanuji. Kanuji so za štiri osebe. Bilo je veliko smeha in škropljenja. Tadej: Najbolj zanimivo je bilo takrat, ko smo se potapljali zjeklenko. Videl sem veliko rib in morskih klobás. Mario: Na zaključnem večeru smo spustili sveče v vodo in jih gledali, dokler smo jih lahko. Zamislili smo si željo. Ne vem, ali se bo ta želja kdaj izpolnila. Katarina: V Malinski sem si kupila zapestnice in sladoled. Denis: Ko smo přispěli pred dom, sem bil vesel, ker sem zagledal igrišče za košarko, na katerem smo košarko tudi igrali. Klara: Imeli smo zelo prijazne učitelje. Dijana: Najbolj všeč mije bilo, ko smo Sli v Malínsko. Patricija: Ko so napočili zabavni večeri, smo se veliko nasmejali. Najbolj všeč so mi bile štafetne igre. Miha: V šoli v naravi je bilo super. Katja: Vožnja s kanuji mije bila zelo všeč, saj sem tudi sama veslala. Jaka: Vožnja z banano mi je bila zelo všeč. prav nihče ni pogrešal televizije. Čas je hitro mineval in napočil je zaključni večer. Plavalni učitelji so učencem podělili priznanja plavalnega znanja - delfinčke. Večer smo zaključili s spuščanjem plava-jočih svečk v morje in njihovo potovanje spremljali s svojimi skritimi željami. V šoli v naravi smo preživeli šest nepo-zabnih dni, a kljub temu smo komaj čaka-li, da prispemo v Trzin, kjer so nas že nestrpno pričakovali domači. Prispevek pripravila: Slavka Kozel Trzin, 16.9. 2001 Pričetek novega šolskega letaje za 41 učencev 4. razredov pomenil tudi pričetek težko pričakovane poletne šole v naravi, saj so se že tretji šolski dan skupaj s svojima razredničarkama odpravili na otok Krk. Seveda je bilo ob odhodu marsiko-mu težko pri srcu, koje pomahal v slovo. Temu primerno je bilo tudi deževno vreme, ki nas je pospremilo na pot. Toda žalost je kmalu minila in polni pričakovanj smo kar hitro přispěli na cilj. Nastanili smo se v prijetnem počitniškem domu v Vantačičih. Otroci so pod vodstvom plavalnih učiteljev nadgrajevali svoje plavalno znanje, skusili pa so se tudi s številnimi drugimi dejavnostmi: deskanjem, veslanjem v ka-nujih, vožnjo z banano, potapijanjem (nekateri celo zjeklenko), igranjem košarke v vodi, skakanjem na vodni odskočnici (trampolínu)... Ves čas so skrbeli za urejenost oblačil, postelj in sob. Dobrojim je šlo od rok in obljubili so, da bo tako tudi doma. Vsak dan smo imeli tudi nekaj ur pouka, pri katerem smo spoznavali značilnosti in življenje v obmorskem svetu in morju. Z ladjo smo se popeljali na otok Cres, kjer smo si ogledali prirodoslovni muzej. Še posebno so nas navdušili beloglavi jastrebi, ki so bili na okrevanju v zavetišču. Deževen dan smo izkoristili za sprehod do Malinske. Najbolj smo se veselili zabavnih večerov, kjer seje vsakič dogajalo kaj zanimivega in ®ms ŽERJAVČKI SO ŠLI V NUKLEARKO K o pišemo kratke vesti o dejavnostih društev in med njimi tudi o izletih, ne delamo tega zato, da bi udeleženci brali, kako so se imeli lepo, pač pa zato, da pri-demo do novih idej in da vzpodbudimo čim več občanov, da se takih izletov ude-ležujejo, saj je to ena od prijetnih strani druženja, ki nam Slovencem še kako manjka. Tu odpadejo vse ideološke razlike, vsi smo veseli in radi tudi zapojemo. V torek, 18. septembra, ob 6,30 smo kre-nili (44 članov in kandidatov za člane) iz-pred Mercatorja z najsodobnejšim avtobu-som Bentoursa. Že pred osmo uro smo parkirali pred hotelom Sremič v Křikem, kjer nas je pričakala gospa Mojca Dostal, ki nas je potem brezplačno vodila ves čas izleta. Po jutranji ka-vici in enourni teo-retični predstavitvi elektrarne smo krenili v JEK, kjer smo si v dveh skupinah ogledali to našo edino nuklearko. Videli smo lahko vse: impozantno kupolo od blizu, komandno sobo, sistem hlajenja, črpalke, transformatorje, daljnovode in ostalo strojno opremo. Obiskovalce je prav zaradi ameriške tragedije predvsem zanimala varnost in ko so nam to podrobno obrazložili, je šel marsikdo potolažen domov. Iz JF.K smo šli samo malo nazaj in si og- ledali nasade in hladilni-ce enega največjih pride- T lovalcev sadja pri nas, EUROSAD. Nemalokdo t seje čudil številu in velikosti hladilnic, nasa- LM dov. Pojasnili pa so nam tudi tehnološke postop-ke, s katerimi sadje me- t^M sece zadrži svežino in enake lastnosti, kot ob dozoritvi. Nekateri so tudi kupili sadje po ugodnih cenah. Po panoramskeni ogledu [ Krškega smo se odpra-vili v Brestanico, ki smo si jo ogledali kar iz avtobusa; podrobno pa smo si ogledali muzejske zbirke na gradu v Brestanici. Ljudje so se najdalj zadrževali ob slikah, ki so prikazovale trpljenje slovenskih ljudi med drugo svetovno vojno. Marsikdo seje še spomnil pripovedovanja o mučenjih; raz-stava je bila opremljena tudi z imeni krajev in ljudi. Ogledali smo si tudi druge tri razstave v gradu. Med najbolj zanimivimi slikami in predmeti je bil prav gotovo tisti del, ki je přikazoval proizvodnjo znamenite čokolade, ki sojo izdelovali katoliški menihi - tra- pisti. Zgodba govori, daje deset trapistov vedelo za recept za izdelavo čokolade, vendar vsak samo en del. Tako je recept tonil v pozabo s smrtjo zadnjega trapista. Po ogledu Brestanice smo se peljali skozi Brežice, ki smo si jih tudi ogledali kar iz avtobusa, do naselja Dobova, kjer smo si ogledali sloviti trofejni muzej eksotičnih živali v naravni velikosti, last gospoda Poloviča (večino razstavljenih živali je uplenil prav sam Polovič). Poleg nagače-nih in prepariranih živali z vseh koncev sveta smo videli tudi zanimive primerke zveri iz naših krajev. Izlet pa ne bi bil popoln, če ga ne bi zaključili z večerjo, ki smo si jo dali postreči v gostišču Pri treh lučkah nad Krškim. Za prijetno razpoloženje je poskrbel domači harmonikar, prijazna gospodinja pa nam je postregla s šalo. Povedala nam je namreč, da se bo gostišče, ki gaje šele pred kratkim kupila in ga upravlja sama z dvěma hčerama, preimenovalo v Gostilna pri dveh lučkah in eni lampi. Čisto na koncu pa nas je izredna gostitel-jica in vodička gospa Mojca Dostal prese-netila, saj nas je povabila v svojo zidani-co, kjer nam je postregla s prigrizkom, v katerem ni manjkalo letošnjega grozdja iz njihovega vinograda, pa tudi z njihovim vinom - belim in rdečim, ni skoparila. Vsi udeleženci so bili sicer utrujeni, vendar izredno zadovoljni, saj so se udeležili enega najbogatejših in najzanimivejših izletov, kar smo jih doslej pripravili. Izlet je zelo dobro organiziral in vodil Franci Pavlič. Tone Ipavec LIPA DOMŽALE ODPIRA VRATA Kot vse Univerze tudi LIPA, društvo za izobraževanje za tretje življenjsko obdobje v Domžalah, s 1 oktobrom pričenja novo šolsko leto. Spet se bodo pričele ure tujih jezikov. umetnostne zgodovine, literature, risanja in petja, kot tudi pohodništva in telovadbe. Ponovno se bomo družili in izobraževali in se toplo imeli. Oglejte si urnik in se nam pridružite v naših prostorih na Kolodvorski 8 v Domžalah. Veselimo se vašega sodelovanja. Urnik LIPE Domžale za šolsko leto 2001/ 2002 Ponedeljek: 9.00- pohodništvo Janka Jerman 10.00 -11.30 šola risanja- zač. Janez Zalaznik, ak. si. 15 00 - 16.30 anglešćina- zač. Nataša Razbornik 16.45 -18.15 angleščina- nad. I Nataša Razbornik Torek: 10.30 12.00 pevski zbor Marina Aparnik 15.00 16.30 angleščina- nad. 11 Nataša Razbornik 16.45 18.15 italijanščina- nad 1 Vera Lebai 18.15 20.00 italijanščina- nad. II Vera Lebai Sreda: 9.00- 10.30 literarna dejavnost Zlatka Levstek, Silva Mizerit 18.00 19.30 nemščina- nad II Višnja Maslovarič Četrtek: 9.00- 10.30 umetnostna zgod.- zač. Mija Oter 10.45 12.15 umetnostna zgod - nad. Mija Oter 15.45 18.00 Sola risanja- nad. Janez Zalaznik, ak. si. 18.00 19.30 nemščina- nad 1 Višnja Maslovarič Petek: 10.00 11.30 telovadba, fitnes Ela Košir 17.00 predavanja, kulturno- zabavna srečanja. izleti.. r Starci nosijo noge* v roki, zobe* v žepu in oči* v toku. Nemškl (noge* » palico, zobe* = nož, oči* = očala) geess 19 KAKOSEJEVTRZINU VČASIH ŽIVELO... Iz kronike duhovnije Trzin Kronika nas danes postavlja eno stoletje nazaj, v leto 1902, ko seje trzinsko župan-stvo obrnilo na upokojenega župnika Jo-žefa Prešo v Ovsišah na Gorenjskem in ga prosilo, naj pride v Trzin za »duhovnega pastirja«. G. Preša seje najprej pozanimal o tem, kakšne obveznosti ga čakajo in kakšne so gmotne razmere. Mengeškemu župniku je pisal: »Blagovolite mi sporočiti, je-Ii vam po volji, da bi přišel star penzijo-nist v vašo župnijo« in dodal: »Jaz želim pokoja in sem ga tudi potreben, ker za težko delo nisem sposoben. Kaj malega in lahkega bi pa še délai, ker vidim, daje sila in da manjka duhovnikov « Marca 1902 trzinski župan Rok Florjančič župniku Preši sporoča, da »vse težko priča-kuje njegovega prihoda«. »Spoznali boste sami, ko priđete med nas, daje ljudstvo dobro.