295 feievilk*. Ljiihijanm sredo 24. decembra. XII. leto, 1879.
SLOVENSK
liti.i     vmi.' tlan,      zimu     -m ■ Ifl t'iuMc (.o praznikih, Ter volja po poAti proionian /..» ti v hI i* o  n^mitku ti o >. o I ti za rolo loto  Hi tflil., za pol I 'ta h (fl.,
J* SSbfl lota 4 f,l<l    —  /m I«j n bijh uo ttru* poftiijaida hm tit>ui za oolo loto l.i jclti., /.a <Vtrt l«<tH M :-.l.t   80 In . zh on iiiohoc 1 ."M   t" kr.    Za pošiljanju na itmi       ri".'ii!i» 10 kr. za uicu« , ',M kr. u Aotrt lota.  —  Za tujo dololo toliko več,  kolikor poAiniiia izmota.        /.» fMpodf Beitetjfl Dl Ijiidnlidi Aolah in •t (lijaku volja /ni Jana cona in aiotir: /a L i ubijano za ćotrt lota 'J fM, f><> kr., po poAti projoimtn /.a totrt lota M tfld.  —  Za oznanila h.- oUritjn »d Autiriitopno potit-vrato t> kr.. Ao ao oznanilo onkrat tinka, !> kr., r«i no dvakrat, in -t kr., to no tri- ali vookrat tinka. Dopisi naj ao izvolu fraiikirati. — Bokupial m«, no vračajo.       U rotim A l v o jo v Kjiitiljam v Pran« Knliuaiiovuj liiAi At. 8 .gltdnIHIlN molim". Opravniitvo, na katero naj ao DlaLgovolijo pošiljati naročnino, roklatiiHcijo, o/.naiiila, t. J, adininiittrativtii- u Ti.  jfl v „Narodnoj t in k urni"   v KolSMSOVlj liiAl.
Kedaj beseda meso postane?
Prvi minister lisičjimi-ko polovino našu države, gri f Tai II , je tdovesno v dunajskem pni liiiiiin: u izrekel 5. decembra 1H7*.) to besede: .Avstrija |iak je sestavljena ls raznih narod uuHtij, katerib pravice ee pa tudi morajo varovati... Tudi S lova nje m drugo v AvHti iji živci u narodnosu se ne smejo na steno pritiakati; um bo en a k opravu u laki ur   v  našej Avstriji."
1'rv.č menda se je tu od najvišjega meata T Avstriji, od vladuiga Bedeža govorilo o Slovanih v Avatriji. 1'rej ho je pri naa včasih, kadar ho mj bilo i/ogniti k večjemu o po.su niezmh naroduoatib omenjalo, a skupnega na 4ega i in ena slovanskega ao ae viAja gospoda skrbno varovali, kot nečesa, ki jhu je nevarno iu kar ae ima »aliiuti.
Kavno tako je grofa Tli IVoja tu spredaj citirana beseda, da ho „S i o vanju ne a mojo na hi. o u u pri ii aka u", pravi odlotui vit. »lm preklic uli deinenti /lugiasuo enako glasate hu (lii protivnu pomembne) ini/.o llt-uaiovv, loga nu^ifi uega muh tUjCa, ki je v Avstrijo pri-l'omal in tu iu vrhunec piiin/ivhi, tom-iju „p riti h Uh n ja Slovanov na steno" izuaAul in pmU.'o /a pritiska ujo osnoval. Tu praktičnu puti. U. u,o na Mino se je zaduja leta pod prejsiijo nemško UHtavovorno vlado Attor-speiK-LssaerjOVO /lu.sii pri nas Slovencih a tako b r u t. a 1 u o h t j o vršilo, kakor ju no hiiiuiiiO in no muti mu po/ubiti mkoii!
Mi ne nioromo potabiu krive m pritiskanj
prejHUjo uhu.vovtrnu vladu, ker ao vedno njih dokaze iu sledove okulo m ho v dimu, kamor
pogledamo,
Su zmiiuiu oliHtoji nas dtželm /.bor, kjer
je zloglasna brutalna vlada ustavovernemi Au i* i * 11 f 11 ■ 11 a > ■ ■ f r i f v i1 ^ a miniateratfS naredilu l volilnim terirzmoni čudež, da vluda 5 procentov Nemcev in ponetiitenoov nad 95 procenti Slovencev. In na felu deZelne^a odbora in deželno uprave ntoji ao ziniroin ino*, ki iiiihIi, da je od države in dežule /a to platnu, da organizira politično agtacijo zopor alovon-Hki narod iu celo zdanju vlado.