« Obvešča ga, da so osnovni pogoji zagotovljeni: »Hlev boste tudi lahko dobili, ako boste hoteli si kravo držati, seno in steljo bodo tudi posestniki dali; dalje za drva je tudi oskrbljeno.« Na škoflji so župniku Preši dali vedeti, da se strinjajo z njegovim odhodom v Trzin in da ne bodo delali razpisa za trzinsko ekspozituro, dokler bo on »hotel in mogel tam službo opravljati«. Župnik Jožef Preša je torej přišel v Trzin v torek, 29. aprila 1902, s popoldanskim vlakom. Izmed mengeških duhovnikov ni přišel nihče na sprejem, čeprav so bili pra-vočasno obveščeni. Trzinski Županje k sprejemu pisno povabil tudi zlatomašnika Martina Narobeta, »največjega našega do-brotnika«, in dodal: »Le edino Vam in Vaši blagi naklonjenosti se imamo zahvaliti, da se nam je izpolnila največja želja«. Očitno se zlatomašnik ni mogel odzvati, zato mu župan v pismu podrobno opisuje slovesen sprejem »prvega trzinskega duš-nega pastirja«. Ljudje so postavili mlaje in napise. Hiše so bile okrašene z zastavami. V imenu Trzincev in Depalcev gaje pozdravil župan, mladina mu je izročila šopek. Pri šoli, ki je bila okrášená s slavolokom (enem od štirih), gaje pozdravil gospod učitelj in ena od učenk. Cerkev je bila »vsa lepo okinčana«. »Potem smo mu pred farovžem izročili ključ od vrat in nato nasje gospod povabil na en glaž vina.« Napili so tudi »žal odsotnemu našemu naj-večjemu dobrotniku« (zlatomašniku Naro-oetu). »Zvečer smo po svojih močeh skromno razsvetlili vas.« Glede naslednje (Florjanove) nedelje župan v prijaznem Pismu Narobetu napovedujc: »Ognjegasci oe pridejo bržkone nobeni, ker imajo na Goričici ognjegasci in veteranci iz Domžal svojo parado in sv. mašo.« Dr. Bogdan Dolenc jOTCPO V bolezni in starosti nismo sami Na oktobrski seji Župnijskega pastoral-nega sveta je tekla beseda o naši skrbi za bolnike in ostarele. Po Jezusovem zgledu tudi Cerkev tem ljudem posveča posebno skrb. Ena od oblik te skrbi je bolniško maziljenje. To je »zakrament ozdravljanja«, in sicer tako notranjega (odpušča grehe, obnavlja prijateljstvo z Bogom) kot zunanjega: člověka tudi te-lesno okrepi in tudi pozdravi, če je takšna božja volja. Ob bolniškem maziijenju je najbolj vidno, kaj je bistvo teh sedmerih svetih znamenj: prek njih želi biti Bog člověku blizu in ga spremljati ne Ie ob veselih, ampak tudi ob težkih trenutkih; ne le, ko stoji na križpotjih življenja (krst, birma, obhájilo) in sprejema nase službo za druge (sv. zakon, duhovniško posvećenje), ampak tudi takrat, ko se zaplete v krivdo (spoved) in zboli (bolniško maziljenje). O škofu A. M. Slomšku je zabeleženo, kako je prejel bolniško maziljenje: »Poslušal je, kdaj bo slišal zvonček, ki naznanja Jezusov prihod. Srce mu ni dalo, da bi ga počakal leže na postelji. Kljub bolečinam je vstal, sam oblekel škofovski talar in pokleknil sredi sobe. Razprostrl je svoje roke Jezusu v pozdrav. Vsem so trepetale sveče v rokah in imeli so solze v očeh, ko so videli to junaško ljubezen do Najsvetejšega. Koje prejel sv. obhájilo, je spet sam vstal, odložil talar in legel v posteljo, daje prejel zakrament sv. maziljenja. Molitve pri tem je sam molil skupaj z duhovnikom. Prejel je tudi papežev blagoslov za umirajoče.« Ko seje I. 1978 na Onkološkem oddelku v Ljubljani zdravil mariborski škof dr. Maksimilijan Držečnik, je k njemu přišel ljubljanski nadškof dr. Jožef Pogačnik in ga naravnost vprašal: »Ali si že prejel zakrament bolniškega maziljenja?« Taje odgovoril: »Hvala ti, sobrat, za tvoje poslanstvo!« Dalje takoj poklicati bolniškega duhovnika in prejel zakrament, ki »krepi zaupanje v Boga in utrdi zoper skušnjavo hudega duha ter zoper strah pred smrtjo« (Obrednik). S tem svetim obredom je člověk torej utrjen zoper strah pred smrtjo. Le kdo nima tega strahu? Naše skupno poslanstvo je, da se znebimo predsodkov do tega zakramenta ter sebi in drugim pripravimo pot do njega. dr. Bogdan Dolenc Bogoslužje za vse pokojne na mengeškem pokopališču bo v četrtek, 1. novembra ob 14. uri. Nas pa nekateri Trzinci opozarjajo, da že dlje časa nismo nič pisali o na-črtovani ureditvi pokopališča v Trzinu. Ker se v začetku naslednjega meseca spominjamo vseh pokojnih bomo kaj več o tej temi napisali v prihodnji številki Odseva. Smrt in slovo od bližnjih sta najhujši od tisočerih bolečin in žalosti. 'I I' Kltajskl Smrt z enako lahkoto nosi na hrbtu debelega cesarja in koščenega berača. Ruski VESTIČKE IZPOD ŽAROMETOV a, moje drage dame in gospodje, tako je to, vojna seje zopet začela in v kakšne razsežnosti se bo razvila, upam si zapisati, da tega ne ve niti sam Bog, čeprav sojo začeli tudi in predvsem v njcgovem imenu. Američani so pričeli s svojim spektaklom, kakršnega poznamo že iz njihovih prejšnjih "mirovnih" pohodov, le da so tu šli še malo dlje: vzporedno z bombami nad Afganistan mečejo tudi tako imenovane "UNRA" pakete, saj se jih nekateri Še spominjate, kajne? Kakšen ci-nizem! Kaj takega si lahko privoščijo res samo veliki. In slogan, ki je zajel ves svet - KDOR NI Z NAMI, JE PROTI NAM - mi je od nekod že poznán, le od kod že, se ga mogoče spominjate vi? Katera država si bo sedaj upala reči - ne! To je terorizem prve vrste. Moje drage dame in gospodje, sam sem nasprotnik vseh teroriz-mov in kakršnega koli nasilja na svetu nas-ploh - tudi ameriškega. Zopet bodo umirali Ijudje v imenu vere in za vero, dom, kralja, medtem ko bodo gospodje iz varne razdalje modrovali in delali velike kupčije. Tako bi bilo zelo zanimivo videti zag-retega pobudnika in zagovornika za sprejem Slovenije v NATO, gospoda Rupla, s puško v roki nekje v afganis-tanskem hribovju. In nato bi ga z veseljem vprašal, če je še za stvar. Le kakšen bi bil odgovor? Vendar pa, moje drage dame in gospodje, povejte mi, katera država, mesto ali kraj nima svojih teroristov? Tudi Trzin jih ima, le da so pri nas namesto Talibanov - telebani. Ves čas nas terorizirajo in kraju delajo veliko škodo. Nekaj jih je na primer na Jemčevi cesti, saj veste, da še vedno ne dovoiijo obnove ulice. Nekaj jih je seveda tudi na drugem koncu Trzina, ti pa ne dovoiijo, da bi se na primer gradil športni park. In takih telebanov je še kar nekaj razkropljenih po vsem Trzinu, ki ne dovoiijo ... In kaj naj sedaj z njimi, naj jim z geslom - KDOR NI Z NAMI, JE PROTI NAM - napovemo vojno? Kaj pravite! ln če sem že omenil, da sem proti vsakršnem nasilju, pomeni to, da v poštev pride samo pošten dialog in nič drugega, vendar paje to zelo, zelo drag in dol-gotrajen proces, ki pa se ga mogoče ti naíi telebani niti ne zavedajo. Kdo ve!? Ali pač! In kar sem dej al, moje drage dame in gospodje, že v septem-brskih vestičkah, da ima vsaka palica dva konca, še vedno drži. Konec koncev, kaj sploh potrebujemo teater, če ga je okoli nas zmeraj več, pa vendar bi vam rad povedal, da sedaj pri nas gostujejo gledališčniki iz Ljubljane in bomo verjetno konec meseca lahko že videli tudi produkcijo. In čeprav imamo občutek, da se malo dogaja, smo vendar skupaj z lokalom Barca organizirali otroški bolšji sejem, za društvo Prijateljev mladine pa smo ob dnevu otroka dvakrat v enem dopoldnevu odigrali - ZVEZDICO ZASPANKO. Tudi te vestičke, moje drage dame in gospodje, bodo tokrat malo krajše, kajti sedaj je že sedemnajsti dan, odkar sem v bolnici in jutri zjutraj grem iz oddelka na Japlovi v Klinični center na operacijo. Malo sem živčen, no - ne malo, malo bolj, pa kaj! Zato tudi potopisa iz naše turneje na Češ-kem na žalost tokrat ne bo, bo pa zagotovo v naslednji številki. Obljubim. In kot vedno, tudi v teh vestičkah za vas, kjer koli že ste, torej vsem tištim, ki ste se prebili do konca le teh, želim en lep gledališki pozdrav ter veliko lepih jesenskih spreho-dov. Vsaj Še ta mesec se ne pustite zavesti kulturnim dobrinam, ki vas neprestano izzivajo in se vam ponujajo! Vaš malo nervozni Jože Štih zvezdica zaspanka je odšla spat 7 «—Začenja se osmo leto.odkar sem prvič stopila na trzinski oder. Če pogledam na-zaj, je vse minilo tako zelo hitro. Za sabo imam že kar nekaj představ. Vendar brez otrok, ki so se mi pridružili, ne bi šio. Res da jih je kar nekaj do danes že odnehalo, nekateri pa stopajo že v sedmo leto delà na trzinskih odrskih deskah. Začeli smo z igrico o Miklavžu. Izbrali smo si opereto "Miklavž prihaja". Spomnim se, daje bila že takrat dvorana na-polnjena do konca. Potem so sledile še druge predstavice ob različnih praznikih. Tako smo tudi letos začeli zelo energično, in sicer najprej z dvěma nastopoma. V tednu otroka smo za osnovno šolo Trzin dvakrat odigrali Zvezdico Zaspanko. V pol-ni zasedbi smo igro ponovili tretjič in četr-tič. Nastopajoči so mi rekli, da so bili že nekoliko zmedeni, vendar na koncu seje vse dobro končalo. Sedaj so Zaspanka in njeni prijatelji odšli spat. Upam, da se bodo pre-budili še kdaj. Da si bodo trzinski obiskovalci še kdaj zaželeli priti ogledat to predstavo in da bo prišlo tudi kakšno povabilo za gostovanje. O vsem vas bomo sproti obveščali. Počasi pa prihaja čas dobrih možičkov. Prvi bo med nas přišel sv. Miklavž. Kar pripravite se na 5. december ob 18. uri, ko bo tudi med trzinske otroke ponovno přišel ta dobri mož. Mi smo že na visokem startu. Za le-tošnjo predstavo smo si zopet izbrali opere- to. Ker se naše znanje razvija iz leta v leto, bo verjetno isto besedilo izpred osmih let zaigrano čisto drugače. Pripravljam pa tudi že scenarij za novo celovečerno predstavo; ali bo to Snegul-jčica in sedem palčkov ali pa Pepelka. Zaenkrat še iščem primerno besedilo, tisto tradicionalno. Ne boste verjeli, ampak tište stare Pepelke in Sneguljčice sploh ni. Mnogo je modernih verzij, kar pa na koncu sploh niso več tisto, kar bi morale biti. Poraja pa se mi tudi ideja, da bi naredili predstavo o Kekcu, ki bi ga zaigrali v kamnolomu. Ideja je še v moji glavi (in sedaj tudi na listu), vendar naj zaenkrat tam tudi ostane. Urša Mandela otroci, igrače in zabava Iv. o smo majhni, Je otroci, nanije najbolj pomembno, kakšne in koliko igrač imamo. Za vse praznike za darila zmeraj dobimo igrače. |n če ima sosedov otrok igračo, ki jo ti nimaš, si jo ponavadi strašansko zaželiš, in toliko časa moleduješ, da grejo starši v trgovino in jo kupijo. Z leti se igrače kopičijo in kopičijo in kmalu jih je toliko, da bi lahko odprli trgovino z igra-čami. Ker to pač ni tako enostavno, sije okrepčevalnica Barka v sodelovanju s Kulturnim društvom Franc Kotar Trzin omislila otroški sejem igrač. Letos je bilo že drugič, da smo pripravili tak bolšji sejem igrač. 29. septembra je bilo ob za začetek napoveda-ni uro res še nekoliko mrtvo. Prišlo je nekaj mlajših otrok, vendar pa seje v urici in pol dogajanje kar razživelo. Sobotno do-poldne je popestrila še Damjana Golavšek. Otroci so v njeni družbi uživali. Pridružili so seji pred mikrofonom in skupaj zapeli nekaj zelo znanih otroških pesmi. Pred nastopom in po njem so lahko otroci s prsti barvali in risali slike. Nekatere so si izbrali bolj realistične motive, drugi pa so se odločili za čisto abstrakcijo - važno je, da so uživali. Lahko so se tudi tetovirali, za kar smo pos-krbeli kudovci. S svinčni-ki za tatuje smo slikali po rokah, kdor paje bil do-volj pogumen, pa seje lahko dal porisati tudi po obrazu. Sceno je popestril Še klovn Andrej, ki je na trenutke ušpičil kakšno vragolijo. Ves ta čas paje, kot sem že omenila, potěkala tudi prodaja igrač. Res da ni bilo prav veliko prodajalcev, pa so zato imeli večjo možnost za zaslužek, saj veste, konkurenca za trgovce nikoli ni dobra. Seveda pa koristi kupcem. Koliko so otroci zaslužili, ne vem, bilo paje zagotovo zadosti za kakšno novo traparijo, kot rečejo starši igračam. Ni kaj, obtok igrač nikoli ne bo zastal; še odrasli smo veseli, če kdaj pa kdaj kakšno dobimo. text & foto: UM VSAK ZACETEK JE TEŽAK CP * M onavadi je težko napisati čla-nek za časopis. Pri intervjuju recimo sprva porabiš kar nekaj energije, najdeš sogovornika, postaviti mu moras obilico za bralce zanimivih vprašanj - Ko se usedeš za računalnik, moraš pa-f" na stavčno strukturo, na avtorizaci- " A na k°ncu koncev le pride na dan nekakšen pisni zmazek, včasih boljši, vi«ih slabši. Pa imam tokrat drugačen problem: za g0 moram napisati članek, pa ne vem, • naj napišem, ker nimam gradiva, za -ala? n'Sem kriva sama- Nairaje bi napi-,n "a5lov. ostalega pa ne. No, pa očitaš nL tak°' kaJli uvod clanka Je sedaj * "apisan (t0 kar ste prebrali do sedaj). Naj nekoliko natančneje opišem, zakaj sploh gre. Kot verjetno veste, smo s koncem septembra v uredništvu Odseva začeli z uradnimi urami. Zato mije urednik naro-čil, naj napišem članek o prvem delovnem dnevu. Bilo je tako: 26. oktober, ura 17.00 -nič - in vse do 19. ih - nič. Dve uri sem se-dela, pobrisala sem prah z mize, se nekoliko poigrala s telefonom, prebrala celo revijo in se nato vsa zamorjena odpravila domov, v upanju na boljšo příhodnost. Tudi drugi tc-den je minii kar mirno, z enim samim obis-kom. ln ugibajte, kje sem zdaj. Sedim za mizo v prostorih uredništva in polnim bel list papirja (na žalost še nimamo računalni-ka). Ja, kot pravi pregovor, vsak začetek je težak. Urša Uradne ure: vsako sredo od 17.00 -19.00, v prostorih stare osnovne šole (prvo nad-stropje desno, zadnja vrata naravnost). Vabljeni vsi občani in občanke ali pa kdo drug, ki bi trzinski javnosti rad kaj sporočil! Pa še to: V času uradnih ur na uredništvo tudi lahko pokličete po telefonu ali pa nam pošljete telefaks sporočilo. V prejš-nji številki smo že objavili telefonski številki uredništva, vendar sta zdaj, podobno kot pri večini drugih telefonskih upo-rabnikih v Trzinu, spremenjeni. Številka telefona uredništva je 564 45 67, številka telefaksa v uredništvu pa 564 45 68. NOVICE IZ PGD TRZIN INTERVJU: JOŽE KAJFEŽ Prostovoljno gasilsko društvo je v Trzinu društvo z najdaljšo tradicijo v našem kraju. In morda se prav zaradi dolgoletne tradicije vsem Trzincem zdi, da je ni stvari, kl je ne bi vedeli o njem. Kljub temu pa nikoli ne škodi, če vemo še kaj več. In morda boste prav ta več Izvedeli iz pogovora s predsednikom društva, Jožetom Kajfežem. Gasilska zveza Slovenije je oktober proglasila za mesec protipožárně varnosti. Kakšne so akcije trzinskih gasilcev v lem mesecu? Lani so bili lema meseca protipožárně varnosti dimniški požari, letošnja tema pa je ravnanje s plinom in s plinskimi jeklen-kami. Torej kaj storiti v primeru, ko uhaja plin, kako preveriti jeklenko (nikoli je ne preizkušajte z vžigalico, saj je to lahko za vas usodno), kako pravilno prižgati in ugasniti plinski gorilnik in podobno. Trzinski gasilci smo v okviru te akcije oběsili plakate na javnih krajih - v šoli, vrtcu in gasilnem domu. Vendar paje s plakatom žal tako. da ga danes nalepiš, jutri ti ga pa strgajo ali pa prclepijo s čim drugim. Seveda pa tisti, ki jih ta tema še posebej zanima, lahko vprašajo za informacije kateregakoli izmed nas, gasilcev, pa mu bomo z veseljem pomagali. Poleg tega pa imamo oktobra razne gasilske vaje, ki v bistvu izgledajo kot prava intervencija ob požaru. Tako smo v petek in soboto imeli vaje v Heliosu in v Stobu. V Heliosu so sprožili alarm, kot da gori. Celotna gasilska enota seje morala zbrati in se pripeljati do poveljniškega mesta, kjer ti potem odredijo naloge, ki naj bi jih opravil. Naslednjo soboto pa imamo vsa društva na območju Domžal skupinsko vajo, vendar pa nihče točno ne ve, kje bo in ob kateri uri. Ko bo alarm, bomo pač šli v akcijo. Na katerokoli intervencijo greš, brez zaščitne opreme ne smeš sesti v avto. Zaščitno opremo pa sestavljajo: zaščitne hlače, škornji, rokavice, jopič in čelado. Pa ste morda kdaj merili, kako hitro se oblečete? V gasilnem domu ima vsak svojo obleko že pripravljeno. Hlače so že v škornjih, tako da si, ko enkrat stopiš v škor-nje, samo še naramnice potegneš navzgor, si oble-češ jakno, rokavice, in stečeš v avto. Oblečen si tako torej v največ eni minuti, izvoz od alarma pa traja največ do štiri minute. Tako hiter odzivni čas lahko pripišemo tudi po-zivnikom, ki jih imamo. Včasih. ko so gasilce opo-zarjale Ie sirene, je bil odzivni čas daljši prav zaradi tega, ker si sireno lahko slišal ali pa tudi ne. Poziv-niki pa imaš ves čas pri sebi in ko ti zapiska, točno veš, da se nekaj dogaja in da moraš iti. In kako torej veste, kje vas potrebujejo? Pozive nam daje center 112, ki je v Ljubljani. Kdorkoli