Šo ae v naAih Aulali germnnizirn in na4 domači narodni jezik v kot postavlja kakur popeiuliii, — v arednjih Aolah ata mu odloceui lanu pičli dve uri na teden.
So ho v ntiAih uradih ra trdega Slovenca uraduju v tujem mu jeziku. 1'olu divji narodjo kakor ao na pr. Albanci, imajo hvoj nnrodui jezik v Hoduijah in upravi, colo A natrija jo v Boaiii puatila ali uvela narodni jo/.ik v sodni-jah in upravah kolikor obfiuJSJO z nanulom, — le Slovenec, — za 60 let v kulturi naprednejši — mora v avojih uradih Ae vedno tuj jezik si i "tati in na papirji v hllO dobivati.
So veft rečij je, oatulin i/. /.1 h in neprijetnih ftaHov p rej An jo vlade, katerej Bog daj VStaJ mir in pokoj, ali nij treba jih ntiAtovati, kor /apisano ao v atenogmličnem protokolu državnega zbora in deželnih zborov. Z neznanjem onih faktorov in htvarij, ki nas , S o-vence" na steno pritiskajo, ne moro ao torej i/.K0varjati inluo, atlnr so za javno življenje bnga, to mu je prav aloveuska žuririlistiun ne/.uaua in nedostopna, katoru ph jo uže tisočkrat m tlst'u'krat poiiavljala in jih bode morala še punavlji ti, ti o k I o r ne bode od tina v. oh avstrijskih Slovanov toliko simpatično posdravljuua m v državnem zhoiu podpirana T u a T1 o j u v a vladu a v o j o ustno d a u e j a v u u   o 1» 1 j u b o   ti e i a n s k o izpolnila,
dokler n e h o d e b e s e d a tu e « o p o h t a I a ! Mi imamo od gospoda ministra pat nion)ico, ime na njej jo dobro in zaupaiija vredno, ali mi Slovenci hiiio po britkih izkušnjah tako ne/nupui, da bi rudi akoro kaka znamenja, kuku dokaze gledali, da je inenjiot od r>. dec. 1H70 res tudi kovaiuga denarja v rudna.
Nas n'ovenski naru.I Illj vmč otrok Mi injsimi podobni detetu, ki svojo mamico prosi, naj mu i i.i ivitH must c z nebea doli za igračo. Nase narotlne terjatve iiijho noilosugljive, ao OatOrOS in kulturne. ToIok vnuga našega srca Imajo /u u ho vso našo pamet in razum vsa ciga človeku, kateri hote iu zna piaviten biti Ae komu drnzemu nego te sam suhi, kakor naši neiuAkutarski in uatiivoveraki protivniki.
Mi pa tudi oljarno podobni onamti otroku, ki
so je <lal pregovoriti, da BJVgOVO razbilo in krvavo čelo ne boli njega tuiipuk psa ; mi si no damo dopovedovati, da )e BoM tu kar „ua, mi ai ne pustimo doka/.oviiti, ila ravnopiMviioat u>.e vso imamo in da nijaino oh steno prti-sneni, kakor ho hoteli ustavim rci dokazovutt.
PrlsnamO a cer, đs doadlj je miustordvo imelo važne skrbi zlasti lirambeuo ali vojaAko poituvo iu tla jo sa to opuščalo vae iZ|»re-memhe v upravi, kor jo prej hotelo situ vari jo v državnem zboru pojasniti si. Tu je /.daj jasna. Tudi poslanci slovenskega naroda ho h svojim oboalanjsm in glMOVanjSm pokazali, ila hotd vlatlo ni mimsteiv>tvi) lojalno podpirati. Zu to smemo z vao pravico pričakovati, •Iu ae obljuba, ki leži v nnnistor TaidV-jevih husvduh za t no škuro uže i/pol lijevati v tlej tvoj li, če ne z vsem n \ enkrat, kar jo put res težavno, pu vsaj korak za kor..kom. lloicdu lana mož vel|ti.
festBttimJU
Slomškovi zbrani spisi.