prijavi požar, kliče na 112, od tam pa nas potem s sporočilom obvestijo o požaru oziroma o intervenciji, ki jo moramo opraviti. Vsak od nas, ki ima pozivnik, mora javiti centralnemu štabu, ali je dosegljiv. Od Trzincev nas po navadi na kraj nesreče (požar, poplava...) pride vsaj sedem ali osem. Nekaj neprijetnosti gasilci doživljamo edi-no ob lažnih alarmih. Če pa bi bilo potrebno, bi bili pripravljeni pomagati tudi v krajih, ki so zelo oddaljeni od Trzina. Večina društev poskrbi tudi za svoj podmladek. Kako je z gasilskim krožkom pri nas? Krožek gasilskega društva na šoli deluje že četrto leto, v njem sodeluje 15 otrok.Krožek imamo enkrat na teden, vanj pa so vključeni tako mlajši kot tudi starejši otroci. Na krožku se otroci učijo pravilnega ravnanja z gasilnim aparatom, spoznavajo nevarnosti igranja z vžigalicami, benci-nom in ognjem. Učimo jih tudi, kako se delà različne vozle. Seveda se ukvarjamo tudi s teoretičnimi stvarmi, obravnavamo prvo pomoč in kako ravnamo v primeru zastrupitve, podhladitve, ožganin ... Organiziramo tudi kvize (ki ne vsebujejo samo gasilskih vprašanj, temveč se vmes najdejo tudi vprašanja splošne izobrazbe) Dokler je še lepo vreme, imamo veliko vaj na prostem, na primer zbijanje tarče z brentačo. Z otroki hodimo tudi na različna tekmovanja, ki pa so predvsem spomladi in proti po-letju. Tudi gasilci imamo svoja taborjenja, ki so bila do sedaj organizirana v Libeiičah pri Dravogradu. Otroci na tem taboru streljajo z lokom, plezajo, vozijo kajak in kanu, se igra-jo družabne igre ... Skratka, teden je prek-ratek in prehitro mine. Bi pa na tem mestu povedal tudi to, da se mi zdi žalostno, ker od vseh otrok, kar jih je na šoli, le kaka tretjina obiskuje krožke, ostali pa kar nekako ne kažejo interesa. Pa še to bi dodal,da se mi zdi, da v večini krožkov učimo otroke za kasnejše, bolj kvalitetno življenje (npr. sožitje z naravo), in da bi se lahko društva prav zato bolj povezovala med seboj, kot pa se. Dobro bi bilo tudi, če bi se društva med sabo vsaj načeloma změnila za termine krožkov (no, saj nekatera se), zato da se otrokom ne bi bilo potrebno odločati, na kateri krožek bodo hodili, ker jih imajo ob istem času. Kaj pa starejši del članstva - se pravi veterani. So še aktivni? Ja, seveda.Septembra so imeli v Mengšu tekmovanje veteranov. Tekmovali so v vaji raznoterosti, kar pomeni, da so morali zavezati vozel, vreči cev in postaviti hidrant. Celotno akcijo pa so sodniki merili v sekundah. Drugi del tekmovanja je bilo gašenje s 110 let staro brizgalko, ki jo je treba upravljati ročno inje z njo potrebno zadeti tarčo. Med 'konkurenco' iz Kamnika, Mengša. F Slike s katerimi smo opremi lokratni »gasilski« Hanek so nastale na tekmovanju veteranov, o katerem pišemo danku Domžal, Lukovice in Litije so trzinski veterani zasedli tretje mesto, kar je izredno dobra uvrstitev. Še v oktobru pa bodo imeli veterani iz domžalske zveze srečanje na Žejah. Gre predvsem za njihovo druženje in za obujanje spominov. Pred leti smo začeli trzinski gasilci praznovati njihove okrogle obletnice.Tam nekje od 50. leta naprej. To pomeni, da slavljencu postavimo mlaj in ga poškropimo z vodo. Zdi se mi lepo, da se nekoliko potrudimo tudi žanje in da niso čisto pozabíjeni. Kako pa napreduje nakup novega avtomobila? Letos bo avto naročen, in sicer naj bi ga dobili prihodnje leto, februarja oziroma marca, vendar najprej le podvozje. Računamo pa, da bo drugo leto ob tem času avto že popol-noma uporaben. Seveda vsi vemo, da nakup takega avtomobila ni poceni (že samo podvozje stane 14 milijonov tolarjev, nadgradnja 13 milijonov in celotna oprema 10 milijonov tolarjev. In če to vse skupaj seštejemo, govorimo skorajda o 40 milijonih tolarjih), vendar naj dodam, da ima gasilsko društvo dovolj denarja za podvozje, zmanjka pa nam ga za nadgradnjo in opremo. Prav zato smo predstavniki gasilskega društva na seji občinskega sveta zaprosili za finančno dotacijo. Svetniki so nas soglasno podprli, za kar sejim zahvaljujemo. Sicer je res, da društvo že ima dva avtomobila, vendar je eden primeren le za prevoz moštva in nekaj malega opreme, drugi paje sicer boljši, vendar dotrajan in tudi slabo opremljen, Avto, ki ga bomo v kratkem dobili, pa sploh ni primerljiv s starima dvema. Novi bo namreč imel lastno cisterno, ki bo držala 3000 litrov, to pa pomeni, da bomo ob prihodu na kraj nesreče takoj lahko začeli gasiti. Avto bo imel tudi opremo za rezanje (za primer morebitnih hudih prometnih nesreč). Tištim, ki bi morebiti oporekali nakupu novega avtomobila, naj povem še to, da Trzinu po kategorizaciji gasilskih društev (kategorizirana so glede na število prebivalcev, glede na gozdne površine in glede na industrijo) pripada ne samo en avto, temveč dva. Pa še to:čeprav se trenutno tak nakup zdi ogromen strošek, bomo ta avto imeli več kot 20 let. In še eno pozitivno stvar glede avta bi povedal. Kadar bo poletje sušno in bo pri-manjkovalo vode, bomo lahko vodo s cisterno dovažali ljudem. V zadnjih letih smo za tako intervencijo vedno morali prositi druge gasi Ice, vendar pa to ne more iti v nedogled. S tem avtom bomo tudi privarčevali čas, ki je najhujši sovražnik gasilcev, pa tudi naše delo bo olajšano. Naj znova poudarim, da bo ta gasilski avto Trzinu prinescl samo koristi. In še gasilski pozdrav: Na pomoč! Mateja Erčulj SEMINAR ZA UREDNIKE DRUŠTVENIH GLASIL JVIladinska komisija Planinske zveze Slovenije in predvsem njen Založniški odbor sta že dlje časa čutila potrebo po pripravi seminarja za urednike društvenih glasil. Po doslej znanih podatkih naj bi namreč društvena glasila v raznih oblikah izdajalo že več kot 20 Planinskih društev v Sloveniji. Seminar naj bi bil torej namenjen vsem urednikom društvenih glasil, da bi jim morda dal ideje za nadaljnje delo, pa tudi tostim, ki se ukvarjajo z mislimi na rojstvo društvenega glasila. Prvi tak seminar je bil prav v Trzinu, v soboto, 20. oktobra. v trzinsko osnovno šolo (ki je baje ni tako enostavno najti) je prišlo 12 članov Planinskih društev iz različnih konccv Slovenije (tako smo lahko poleg ljubijan-skega poslušali tudi koroško in dolenjsko narečje). po uvodni predstavitvi udeležencev in or-Samzatorjev seminarja seje začelo resno P?Iema Pogovora je bila Pomen preto- 'nformacij v društvu. Udeleženci so jj^d sabo izmenjavali različne ideje in J^'ope, ki jih uporabljajo v svojem pla-0 nskem društvu, da obvestijo svoje člane z etu oziroma o akcijah, ki jih priprav- ljajo. Tako se nekateri poslužujejo oglasnih desk, drugi pa dobre stare pošte ali naokoli pošiljajo vabila. Vsi pa so se strinjali, daje način pretoka informacij odvisen od števila pa tudi starosti članov društva. Tudi o ostalih napovedanih temah so se udeleženci sproščeno pogovarjali in izmenjavali izkušnje. Tako smo lahko izvedeli, kakšna so mnenja o vlogi in vsebini društvenega glasila, o tem, kako zbirati informacije ter o načinih financiranja društvenega glasila. Nekoliko bolj teoretičen in strokoven del seminarja je bilo predavanje o Kodeksu novinarske etike in o načinih poročanja. Vse-splošna debata seje razvila ob omembi avtorstva in avtorskih pravic (očitno ob omembi intelektualne lastnine marsikoga čevelj žuli). Po tako vroči debati seje prav prileglo nekaj minut odmora in pa malica. (Aja, da ne boste mislili, daje bil to edini odmor, ki smo ga imeli. Sadisti pa nismo ...). Potem smo ob temi Tehnično urejanje glasila imeli priložnost videti mojstra pri delu. Ob njegovem prikazuje tehnično oblikovanje glasila izgledalo kot igra z lego kočkami. En okvirček postaviš, drugega prcle-piš čez, zraven dodaš sličico, izbereš pisa-vo - le kaj bi lahko bilo bolj preprosto kot to? Nekako okrog petih je naravnost iz ple-zalne stene na seminar přišel tudi Boris Strmšek (eden izmed članov uredništva Planinskega vestnika), ki je spregovoril o sodelovanju društvenih glasil s Planinskim vestnikom. Ob zaključku seminarja so se udeleženci strinjali, daje še marsikaj ostalo nedorečeno in da bi o marsičem še lahko debatirali. Zato bo, če se bo le dalo, podoben seminar organiziran tudi prihodnje leto. Če seminar prihodnje leto bo, bo zagotovo razdeljen na več delov, saj imajo nekatera društva z izdajanjem društvenih glasil mnogo izkušenj, spet druga so šele na začetku svoje časopisne poti. Kakorkoli že, led je