Tod tem iiuhIovoiu ju i/dal muiljivi gospod M ha liii.dtiv.itk, Vikari] v PtUJ), uže t, i e i. | o
obairuo knjigo, ki obsega 21 livotoplsoi Btom* Akovm. Ti podajajo a veliko igovornostjo m obsit nosijo popiaauo alvanje m delovanje um
gill za pieliujoitjO tdovoiiaku lutroUno.ii RaslUi udi p.saleljev (n. pr. Ahucm,   Staniča, Volk iiit-n. i,   pa   tUdI   spodi v/gletludi m uiicliuniti Uio/ l,ii. pi. RadaCkega),   Sč živo besedo nam riBo Sioiusvk njdi uiinljoiijo m prizadevanje na koriHi uoogtga človeštvu.  Tri vsakem veljaku kaže,   kako   so  mu jo  bilo trubu proti noiui ozirati, uit mj onemogel v Hvojtm trudapoiueui delovanji,  m  kauo je nahupil tolažilo in po Vračilo v Hveaii,  ilu  svojo  dolžuosti spoluuju Zau,., lepo vrsto krepostnih  mož prodrituvljn nam Slumšek v spodtuijo, da bi jo posnemali in po njdi vzgledu domoviui koristih.
A no le jadro to km go |f hvalo iu pn« poiotonju vretluo, tudi n;ena beseda zaslii/iije naAo pozornost. SlomAek jo poleg llavn karjs,
Metelka m Vortovos najboljši slovenski proaaih od Vodnika do Levatika, Njogovl spisi so odlikujejo pu olstOStl jo/ika, glubokosti miAljunja in tuieiiju, ter mm njo SO iz lingvističnega stališča foasi celo ktiiMčui mit DOVati. „S.tmi "okov
slog -- pravi JansiiS — jo skosl in slo i
ugla|fii, besed*  m po>'obe dumaču, i/imj I,u t Btva posnete, uurodno,  torej tuli narodu v sico BOgajO."
SloiuAek je videl, da jo odgOJS le ua podlagi tloinio'ona |e/,iku mogoča. Za uresničenje tega principa jo neumorno deloval vas 6aa
svopga livenja, VSlaStJ pa kot dekanijski m sk» lijski .' 111 - U i nad/oinik. S tem pa Ae nij hotel nemščine odstraniti, kakor so mu Očitali njegovi nasprotniki Nemci, nego držal se vedno pravila: Kolikor jezikov znaA, toliko ljudij veliaA.
SlomAek je sprevidel, kako močno potrebujejo Slovenci dobrih knjig. Dobro vedo, da
le   v združeni i  je  mot,   iklsoll je u tanoviti
„dnr-tvo ia IsdavsDJs dobrih Blovsnskita bukev".
A kar je hilu Neiuconi uit davno dOVOljSDO, lega vlada Sluveiuoin mj dopustila: prepovedala je ustanovitev takega drutva. S oni^uU io dobro vedel zakaj in pisal svojemu prijatelju: HPoasmstni prstsneino svojo moi! m onomoromOt To vidijo aovralniki io ustavlja »
vse dobro z domiAlpiumi vsalio hnh\ Viiular ne tO nikakor no bodo zadei Ia«al0 dalati V Vlftjo Čast božjo in blagor tistega ljudstvu, mej katerega me jo previdnost postavila — "
SlumAok je znal popularno pisati. K« t i/visteu psdsgOg jo vedel, da se moro ljudstvu le ima knjiga prikupiti, ki ju v narodnem duhu in un podlugi narodnemu iniAljenja osnovana. Slovensko ljudstvo jo krepko, dovtipno, ljubi petje in Aule. To je Slomšek apo/nal ia po tem jo uravnal svoje ipllt. Tudi Levstik ju silno poudurjal, da Hlovenski kmet potrebuju v prvej vrati kratkočaauib in podutnih stavkov, ki ho v domatem duhu pisani,  u no
Češka spomenica.
(''»hi bo te dni objavili oao h po menico, katero ho pred kratkim izročili Nj. veličanstvu cesarju in mirjisterskeniu predsednika grofu T»affe)u. Spomenica je jako obširna, da hi našteva in zahteva Hamo o I pravo največjih krive, ki ho ho godile tekom zadnjih let če-Sken u n mi iu. Štiri oihielke ima tu Mpomen ca, in 8 cer 1. ■• htevt t ji UthoV g'edo ravnoprav nosti tenkega jezika v Dt*tdih in Hodnij« h; 2 zahteva o Gebi ravnopravnost čeAkemu je/>ku na praAkem vseučilišči \ .'1 ravnopravnost teši en u jeziku v srednph Aolah in 4. v olrt-nijskih Aolah.