bil prebit in mislim, daje vsak izmed nas izvedel marsikaj novega. Mateja Erčulj Seminar Je vodll Emil Pevec, član Založnlškega odbora Mladlnske komisije PZS, sodelovala pa sta še dva Trzlnca: Miro Štebe, novinar RTV Slovenija In Mateja Erčulj, Studentka novinarstva. Na koncu sta nas obiskala tudi Boris Strmšek (član uredništva Planinskega vestnika ■ najsta-rejšega še izhajajočega mesečnlka v Sloveniji) In glavni urednik PV Vladimir Habjan. Mlmogrede: Ali veste, da je naš rojak prof. Tine Orel kar 30 let urejal to revijo? Med vasema Slivje in Markovščina, ob cesti Kozina - Reka, se nahajata dve okoli 40 m globoki brezni, povezani z rovom. Zunanji zrak se pozimi spusti v večje brezno in skozi manjšega iztiska toplejšega, jamskega. Slednji na štiku z zunanjim kondenzira, kar se kaže kotsteber »dima«. Okoličani so domnevali, da izhaja iz hudičeve prekajevalnice mesa ali dimnice. Dimnice je okoli šest kilometrov in preko 130 m globoka pretočna jama z rovi v dveh nadstropjih. Zgornji so suhi in lepo zakapani, z urejenimi turističnimi potmi. Po spodnjih se pretaka potok, ki ponika v slepi dolini Velike Loče in se steka v izvir Rižane. DPM TRZiN iN A%0 PD ONGE& ™ TRZIN NA SUAVNHU (1025 m ) N ačrtovali smo ga že v lanskem šol-skem letu, pa nam je uspěl šele v letošnjem, Kdo? Kaj? Planinski izlet v skupni organizaciji Društva prijateljev mladine Trzin in Mladinskega odseka PD Onger Trzin. Načrtovali smo ga ob koncu tedna otroka in na srečoje vreme tokrat držalo z nami. Tako smo v soboto, 6. 10., okrog osmih vstopili v avtobus, ki nas je čakal pred Mercatorjem. Po končnem prešte-vanju seje številka ustavila pri 32 glavah pisane druščine otrok, staršev in spremlje-valcev iz DPM in MO. Planinski cilj je bil Slavnik. Nanj smo od-rinili iz Podgorja po strmi poti in kaj kmalu ugotovili, da kratke noge hodijo hitreje, daljše pa počasneje, in se zato po prvem počitku razdelili v dve skupini. Vrh Slav-nika nas je pričakal v soncu. Po malici pa so najmlajši napadli vrtiljak pod kočo, starejši pa so raje sedeli na bolj preverje-nih in predvsem bolj stabilnih klopcah. Ko se nam je od vrtiljaka že pošteno vrtelo,je bil čas še za slalom. Prava tekma v slalomu po bregu navzgor, kajti za planince se pa res ne spodobi, da bi tekali navzdol. Naj se vidi, kdo ima kondicijo! Nesporni zmagovalecje bil Boštjan, predstavnik spremstva na izletu. Ostali so iz vljudnosti tekli počasneje - saj veste, bo-dočim vodnikom se res ne splača zameriti. Po igranju in tekmovanju seje počasi bližal čas sestopa, po položnejši poti seveda. Pot seje nekaterim malce vlekla, a je ob prijetnih klepetih vseeno spre-jemljivo hitro minila. Po sestopu in malici nas je avtobus odpeljal dojame Dimnice. Tam so nekatere opremili s svetilkami (karbidovkami) in začela seje pot v podzemlje. Najprej polžasto zavito navzdol do dna 39 metrov globokega vhodnega brezna do Plesne dvorane, potlej pa dol mimo 22 metrov visokih kap-niških stebrov Kiklopov, ki so med najvišjimi v Evropi, do ostankov vo-dovodnega zajetja 100 metrov pod površjem. Med mnogimi imeni ima najbolj posrečeno ime Kitajska dvorana, kateri je ime dal rob sigove ponvice, ki spominja na miniaturni kitaj-ski zid. Nato smo spet nadaljevali rahlo gor, pa levo (vmes smo videli tudi prezi-movališča netopirjev) in desno - skratka pravi jamski labirint, po katerem smo ob občudovanju jamskih lepot hodili skoraj do mraka in se med tem celo izognili dežju. Prijetno utrujeni in blatni smo se vrnili na avtobus. Žal paje zmanjkalo časa za ogled fresk v slivarski cerkvi, ki upodabljajo negativne like iz biblijskih zgodb kot fa-šistične. Si jih bomo pač ogledali drugič, saj vemo, da nismo bili zadnjič v tem delu slovenske Čičarije. Pot domov je nekaterim minila med polivanjem, drugim pa med šalami in igrami ugibanja. V Trzin smo přispěli v trdni temi, veseli, daje za nami še en prijeten izlet. IM in E' PLANINSKI KRC2EK IH 5REČANJA UVEN5CL5KE MLADINE Mladinski odsek PD Onger Trzin že trinajsto leto vodi planinski krožek na OŠ Trzin. V tem času smo pripravili veliko prijetnih izletov, uspešno smo sodelovali v tekmovanju »Mladina in gore« ... Osnovnošolci - vabimo vas, da se vključite v naše vrste. Planinski krožek poteka vsako sredo od 15. do 16. ure, dobivamo pa se v učilnici zemljepisa. V svoje vrste pa vabimo tudi dijake in študente - delà na področju planinstva je veliko, prostovoljno delo je zopet "in", znamo pa se tudi zabavati Z nami ti ne bo dolgčas. Dobimo se vsak prvi četrtek v mesecu ob 20. uri v društveni hišici. - - SAHOVSKE NOVICE JESENSKI TRZINSKI SAh V trzinskem šahu prihaja do dokaj velikih sprememb, pa naj bodo dobre ali slabe. Pričnimo z dobrimi novicami: V kamniško-domžalski ligi smo startali dokaj uspešno, saj imamo po 5 odigranih tekmah kar 10 točk oz. 2 zmagi, 2 remija in 1 poraz. Rezultati: 14 ŠK Komenda IV 4 8,5 40,0 15 Bilbija 5 8,0 41,0 16 ŠK Komenda III 0 3,5 49,5 l.kolo ŠD Moravče : ŠD Trzin 3,5 0.5 2,kolo ŠD Trzin :ŠD Dob I 2 2 3.kolo ŠD Komenda III : ŠD Trzin 1 3 4.kolo ŠD Trzin : ŠD Mengeš II 2,5 1,5 Najbolje sta se izkazala Ivić in Benko Aleš, ki sta iz 2 iger doseg- la po 2 zmagi, Jukan, ki ima iz 3 tekem 2 zmagi in 1 remi in Grum (1 zmaga in 1 remi iz 2 tekem) REZULTATI 5. KOLA ŠD VELE Domžale A ŠD VELE Domžale B Biring Tamiz Mengeš ŠD Črni Graben ŠK Komenda II 2/4 Kern Marjan 15/4 Plevel Peter 0.5/2 Štefanič Tomaž 1-5/4 Hribar Franc DOMKO ŠD Mengeš II ŠK Komenda III STANJE PO 5. KOLU 3 : 1 ŠD Kamnik 4 : : 0 ŠS BOR I Dob 1 . : 3 ŠK Komenda 1 2 : 2 ŠD Termit Moravče 2 : : 2 ŠD Trzin 0 : 1 Ivič Predrag i/l 1 : 0 Banko Franci 0/3 1 : 0 Župane Radovan 1/3 0 : 1 Benko Aleš 1/1 3.5 : 0.5 ŠK Komenda IV 1.5 : 2.5 Bilbija 0.5 : 3.5 ŠS BOR II Dob Ekipa Meč točke Šahovske točke Buholc 1 ŠD VELE Domžale A 9 15,0 58,0 2 ŠD VELE Domžale B 7 14,0 55,0 3 ŠK Komenda I 7 12,5 48,5 4 ŠD Kamnik 6 11,5 58,5 J ŠD Termit Moravče 5 10,5 57,5 6 ŠS BOR - DOB 11 6 10,5 46,5 7 Biring Tamiz Mengeš I 5 10,0 50,0 8 ŠD Trzin 6 10,0 41,0 9 ŠD Čmi graben 4 9,5 57,5 10 ŠK Komenda II 5 9,5 49,5 U DOMKO 4 9,5 48,5 ŠD Mengeš II 3 9,0 46,0 IÏ ŠS BOR 1 Dob 4 8,5 53,0 Po 5.kolu je 14-dnevni odmor, ker se v tem času igrajo tekme 2. lige zahod, kjer pa Trzin na žalost ne sodeluje. V 6. koluje naš nasprotnik najmočnejša ekipa, to je Vele Domžale A, članica 1. šahovske lige. Druga dobra novica je, da smo uspeli pridobiti še enega sponzor-ja, tako da nas poleg Bara Repek Trzin sponzorira tudi podjetje BUSCOTRADE iz Trzina. Lastniku Ivić Predragu iz Trzina se zahvaljujemo tako zaradi sponzorstva, kot tudi zato, ker dokaj uspešno prilagaja svoj urnik in lahko nabira šahovske točke za našo ekipo. Med dobre novice prištejmo še izjemne igre Bajec Boruta na 15-minutnih turnirjih; pred njim niso varni niti mojstrski kandidati in celo mojstri. Na teh turnirjih iz Trzina sodelujeta več od ostalih še Župane in Hozdič, ki tudi nabira pozitivne točke za SLO rating. Člani šahovske sekcije ŠD Trzin (Jukan, Župane) smo v letošn-jem letu prevzeli mentorstvo v šahovskem krožku osnovne šole. V krožku je bilo na začetku 6 učencev od 1. do 4.razreda, nazad-nje jih je bilo kar 13. Hkrati se v okviru krožka odvija tudi tekmovanje med ekipami 3.a, 3.b, 4.a in 4.b Manj vesela novica paje, da so se 3 (mlajši) šahisti odpovedali sodelovanju, bojda zaradi preobilice delà in zaradi Studijskih obveznosti. Na žalost pa nismo uspeli s sodelovanjem na državnem prvenstvu II.liga zahod, ki se odvija med 12. in 21. oktobrom v Kranju. Pri-soten je tako kadrovski problem (potrebno vsak dan od petka do nedelje 6 igralcev), kot tudi problem financiranja (potrebno cca 70.000 SIT v gotovini). Ker ne prvo ne drugo ni bilo zagotovlje-no do S.oktobra, je kapetan sodelovanje ekipe odpovedal. Stalno je prisoten tudi problem financiranja dejavnosti šahovske sekcije. Če ne bi bilo omenjenih sponzorjev, bi verjetno šah kot klubska dejavnost v Trzinu počasi odmrl, kot seje to baje dogaja-lo že v preteklih letih. Da ne bo nesporazuma: v dejavnost vsake šahovske ekipe spada tako organizacija lastnih turnirjev (posa-mično in ekipno), kot tudi sodelovanje na drugi turnirjih, to pa seveda stane. Ne govorimo o plačevanje igralcem za igranje, pač pa samo o kritju članarine v šahovski zvezi in kritju prijavnin za sodelovanje na turnirjih, igralcem pa naj bi povrnili stroške pre-voza (torej bencina in morebitne cestnine) in jim privoščili kakšno kavico, sok, sendvič v primeru celodncvnih tekmovanj. Kot predpogoj za delovanje šahovske ekipe (kot sekcija ali kot društvo) paje seveda potreben prostor in oprema, kar pa nam občina preko ŠD Trzin zagotavlja. Za konec še partija Kern (Komenda II. II kategorija) Ivić (Trzin, I kategorija) 1. e2-e4, e7-e6; 2. d2-d4, d7-d5: 3 bl-c3, !8-b4: 4. e4-e5, g8-e7; 5 a2-a3, b4xc3+; 6. b2xc3, c7-c5; 7. cl-g5, d8-a5; 8. gl-f3. c5xd4, 9 dlxd4, b8-c6; 10. d4-d2, e7-g6; 11. d2-e3, h7-h6: 12. g5-h4, g6xh4: 13.13xh4, d5-d4; 14. e3-g3, a5xc3+; 15. g3xc3, d4xc3; 16. f2-f4, c6-d; 17. O-O-O, d4-f5; 18. h4xf5, e6xl"5; 19. fl-b5+, e8-e7, 20 dl-d3, a7-a6; 21. b5-a4, c8-e6; 22. d3xc3, a8-c8; 23. c3-g3, h8-g8; 24 hl-fl, b7-b5; 25. a4-b3, e6xb3; 26. g3xb3. c8-c4; 27. b3-b4. g8-c8. 28. b4xc4, c8xc4; 29. cl-b2. c4-e4; 30. fl-f2, e7-e6; 31 g2-g3, g7-g5; 32. f2-f3, a6-a5; 33. f3-b3. b5-b4: 34. a3xt>4, a5xb4. 35 b3-I3, e4-d4; 36. b2-b3, d4-d2; 37. h2-h4, g5xh4; 38. g3xh4, d2-d4; 39. c2-c3, b4xc3; 40. b3xc3, e6-d5; 41. !3-d3, d4xd3+;42. c3xd3. h6-h5; 43. d3-e3, d5-c4; 44. e3-e2, c4-d4; 45. e2-tl, d4-d3; 46. 13-12, d3-e4; 47. f2-g3, e4-e3 BELI PREDA izposoja opreme civilne zaščite občine trzin Clovek vedno nekaj potřebuje. Zgodi pa se, da kake stvari nima vedno pri roki. Tedaj pameten člověk pretehta, ali bo stvar kupil, si jo izposodil ali pa jo nadomestil z nečim tretjim. Tišti pa, ki stvar ima in bi jo lahko posodil, vedno, kot dober gospodar, premisli, ali stvar posoditi, in če jo, kako bo to stvar nadomestil, če se poškoduje ali uniči. Občinska civilna zaščita ima materialna sredstva, ki jih gotovo enkrat na leto potrebujejo tudi druga društva in posamezniki v občini. Županje zato na predlog štaba CZ sprejel navodilo, po katerem lahko sredstva civilne zaščite pod določenimi po-goji posojajo. Z načinom posojanja se lahko podrobneje seznanite v nadaljevanju: Na podlagi 37. člcna Zakona o varstvu pred naravnimi in drugimi nes-rečami (Ur.l. RS, št. 64/94) izdajam kot župan Občine Trzin O POSOJANJU OPREME CIVILNE ZAŠČITE OBČINE TRZIN 1. člen S lem navodilom je predpisana oprema, ki se lahko posoja, in pogoji izposoje, pristojnost odločanja o posoji, način ravnanja izposojevalca z opremo ter dolžnost poravnati odškodnino za poškodovano ali uničeno opremo. 2. člen Oseha, pravna ali fizična, si sme izposoditi opremo civilne zaščite, ki je namenjena za večkratno uporabo. Če se oprema posoja društvu, je izposoja brezplačna. Če se oprema posoja pravni ali fizični osebi v komercialne namene, je posoja odplačna. Posojnino določi poveljnik civilne zaščite v sklepu iz 4. člena navodila. 3. člen Opremo si oseba lahko izposodi, če ima za to upravičen interes. Upravičcn interes izkaže, če: ima sedež v občini Trzin; ima sedež drugod, a deluje tudi na območju občine Trzin; izkaže, za kakšno potrebo bo opremo potřeboval. Poveljnik civilne zaščite občine Trzin ali oseba, ki jo pooblasti, presodi, ali bo določeno opremo, ki jo je treba večkrat preizkusiti, izročil osebi v uporabo za nedoločen čas, do preklica. 4. člen Sklep o posoji opreme sprejme poveljnik civilne zaščite občine Trzin ali oseba, ki jo on pooblasti, ko preveri, če je zahtevek v skladu s tem navodilom. V sklepu se ugotovi namen uporabe in določi morebitna posojnina glede na določilo 2. člena. Sklep ni potrebno obrazložiti. Zoper sklep tudi ni pritožbe. Frejem sklepa podpiše vlagatelj na sklepu. S tem sklep prevzame vlogo reverza. 5. člen Vsak izposojevalec je dolžan z izposojeno opremo ravnati kot dober gospodar, kar pomeni, da opremo ne poškoduje ali umaže, da jo pred vrnitvijo v skladišče očisti in posuši. Izposojevalec mora vrniti opremo v dogovorjenem roku. 6. člen V primeru kakršnekoli poškodbe izposojene opreme je izposojevalec dolžan poškodbo odpraviti na lastne stroške. V primeru, da izposojevalec tega ne stori, bo to zagotovila pooblaščena oseba civilne zaščite. Stroški bodo bremenili izposojevalca, ki jih bo poravnal na podlagi računa, če pa je izposojevalec prejemnik proračunskih sredstev, pa se ta sredstva v naslednjem letu za toliko zmanjšajo in se namenijo Civilni zaščiti Če izposojevalec opreme ne vrne čiste, se le to očisti na stroške izposojevalca. Stroški bremenijo izposojevalca, ki jih poravna na podlagi računa, če paje izposojevalec prejemnik proračunskih sredstev, pa se ta sredstva za toliko zmanjšajo v naslednjem letu in se namenijo Civilni zaščiti. Če izposojevalec opřeme ne vrne v roku, ki je naveden v sklepu, se za vsak zamudni dan zaračuna zamudnina v višini, ki jo določi poveljnik civilne zaščite občine Trzin. Višina zamudnine je navedena v sklepu. 7. člen Poveljnik civilne zaščite občine Trzin ali oseba, ki jo on pooblasti, sme odreči izposojo določene opreme društvu ali posamezniku, če: • nima upravičenega interesa za izposojo, • z opremo pri predhodnem najemu ni ravnal kot dober gospodar, • je vrnil poškodovano opremo, poškodbe pa ni odpravil; • je najmanj dvakrat opremo vrnil neočiščeno; • najmanj dvakrat opreme ni vrnil v določenem roku; 8. člen To navodilo prične veljati takoj. Številka: 22400-1/01 Tone Peršak Datum: 18. 7. 2001 ŽUPAN ANTON SKRLEP TUDI LETOS USPEŠEN NA HAVAJIH Anton Škrlep iz Trzina je 6. oktobra letos ponovno tekmoval na triatlonu Ironman na Havajih. V kategoriji 50 - 54 let je zasedel odlično 28. mesto med 70 tekmovalci s skupnim časom 12:39:00 (plavanje 1:21:54, kolesatjenje 6:26:12 in tek 4:45:58). Več o tekmovanju si lahko na internetu ogledate na strani http://www.ironmanlive. com/, obenem pa upamo, da bo Anton kaj več o svoji udeležbi na enem najtežjih triatlonskih tekmovanj na svetu spregovoril tudi v kateri od prihodnjih številk Odseva. T rzin je že dolgo znan po odličnih dirkačih v cestno - hitrostnem motociklizmu. 20-letni Jure Kozole (Habat Racing), ki tekmuje za AMD Kamnik, je po Janku Štefetu in Silvu Habatu tretji Trzinec, ki seje okitil z zve-nečim naslovom državne-ga prvaka. Po šestih dirkah za DP v razredu 125 ccm - grand prix, trikrat na Grobniku, dvakrát na Hungaroringu Madžarska in enkrat v Misanu (Italija), je zbral 110 točk, natančno toliko kot pri prvem naslovu leta 1997. Enkrat je zmagal, bil po Na levi sirani Jure Kozole, v sredini mami Helena, na desni brat Luka. dvakrat drugi in tretji, le v Misanu ni stal na stop-ničkah za zmagovalce. Bilje četrti. Jure meni, daje letošnji naslov še bolj zaslužen, saj gaje osvojil praktično brez treningov. Njegova največja tekmeca Luka Nedog in Beno Šteren imata veliko boljše pogo-je, boljše motorje. Doka-zujeta se tudi na dirkah za evropsko prvenstvo, kar je za Jureta po finanční plati nedosegljivo. Ker je na dirkah za DP v razredu 125 GPnastopilo le 7 tekmovalcev, a kljub temu največ od vseh raz-redov, je dobrodošla po- pestritev, da skupaj vozijo s tujimi dirkači v konkurenci za pokal Alpe Adria, kjer je najboljše uvrstitve dosegel z enim tretjim mestom in dvema četrtima, skupno paje osvojil tretje mesto. Ob tem je nastopil še na mednarodni dirki v Panonija ringu (Madžarska), kjer je osvojil peto mesto. »Najbolj pomembno v letošnji sezoni je, da ni bilo padcev, daje tehnika vzdržala, za kar gre velika zahvala mehaniku Franců Žabnikarju, ki je vse za dirke pripravil brez napak - 100 %. Vsak tekmovalec si lahko samo želi takšnega mehanika,« je povedal Jure Kozole, ki so mu letos pomagali pri realizaciji zastavljenega programa: Sitar Dunlop pnevmatic center iz Kamnika, HMC (Habat Miro), Color, Nolan, Clover, največ pa gre iz domačega podjetja Habat d.o.o. Miran Kokalj 35 LET ALPSKEGA KVINTETA Alpski kvintet sodi med tište glasbene skupine, ki so močno zaznamovale tako slovensko kot evropsko glasbeno sceno, še posebej pa alpski prostor. Gre za kvintet s pevci, ki je požel navdu-šene aplavze tako doma kot v tuji-ni, posnel je kar petintrideset no-silcev zvoka, ustvaril čez štiristo izvirnih skladb ter v evropski glasbeni prostor prinesel izviren odtenek slovenske domače glas-be. Na domačih tleh je našel le nekaj posnemovalcev, precej več pa jih je v tujini, kjer je svoje čase Alpski kvintet posnemalo kar j okoli sto glasbenih skupin. Delo Alpskega kvinteta lahko raz-delimo na tri obdobja. V prvem, z začetkom pred 35-timi leti, so se morali glasbeniki kljub dokajšnji ■zvimosti