1. Ravnopravnost čeAkemu jeziku v uratlib in Hodni)ah. Po členu 19. državnih osnovnih zakonov no vsi narodje ravnopravni in država priznava ravnopravnost vseh deželnih ježkov v Aoli, uradu in javnem živ ljenji. Na ČeAkem in Moravskem pak je priznani deželni jezik ČeAki. /a to zahtevalo Cehi, da mora h ti uradni jezik oblaatnij in sodnij prve stopinje 6i jezik, ki ga govori večina prebivalstva; v druzih oblastnijab, ki imajo opravka 8 celo tieželo ali z več okraji, naj bode češki jezik javnopraven uradni jezik z ■emAkim. Pri obfovanji podložnih oblastni) znad-atoječimi se mora rabiti jezik večine prebivalstva. ViAji uradi naj občujejo h podložnimi v 6nem jeziku, katerega rabijo slednji. K lo ima opraviti E6 HodnijBtni in oblastni jami, rabi lehko pri tem jeden ali dragi deželni jezik, vse obla-Btnije pa morajo uloge v istem jeziku reševati, v katerem so pisane. Javne službo ne dobi nihče, kdor ne zna popolnem ol wh deželnih jo/ikov pismeno in ustmeno, a zdanji uradniki, ki so zmožni Hamo jedne^a ali tiru sega tleželnega jezika, prestaviti ne imajo tja, kjer ljudstvo on jezik govori, katerega so sami zmožni V vsakem uradu pa ho mora vsaj jeden uradnik nastaviti, ki zna oba deželna jezika popolnem. V Šleziji, kjer je vsled mioisterakega ukaza od 8. nov. 1851 povsod uveden uradni jezik samo nemški, mora biti odnio polski in čeAki jezik ravnopraven uraden jezik. Te zahteve so take, pravi spo menica, katere se brez vseh to koč dadu izpolniti, ker njim naspruti ne stoji nikakerftnn ovira, nobena postavna določba. IzvrAenje teh zahtev odvisl jedino Hamo od rosne vladine volje, in ta mora dati čeAkemu narodu njegove pravice.
2. Ravnopravnost ČeAkemu jeziku na vseučilišči v Pragi. Poti to točko oaglaAa spomenica osnnvanie in poznejAi rtizvoj praškega vseučilišča. Oeftki jezik se je izpodrinil iz tega zavoda h početka popolnem, liozneie pa se mu je nakazalo samo neznatno mesto. /Iu se mora to predrugačiti, tla se ustreza žel|i cesarja Karla IV., ki je dejal, tla mora h ti vseučiliAfo v Pragi za vse sinove čeAk»», Slovane tako kakor N mco. (,'oAki pn fesorji predavajo na Kinkem in drugo 1 po tujem ti botlo priAli nazaj domov, kakor Irtro se zboljAajo zdanje razmere. Spomen ci potom razpravlja zgodovinsko str*n vstučihftča v Pragi in potem zahteva, ka se tudi tukaj mora upe-Ijati jezikovna ravnopravnost in more administrativnim potom. O Id o pa naj privatni docenti dobivajo pravico za pro tavanje tuli na podlagi spisov učemh, katere ho ČeAki npisali; na vseh fakultMi naj se pripravi možnost,
da bodo dot eni mogli državne in izpite de-lati ČeAki.
doktor tke
ravno-
Pod tem
3. IzvrAenje jezikovne p ravnosti v ure d nji h Aolah. naslovom naglaAa spomenic t, da imajo (J hi premalo svoph srednjih Aol. Numci naOeikein pa preveč. Isto velja tudi o 1 u Iskih Aolah. Vse pro-An|e pa nijso dosV nič hasnile, in drŽava jo za čeAki narod prav malo storita, a z nemškimi zavodi gu je sistemično ge r m a n iz i r a 1 a, kar Hvedočijo statistiki izkazi. Država ie vzdržavala leta 1877 — 78 oa Moravskem lfr nem "k h n samo d čeAko srednje so!e. T. m nepribkam se odponiHga, ako 1. državu na svojo troske vzdržuje toliko slovanskih sredinih Aol, da bodo v pravej razmeri BQ Atevilom prebivalstvu ob6*h nan dnostij: 2. držuva naj ono čuAke srodti|o Sole, za katere mora češko prebivalstvo samo skrbeti zdaj, a o isd ne more nositi ved tega bremena, vzeme v svojo upravo, ali pa naj da zadostno podporo, 8, Na Moravskim kjer so razmere Ae slab ie nego na ('' akum, naj država takoj osnuje popolno realko s češkim učnim jezikom.
V zadnje j točki: Jezikovna ravnopravnost v n h r t u i j s k i h Aolah, zahteva češka spomen ci. ka se naj na ČeAkem IQ Moravskem osnu|o toliko obrtuijskih izobraževalnih Aol in strokovnih, kolikor jih prebivalstvo potrebuje, te Aolo pa naj bodo tlržavne.
Politični razgled.
rVotraanj* dei^le.
v l. mi hi j n m 23. decembra.
O češke j spomenici, katero prinašamo v posnetku na dru umu mestn, piAe praska .Politik": '/estopnki čeAkega naroda ho s pravom stopili neposredno k Hknpnemu vodarju, ker on nti samo cesar avstri sci nego je tuli kralj čeiAki in s:cer na podlagi dogovora. Vsako ministerstvo bodo m >ralo ftvtit> vati zahteve v npomen'ai." Glede vseučiliAČa niše isti list: „ Al i ni j neutemeljena samohvala, s ko se nomAČina zaznamlia kot izvoljen vseučilišču i jezik, ko so vendar ta isti jezik Ae prod kratkim smatrali kot n a j-HurovejAi in naJHiromaAnejAi?u
„Pest Uoyl" opotnmia »rituroivrci', naj r« z nova orgnniztijejo in vstouiio v —• TaHlT^ievo vlado. Pravi, da naj tisti, ki bo glasuvali za voiaAko postavo, poHtanejo samostalni, neodvisni in naj centralističko stranko orgunizujejo, da bodo to in TaaffejefO vlado okrepili.
11» i'if«' i sabor je v mdelio sprejel indemnitetni nar rt zakona z '!!) proti 10 gla-Hom. H 'buta je hila baje jako viharna.
Vimnje drisue.
'#'/#»•«•»;<! je baje niikazalau albauskej ligi, tla ne sme ta nič več dajati orožja nro-bivalcem v Guz nji in Plavi. TurAki čolni uradi v teh dveh mestih so dobili nalog, da odpotujejo.
Iz, .V«'#«|»o//*» se poroča, da ao tamošnji republikanci, na čelu jim stan (Jsnbaldi lavno prilepili uglas, ki zahtovn od vlade: Vzeti mora ona vse crkveno premoZenie in nazaj dobiti Savojo, N'zzo, KofBikO in Ae drugo ozemlje za Itiluo; u >el|uti splošno glasovanje in odpraviti stoječo armado. Policija je hiti o tu plakatu potrgala.
ttttjlvšfii* se v Afganistanu čedalje slabAi go li. Poroča ae nicer, tla nnu general Rohurts tlosti vojakov, in da jih tu li generalu Ur i ^ In u ne manjka, ali — obkolj -na sta od sovražniku obadva in ne moreta se niti ganiti ■o svojimi vojaki, ker imajo Af^anistanci vse višine zasedene.
Dopitit.
Izpod IWteii<»Mi» 17. dec. jl'.v. dop.] Mnogo, tla, \ romnogo Čuje se pritožeb o nesrečah, ki so posledice 6ne, zdravju toliko Akodl|ive, a ipak v noveiAem času vedno bolj č slane pijače, kau-re ho čedalie več fabricira in to uže skoraj v vsakem količkaj večiem selu, ter se imenuje različno: ž'anček, Aesto-vistuiic, pol drž|a pol vode, trompetar in B >g g* vedi Ae vse kako, Hp'oAno se pa razume pod imenuiu /-no    Ta  malo   vredna piiača
učeno. Jako hi mu ustregel, kdor hi znal res nico lavfjati v prijetne Aule. S taci m pisanjem bi se ljudstvo najlaže bu lilo, najlaže bi ho mu dajalo veselje tlo knjig. P sati bi so moralo v domačej besedi, v domačih mislih na podlagi domač, ca živenja, da bi Slovenec videl Slovenca v knjigi, kakor vitli svoj obraz v ogledalu. (Potovanje iz Litije v Čatež, „Slovensk Glasnik" I. 82.) —
Skrajni čas je torej, da ho resno lotimo dela in izdajamo popularno berilo za naAe prosto ljudstvo. Družba sv. Mohora je Hicer v prvej vrsti poklicana, tla zadnstuje tej silnei potreb', ali žal, da jej popolnem ne zadostuje. Njene knjige so namreč po večjem Ae pre učeno, previsoko pisane, da bi je mogel vsak kmet razumeti. Popustimo uže vendar enkrat vzgled po globokosti, temeljitosti in ti loz' ti'noHti brepenečih Nemcev, tor ozrimo ne ra še na Francoze in Ruse, ki ved6 tudi učene predmet« v lehko umevnej besedi obravnavati!
Airimo mej prosto ljudstvo podučne spise, ki o naudani z domač m   duhom  iu se ujemajo sč značajem nagega naroda.