potrjevati iz tedna v teden v tujini, v manjših in večjih lokalih. Zatem je sledila tako imenovana zlata doba kvinteta, koje 'mel kot poklicni ansambel na Široko odprta vsa vrata, nastopal Paje na največjih evropskih od- Po tridesetletnem profesionalnom delu paje přešel ponovno v Matersko delovanje, v igranje «mo v lastno veselje in v veselje Poslušalcev. ^a glasbeno izvirnost so ves čas skrbeli odlični člani skupine, SsJ0 Prešern, Jože Burnik, Jože Antonič, Janez Per, Edi ; Ma,^3 m tudi drugi, besedilna drugačnost paje bila na skrbi a Stareta, Elze Budau, Jožeta Antoniča, Ivana Sivca in drugih. Vsekakor gre za avtorski potenciál, ki je bil ali je še vedno med najmočnejšimi na slovenskih tleh, prihajajo pa tudi nove moči, tako iz vrst ansambla kot zunanji sodelavci. Seveda je k izvirnosti veliko pripomogla tudi odlična izvedba, tako v instrumentalnem kot pevskem pogledu. Slednje je bilo v preteklosti najbolj izrazito v pevskih kre-acijah Ivanke Kraševec in Ota Pest-nerja, sedaj pa v izvedbi Irene Vidic in Mihaela Možine. Alpski kvintet je obredel z živo glas-bo velik del alpskega sveta, nastopil je skoraj na vseh radijskih postajah v Sloveniji, Avstriji, Nemčiji in Švi-ci, seveda pa tudi marsikje drugod. Dobival je povabila najbolj znanih evropskih televizijskih postaj, kot so ORF, ZDF, ARD, SRG, RAl, SAT 1, RTL, BR, SW in drugih. Brez kovanja v zvezde lahko rečemo, daje segel zelo globoko v evropski prostor in tako rekoč v srca vseh Sloven-cev in tudi v velik del Evropejcev. Ob jubilejnem letu nastopajo pri Alpském kvintetu Jože Antonič, Janez Per in Edi Semanja (trojica iz prejšnje postave) ter mlajši rod, ki ga sestavljajo Matej Bovhan, Franc Maček, Irena Vidic in Mihael Moži-na. Ob 35-letnici prihajajo med nas z novimi skladbami, seveda paje izredno prijetna tudi zgoščenka s 15. Alpskim večerom, ki je bil maja na Bledu. Z dvema jubilejníma koncer-toma - na Bledu in v Mengšu - pa bo novi Alpski kvintet poka-zal, da še vedno sodi v sam vrh slovenske domače glasbe in da res vsi »alpčki« nosijo glasbo še vedno v srcu. I. Sivec MODRA GALERIJA V DOMŽALAH Ce se večkrat zapeljete v Domžale ali pa se tam le sprehajate in ste že rahlo utrujeni od vseh trgovin in barov, vam priporočam (še posebej, če ste ljubitelj umetnosti), da enkrat za spremembo obiščete Modro galerijo Pevec s.p. na Ljubljanski cesti 90 (za tište, kijim imena ulic delajo, tako kot meni, težave, galerija se nahaja v slavném SPB-ju). In zakaj vas pošiljam ravno tja? Ker v Modri galeriji razstavljajo tako akademski kot ljubiteljski slikarji, ker lahko tu najdete raz-stave fotografov, kiparjev, modelar jev...,in sicer tako iz Slovenije kot tudi iz tujine. Če naštejem samo nekaj razstavljavcev, ki so svoja delà že predstavili: akademski slikar Juruj Kravcov iz Rusije, kiparka Ljuba Hahonin in akademski slikar Sergej Hahonin iz Sibirije, akademska slikarka Rigmor Kubijak Rasmussen iz Danske, akademska slikarka Avive Neeman iz Izraela, maketar ladij Brane Cerar, fotografinja Helena Plahuta ... Najmlajši, ki je do sedaj tu razstavljal, pa je se-demletni ljubiteljski slikar Luka Ivartnik V izredno kratkem času (galerija deluje šele dobro leto) so tako vse-ga skupaj imeli že 19 razstav. V galeriji lahko razstavlja praktično skoraj vsak. Možnost postavitve razstave lastnik daje začetnikom, ki se želijo predstaviti širši javnosti. Razstavljavci se največkrat samijavijo in izrazijo željo, da bi razstavljali. Najem prostora je brezplačen, prav tako je poskrblje-no za kulturni program in skromen prigrizek. Torej če imate željo predstaviti svoj hobi še drugim Ijudem, se kar hitro oglasite gospodu Pev-cu, saj je galerija zasedena že do leta 2003. Seveda pa se izdelke (bodisi slike bodisi makete, fotografije), ki so razstavljeni, lahko tudi kupi. Cene so zmerne. Verjetno vas zanima še njihov delovni čas. Galerija je odprta od ponedeljka do petka med 7:00 m 12:00 in med 15:00 in 17:30. Če pa si slike raje ogledujete v kak~ šnem drugem terminu, pa galerijo odprejo tudi izven delovnega časa, prej morate le zavrteti telefonsko številko 01 7215 967, pokličete pa lahko tudi na GSM: 041 697-710. Modra galerija prisrčno vabi tudi na otvoritve razstav, kijih imajo vsak zadnji petek v mesecu (v novembru torej 16.11. odprtje razstave slikarke Šonje Prah in 30.11. otvoritev razstave slikarja in kiparja Bojana Puklavca). Mateja Erčulj KAKO ZMANJSATI STROŠKE IV. Ko napoči čas obnove kotlovnice, največkrat pomislimo samo na zamenjavo kotla, vendar moderne naprave ne delujejo brez-hibno, če manjkajo nekatere druge naprave ogrevalnega sistema. Še slabše je kombinirati komponente stare kotlovnice z novimi, še posebej če zamenjamo tudi vrsto energenta. Zamenjava ogrevalnega sistema in zamenjava energenta sodita med večje investicije. Najpogosteje se za to odločimo, koje kotel že tako dotrajati, da gaje potrebno zamenjati z novim. Odlo-čitev pa ni preprosta, saj ne moremo gledati le na trenutne cene energentov, poznati je potrebno energetsko politiko države, svetovne razmere (zaloge, zadostnost dobave, enakomernost dobave, ipd.), upoštevati je potrebno ekološka vprašanja, po-membni so tudi pogoji okolja, v katerem bivamo. Tako bi, če bi zdaj prešli z lahkega kurilnega olja za ogrevanje k zemeljskim plinom, nekaj prihranili pri stroških ogrevanja, ni pa taka cena zagotovljena dolgoročno. Glede tega je še precej vprašanj okrog utekočinjenega naftnega plina, uporabe biomase ipd. Država je tišti generator, ki bi morala s spodbudami in subvencijami po-večevati število uporabnikov določenega energenta, npr. zemelj-skega plina, saj je to najbolj čisto fosilno gorivo, ravnanje z njim je dokaj preprosto, delovanje hitro. Pri zamenjavi kotlaje izredno pomembna pravilna izbira, tako glede moči kotla kot izvedbe. Enako velja za vse pripadajoče Energetsko svetovalna pisama Kamnik - izpostava Domžale 1230 Domžale, Ljubljanska 69 tel.: (01)722 01 00, 722 13 21 naprave (gorilnik, regulacijske naprave, priprava tople sanitarne vode). Pri istem energentu lahko izberemo različne izvedbe. To bistveno vpliva na porabo toplotne energije in višino stroškov za ogrevanje. Razlike v porabi energije med zastarelimi in naj-sodobnejšimi napravami so zelo velike, saj imajo na primer naj-novejši kondenzacijski plinski kotli celo do 15 odstotkov boljše izkoristke. Obnovljivi viri lahko občutno zmanjšajo porabo toplotne energije iz fosilnih goriv, na primer pasivno (zimski vrtovi) in aktivno izkoriščanje sončne energije s sprejemniki sončne energije (priprava tople vode), s toplotno črpalko lahko ogreva-mo toplo vodo in ogrevamo stanovanja, pogoj paje dobra toplotna izolacija in nizkotemperaturni sistem ogrevanja. Računati je potrebno z dokaj visokimi investicijskim! stroški, ki pa so zelo različni glede na različne možne sisteme in izvedbe. Med večje investicije za varčevanje z energijo sodi tudi pravilna izvedba toplotne izolacije hiše in zamenjava oken. S tem po-segom lahko bistveno zmanjšamo porabo energenta, če je izvedba pravilna in če so naše bivalne navade naklonjene varčevanju (odprta okna pozimi, ipd.). Domžale, avgust 2001 ESP DOMŽALE IVAN KENDA, univ.dipl.inž. PROBLEMI S PARKIRANJEM TUDI V _STAREM DELU TRZINA Ne boste verjeli, ampak s problemi »stojećega prometa« se srečujejo tudi prebivalci starega delà Trzina in ne le v Mlakah ali v OIC. Na sliki lahko vidimo modrega Opia, ki je celo nedeljsko deževno dopoldne (zanesljivo več kot tri ure) takole parkiran oviral promet na stranskem kraku Jemčeve ceste. IZ TRZINSKE CRNE KRONIKE 01.09. 2001 INTERVENCIJA Prvi šolski danje bil za nekatere težko pričakovan, drugi pa se bodo letošnjega spominjali malo drugače. Pred stanovanj-sko hišo na Ulici Kamniškega bataljona so se sprli S.O., S.K. in M.R. Ker seje besedno obračunavanje sprevrglo v fizič-no, je morala posredovati policija. Zoper kršitelja so policisti podali predlog za uvedbo postopka pri Sodniku za prekrške. 08.09. 2001 NAJDENI UKRADENI PREDMETI Starši se zaradi svojih otrok večkrat znaj-demo v neprijetni situaciji, saj jih želimo ne glede na okoliščine in posledice najprej zaščititi. Tudi prikriti kaj, česar ne bi smeli. Tokrat seje občanka odločila v prid oškodovancev. Policiji je prijavila, da ima njen pastorek v svoji sobi več predmetov, ki jih ne pozna. Pri preverjan-ju so ugotovili, da so to avdiovizualne naprave, ki jih je pridobil pri kaznivih dejanjih. Policisti so jih zasegli in sedaj poizvedujejo za lastniki. 15.09. 2001 VROČEKRVNI STANOVALEC IZ LOBODOVE ULICE Zadnjič sem se deset minut vozila po parki-rišču pred faksom in iskala prostor za svojega »jugača«. Ker nisem imela sreče, sem parkirala kar pred bližnjim blokom, kjer so že stala tri parkirana vozila. Mudilo se mi je - kot vedno, zato sem bila zadovoljna, da sem končno ugasnila motor. Še predno pa sem izstopila iz avta, meje stanovalec bloka iz svojega balkona opozoril: »Tole pa ne bo šio.« Kri mije še bolj hitro zaokrožila po telesu in mislila sem si: »Bedak, kaj ni-maš drugega delà, kot da težiš navsezgodaj zjutraj?« Podobni občutki nas nemalokrat preplavijo. Veliko křivic je na tem svetu. Vseeno pa se moramo brzdati. Preberite, kaj seje zgodilo občanu. Pozno popoldan je voznik osebnega avtomobila O.M. prehitro vozil po Lobodovi ulici. Stanovalca U.J. je to močno razjezilo, zato je vozniku na cesto pred vozilo vrgel kanto za smeti. Taje zavri, daje preprečil trčenje. U.J. je pristopil k vozniku in ga skozi odprto okno večkrat udaril z roko po Zdaj nisem več sve Ina stvar, nisem roža in ne kamen, sem Ie zaie svelel plamen. Gradnik ZAHVALA Ob boleči izgubi nenadomestljive mamice, življenjske sopotnice, hčere in sestre marjete klavžar iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem za •krečeno Pisno in ustno sožalje, za darovano cvetje in sveče. vala ker ste jo pospremili na njeni zadnji poti. Posebna zahvala velja učencem Isk raZreda in "jihovi razredničarki Andreji Kamer. Krena zahvala tudi g. župniku Pavlu Krtu in g. župniku Jožetu Tomšiču ter • 'adinskemu cerkvenemu pevskemu zboru Žolne. Zalujoči: vsi njeni obrazu, nato gaje izvlekel iz vozila ter ga vrgel na tla. Tako se konča, kadar se ne vzdržimo, in U.J. se bo moral zagovarjati pri sodniku za prekrške. 23.09. 2001 POSKUS VLOMA V STANOVANJSKO HIŠO Še vedno smo na Lobodovi ulici. Tokrat je lastnik stanovanjske hiše sporočil, daje neznanec poskušal vlomiti. Iz neznanega razloga je dejanje opustil in je ostalo le pri poskusu. 24.09.2001 VANDALIZEM PRI OSNOVNI ŠOLI Med vikendom so neznanci, najverjetneje mladoletniki, popivali in razgrajali pred OŠ Trzin. V ponedeljek so v okolici opazili razmetane koše za smeti, razbite stek-lenice in sledi bruhanja. Scena je tipična za 21. stoletje. Vem, da se to ne bi smelo dogajati, ampak včasih mladi nimajo prave možnosti, da bi drugače izrabili svojo energijo. Vse preveč so prepuščeni sebi. Tudi meni seje to doga-jalo pred desetimi leti. Brcniti v koš - ni lepšega, da pokažeš: »Upam si, briga me!« Danes sem pa že preveč zaposlena s smetmi po lastnem stanovanju. Tudi mladi razgrajači bodo nekoč - upam. Do tedaj pa naj se Ie izogibajo območja okrog šole, saj bodo policisti opravljali pogos-tejše kontrole. 27. 09. 2001 ROP BANKE V TRZINU Za zaključek pa čisto pravi rop - kot iz filma. Malo po odprtju Ljubljanske banke v IOC-i Trzin je neznani zamaskirani storilec izvršil rop. Přeskočil je pult, pobral približno 700.000,00 sit in zbežal proti gozdu. Takoj so aktivirali razpoložljive policijske patrulje, vključno z vodniki službenih psov. Pregledali so okolico, a roparja niso izsledili. Ogled je prevzela ogledna skupina iz Policijske uprave Ljubljana. V.P.O. Vř^OČA ŠTRAN Ker v uredništvu Odseva ne vemo za vsako prireditev, ki se bo dogajala v naslednjem mesecu, vabimo vse, ki pripravljajo kako zanimivo prireditev, da nas o tem obvestijo. Vročo stran ureja Tanja Prelovšek Marolt, zato se s svojimi podatki obraćajte nanjo (tel.šl. 7213-529). Pokličite Tanjo in za vašo prireditev bodo izvedeli vsi Trzinci! 27.10. 15.00 Kulturno-umetniško društvo Trzin (Teater Cizamo) in Barca Otroški dan čarovnic 15.11. Kulturno-umetniško društvo Trzin in Občina Trzin Tematski kulturni večer 17.1 1. Planinsko društvo Onger Trzin -Mladinski odsek Izlet: Ribnica - Sv. Ana - Stene Sv. Ane November Društvo prijateljev mladine Trzin in OŠ Trzin Delavnice za osnovnošolce med jesenskimi počitnicami November Turistično društvo Trzin Koncert operne pevke Ane Pusar Jerič maam mmaa^ Š3í* Društvo upokojencev Žerjavčki Žerjavčki vabijo vse upokojence - člane in nečlane vsak ponedeljek od 16. ure dalje v gostišče Bor pri Mercatorju v novem Trzinu (S* Strelsko društvo Trzin Strelsko društvo vabi vse ljubitelje strelskega športa vsak dan od 18. do 20. ure na strelišče. EST Planinsko društvo Onger Trzin - Mladinski odsek MO PD Onger Trzin vabi v svoje vrste mlade, ki jih zanima »odkrivanje nekoristnega sveta«. S planinskim krožkom na OŠ Trzin bomo nadaljevali v sredo 3. oktobra ob 15. uri (v učilnici zemljepisa), dijaki in študenti pa ste vabljeni vsak drugi četrtek v mesecu ob 20.00 v društveno hišico (projekcije diapozitivov, dogovori za ture,...). >3f" Športno društvo Trzin - Šahovska sekcija Šahovska sekcija Trzin bo nadaljevala s ponedeljkovimi srečanji prvi ponedeljek po 15.septembru ob 19,30 uri. Informacije o tumirjih - internet www.sah-zveza.si ali teletekst 599 ali 041-679-515 Rado KW Sekcija Veteranov vojne za Slovenijo Sekcija Veteranov vojne za Slovenijo obvešča člane in vse, ki še niso člani, da imajo vsak prvi četrtek v mesecu ob 18. uri srečanja v prostorih stare OŠ Trzin, Mengeška 22. Vse veterane vojne za Slovenijo vabijo. da naj se jim pridružijo. OBVEŠČAMO VSE KRAJANE, DA BO KOMEMORACIJA OB 1. NOVEMBRU PRI SPOMENIKU PADLIH PRED OSNOVNO ŠOLO V TRZINU V ČETRTEK, 25. 10. 2001, OB 17. URI. 00 ZZB NOV TRZIN VLJUDNO VABLJENI vA^ rERSAEV Illyrien ■çia Lioíbach^lezirft Krvirz.. TA 7: TRZIN Franci scej ski kalaster 1825 M 1:2 880 , LEGENDA: --' , zidana poalopja I' ' Ilesenaposlopja I Sfc 1 ccrkev 1 lesen raosl I ojačan z železo m —I lesen most j potok PSaia znamenje U- ' I vojaška cesta 1 ko merci alita, trgovska I ali deželna cesta J njiva I trávník trávník s sad mm drevjem sadovnjak } srednje doraáčen I iglast gozà ío&MnAtML Pćtc Frančiška Pire Stara pot 2 61234 Mengeš tel.:/fax: 01/ 7237- 185 AKCIJA: SVECE!!! RTV SERVIS COms.p. telefon: 01 564-17-9I Ljubljanska 44, Trzin GSM: 041 644 -121 Popravila: - TV sprejemnikov, ■ PC monitorjev, - audio naprav. Montaža klasičnih in SAT anten ter avtoakustike HUBAT Dobtao 73*1234 wirr ,v: ; 1. novembrom vam nudimo * rezanega cvetja * lončnih krizantem * mačeh * gotovih aranžmajev * aranžma po vaših željah Telefon;01/723 09 00 www.hp-commerceji Čistilni servis Primož Zorec s.p. Depala vas 5, Domžale Tel.: 01/ 72 41 657, 041/ 695 339. 01/ 72 42 489 ■ vse vrste preprog • vse vrste i tople pode ter marmor Čistimo: zaves (tudi lamelne : Pridemo na dom. po dogovoru lahko ludi ob vikendih in praznikih. čistilni servis imamo v Depali vasi tik ob cesti z velikim parkinšćem. Odprto imamo vsak dan od 7h do I9h. ob sobolah od 8h do I3h. vis Zorec. Trgovina z gradbenim malerialom Krakovsko 4B. DOMŽALE TEL n.i. 01/72 20 020 TRGOVINA 01172 20 560 FAX 01172 13 288 e-mail dom@sam.si hup.llwwtv.sam.si S41/L Trgovina z gradbenim malerialom Zg. Siranje I A, Slahovita TEL.: 01183 27 030. 83 27OJ5 FAX: 01183 27 045 e-mail: il@sam.si OD OPEKE ... DO STREŠNIKA ... in še mnogo več ...II! DODATNI AKCIJSKI POPUSTI DO 10 % NA STREŠNE KRITINE, HIDRO IN TERMO IZOLACIJE, OPEKO, PROGRAM UREDITVE OKOLICE, BARVE ZA PO LEP SAN JE DOMA IN KERAMIKO VABIMO VAS, DA NAS OBIŠČETE IN SE PREPRIČATE O NAŠI PONUDBI. Za kamionske pošiljke vam nudimo převoz fco kupec in možnost dostave z avtodvigalom. V trgovinah Vas pričakujemo vsak dan od 7 - 19 ure, ob sobotah pa od 7 - 13 ure. internet : www.sam .si V SAM-u NISI NIKOLI SAM !!! £ c c E D C C Ë l E fô / EKO AKCIJA □ □ DWmc PP#Cn|i\ Mineva že več ko! leto dni, odkar smo v Domžalah odprli prvi ekološki otok in s tem začeli z akcijo ločenega zbiranja odpadkov. Danes so ekološki otoki postavljeni po vseh krajevnih skupnostih v občini Domžale in občini Trzin, uporablja pa jih več tisoč občanov, ki se zavedajo. da lahko le s skupnimi močmí naredimo nekaj za večjo kvaliteto našega okolja. Če se doslej še niste vključili v akcijo preudarnega ravnanja z odpadki, storite to zdaj! Poiščite na zeleni karti najbljižje zbirno mesto - ekološki otok in odlagajte odpadke v posebej označene zabojnike. S tem boste tudi vi po svojih rnočeh prispevali k varovanju narave in k ćistejšemu okolju.