In   /u  ta  namen  so  najbolju pripravni ramo   Slomškovi  spisi,   vzlusti  njegove basni ni pripovedi,  pu tudi  večina njegovih p* suij. It-s da jo tudi S'omAkova  pisava tu pa tam manj gladka m zastarela, da so nekateri i/razi Slovencem zunaj Štajerskega teSko razumljivi. Ali temu hi gospod  izdavatelj   lehko v okom priAel, ko bi SlomAkovo  pisavo nekoliko po pravil (n. pr. prepogosto stavljen je glagoli na zadnjo  mesto  v  stavku) in  matije znane heHede naj hi tolmačil v oklepih ali pod črto 10 HploAno znanimi izrazi. Skrbno urejene iz-davo tem bolio potrebujemo, ker Slovenci ne moremo vsako drugo ali tretje leto svojih pi Hateljev na novo izdajati, treba je torej vsako izdavo na več času preračuniti in potem uravnati njeno obliko.
V   Slomškovih   spisih   nahajamo obilno
Će hočemo, da ne bode ves naš trud zastonj,|gradiva  za nežno mladino in  sploh učence
ljudskih Aol. S« ve, da hi jako prikladno bilo, ko bi se basni in povesti v manjših snnpčib izdalo ki h« nai luli urejeni po primeri starosti in odgoie uaAe mladinu. Ah tudi tako so Slomškov* knjigo zelo pr k'a tne za darila us 'ej mladini '/. alti iihj hi pn-možuejAi rodo-Ipiht nekaj takih kuj g pokupili in je konec leta razdelili kakor Aolska darila mej najprid-nejAe učence.
Tako hi se splačevali t roški i/.davauia in HOSpod uradnik bi !< h io nadaljeval svoje začeto trudapolno delo. PoHehno je želeti, tla bi četrta knjiga skoro iziAla, ker ona hode oblegala nar >dno poht'čne članka, popise, raznotere poduenu drobtine, Aolsko blago in petliigiigičue stvari. To ho samo zanimivi spisi, ki imajo Ao tleueH svojo veljavo in ki so najbolj sposobni nafte ljudstvo buditi in pudučevati v n|egovih pravicah.
V politiftkih spis h kaže se nam čist, ne-oskruoljiv značaj SlomAk'iv, ki nij nikoli odpadal od svojega roda ali tajil svoje matere.
imela je v naših krajih .V pred malo leti čestilce iz najnižie vrste Ijuriij. To ho taki, ki od lastnega truda živeti nehčejo, pa! pa od trtida svojega h iJniega, ubivega marljivega
Avstriie. Dva ustavo-erna poslanca kranjskega vehkeiin po^e^tva pa ni ista Hložno ravnala Gospod baron S v e ge 1 j «e ie bil takoj pri prvem ulasovanji o hrnmbovskei pnativi orl
kmetica, največ od tatvine, haračliji »ti. A ostavoverne nemške strank*1 odločil ta knzna bolezen je pričela. čed.dje bob tu li in je ulasovnl z avtonomi-dično desnico, t. j mej druge in to bol|še kroge segati; v prvej | z naMmi poslanci. lliron TantV'rer pa je v vrsti ho rokodelci,  posli,  teJnki in tuli mali'prvič hI res v nstavovcrnej opn-ioiii, oftasoval
posestniki in širi ae tako nagla, da ako te jej ne bode I najostrejšimi ter energičnimi postavami in sredstvi nasproti stopilo, se je buti čedalje hujših nasledkov, ki ne bodo Škodili tamO žganjopiveein samim, rogo i so-deželanom kakor 1 državi. Imamo sicer neki zakon o tej zadevi, a ta je tako mil in pohleven, kakor .sv. It aza blagoslov, ki ne Škoduje, a tudi ne basni*. Pa Iti tuli nai bolidi zakoni ne veljajo nič, ako so atrogn ne izpolnujejo, in tacib nsamo na papirju1* imamo preohilo.
Povsodi se nalagajo večje ali inaujše občinske naklade na vino in pivo, samo žgaija ee izogiba se vedno Ker pa Ae v nekih krapb krčmnrji uze več poslednjega iztočijo, kakor pa vina, nij torej nikakor pametno, da se te«a proHtega brez naklade pusti, aai pri tem imajo 6ai, ki ga točijo, velik dobiček, za pivce bi pa bilo bol|e, da bi bil piko drag, da bi ga v svojo in koiist družim uienj izpil:. Zaradi tega se je pri ladojlj nasej ohčinskej Beji v Dilcah enoglasno sklenilo, da mora vsak, ki žganje toči, občinsko naklado od tigi plačati, in sicer po 25, 8, 4 in 9 gl. ua leto*) S tem pa večina prodajalcev nij zadovoljna, t/lotili ho pritožbe zoper to na županstvo in žugajo, da ako ne bodo tu 11 diRani, obrnili se bodo na višje mesto. Mi se pa nadejamo, da bodo povHodi ta koristui občinski sklep odobrili, a ne ca zavreli. Iliuko.
Domače ni vari.
— (Slovenski državni p o h 1 a n c i) bo pridi te dni z Dunaja na božične prn/.uike domov. Kakor čujemo, rini nijso 'zamudili na pravem mestu tudi privatno uaglašati in terjati pravičnosti za naše narodne zahteve. — Narodni naši poslanci so glasovali vsi prt C*j od kraja za vojaško postavo,  dobro užo na-
proti vladi z Nemci proti postavi. Pri d rinem glasovanji u?o nii bil vrt tako hud oponvnt. zato je šel iz loblOI ven, nij glasoval nič Pri tretjem glasovanji pa ne je g. baron doniisbl, da, če He dr>avni zbor rnzpud.i, on valjda kot oponent ne bi več sedeža imel na Dunaii, zato jo flel in glasoval za pnatavo. Torej on tudi Hpada mej ,nd»adn;keu v uata-voverstvu. — Precej po volitvah smo na leni mostu rekli, da smo ■ volit.vijo VCHboga po« Blitva kranJHkega — zadovoljni. „Laib Taubl." te bil tačas hud na naa. DenesV D*, denea mu je uže samemn opozicija v hlače pala, sit venia verbo.
— (Ljubljanska hranilnica.) V zadnjem občnem zboru, predvceraniem, ho je do/danji predsednik g Seun'g odpovedal, in g. Aleksander Dreo je bil na niegovo mesto voljon za predsednika, a g. Htlrger za pod predsednika. Kar je v odbor novovoljenih, ho tiemškutarji, kakor je Jalbog to „kranjsko" društvo povsem v nemške roke priSlo.
— (Premembe voznega reda na iužnej želez niči) Z dnem 2. januarja 1HH0 bodo mej Dunajem in Trstom vozili tudi hrzo-vlaki po noči in aicer oti te vsak z Dunaja ob polu 7. ure zvtčor, iz Gradca ob polunoči, v Trst pa pride ob 10. uri dopoludne. 1/. Trsta hode odhajal ob <> uri na večer. Ta brzovlak bode imel noboj od Ljubljano do TrHta tuli tretji razred. Oni hrzovlaki, ki ko doHlo vozili mej Trutom in Dunajem, bodo pa vozili Hamo mej Dunajem in Miri borom.
— (Novega Valvasoria) 71.«eflitek priobčuje XV knjige 26, J7., 28., 29. in 80, poglavje. V 20 poglavii je popisana in z ve-It ko i»»doho pre ločena sloveča bitka pri Sisku dt.e 22, junija 1593. leta.
— (Rop ar i k umor.) [1 Maribora p>
sejo 'JO. t. m„   da je tam  v bližmein goedu
Razne vesti.
* i I,e t o -*• 11 j «■ leto) je bilo v obče slabo I/, mnogo kniev se čoiejo glasovi o •reiečej ali u>.e n»st<ipiv*ei In,koti, tako iz b z<ie, od krkonoAkh g »A Istre ud. Tuli iz Ho sne ho isto ču o, in poroča se »z Kulen* Vakufe, da o* vlada odpustila zaradi be le prebivalcem v I* t rOvakeffl okrad ves davek in pni dala drsal po I pore, da si ub<g> ljudstvo ohram život
* (Nh svetovne i izložbi) v Sidneji ju zastojioiia tuli A-sinja; lti6 avstripjkih • vr<lk ]<• tja poslalo svo|e izdelke, osobito steklarino,   li Ano opravo,   s v, ee    mulo, obu-
alo itd.
* (Za španske uuearečence) pO povoda)! so P»r }.\w 01 te len napravil veli* kaniko ve-ielio; silno i>b Irnl prostori veselice so bih popolnim n'pidneiu in krasno ozal,sani. Novcev je ta vsililtci mn go donesla.
f. i»U»if.
UredniltVU „^lovrnak'-tf» N rodi" a> *a nt av-»liijočo v Hredrij'j  litri doili lilo iu li d »rovi 1
Kam.  Tov   v Cirilih.......gld< 11.—
(i. Šumi F.. hIhiIč. čir v I.jublj ni      .   .     „ g, —
I Jug Fr. v Z bnk<»vii-i......„ 1. —
,   Uavdi-k leoji, v KrSkoiu.....                          „ l.—
„ BUitetiM SL „ ..... 1. —
j,  Kur nt l> „ ......1 —
B  l.npajno .1. „ .....     n   —.40
„  Uprt Mar. „ .....„ -.M)
Perice. Fran v Poliovom >rr .dci    .   .     „ 1.— „  lllavka Prati v Ljubljani .... , Lf
Skn a j   .  a Id. m.y0 (1. A. F. v I,;nlil'.stii  l zaviluk luuala.
Uuulniltvo M8loVenakega Narodi" pruv/ouia ie mdaljo datUVe Ubaig 01 latr<*niii<>ai, bodisi nove.u ali tudi in/.l en 1 > .bloko.
prej vedoči, tla v zdanjih ra/.merah n j dni
gače mogoči  za  00* ga, ki  hoče oliraujeu o! bila 2SlltOI dekle mrtva najdena z Obito glavo •) Državni abor bodo v idanjej »eaiji ikrbel,' K "kor rt,td ka?u< HW Je umorjena mlada žen
da pride na vrato i žganje.
Ur    I ska mofiio bramlH.
Ouuajska borza 23 decembra
davimo telua^raMau i""■»•\nn.i
InOtnl drž  dulK v 1 .uik, rvc.ili	iS		95	kr.
(notni dri. do..; v aroliro	70	n	3> v;5	■
Mata roma	M	n		■
hc>0 dr?.. |>-molilo	i:so			■
Vkisio   lanuliio bank«	h;is	m	—	*
<rtnlitli- :ik,-i|,<	a»o			■
iiiolon	16	„		m
Srobro				m
Vapol.	b			m
!. kr cekini			•1»	•
'■♦.»vni« 'iiark«'	.7		70	
Kak duh veje v teh Bpiedi, to se vidi užo lz.iližoi  svtlcmu  cesarju  iu pobožni verni kri
oi>egu, kar piše SlomAek konec životopisa Franceta Cepeta str. :$8.r>, f> III kn.: „Nemci nam očitaio, da huio u omiki/ao tali, da naše tšole kaj ne vel|ajo, da |e BOSI ljudstvo ne umno in nemarno. Tako ofiitlOJI nij pravično, ne resnično. Slovencev ju toliko posvečen h niašnikov, da jih nad sto in sto po nemških krajih kerške in sekovske škilijo aluži; pa tudi po drugih avstripinskih deželah , veliko du-hovnij bi bilo bril dušnih pastirjev, naj bi jim Slovenci ue pomogli« Kohko pa Nemcev uiašnikov moj Slovenci najdeš V Slovenski 10 jaki služijo kot uradniki po vseli avstri|auskih kronovinah, se naučijo lehko in radi vsakega jezika; kako okorno se pa večidel nemški opravniki med nami nosijo, ter hočejo, nai bi za njih del vsi Slovenci nemški znali, da bi pri njih kaj veljali. Slovenski Hinovi ho na voiski hrabri vojačaki, in tako pogutnui, da »e jim uloviti vojskovodja odkrije, in jib vsi hvalijo, ki jih poznajo. Slovenci znajo tudi orkti in vinako trto obdelavati, bo pridni pod-
st-jani: in ravno to je prava pristna omika, ki ljudi časno in večno Hrečne stori Ako ho Slovenci res zaostali, ho zaostali v tiltl nemški kulturi in posvetni modrosti, ki jo sv. apo stol Paul imenuie pred Bogom neumnost. Ako smo pa Slovenci v kakih posvetnih rečoh za-OBtall, ho nerodno nomakutarske šole krive, u katerih se razun Hvete vere, prav za prav drugega nii slovenska mladina učila, kakor nekoliko nemčevati. Nemški ao deca večidel pozabili, druzih potrebnih in koristnih rečij se pa nijso urili.u
Knjiga, v katerej ho nahajajo taki nazori, In katera nam podaja tako izvrstno pe-dagoj^ično gridivo, vredna je, da ae čini dalje razširi in udomači moj slovenskim narodom. Zato Hezite po njej zlasti vi učitelji in vsi oni, katerim je z.lrava omika našega Ipidstva v reanici mar. Tako bode g, izdavatelju Hkuio mogočo četrto knjigo Slomškovih apisov mej ljudstvo poslati. Gutač.
22  d cenilca Pd 4i>»r»«    Praln k*r i   Kkinaika. K-llor l| Bal 18 Turi5i(v i« OorknlOSt   —  Grof l.iiddou-
borg U Ool.iijsk ga.
r    ■»*    i    Pollak  i/. Prag     — Schr.oiba
1 J. KoiV'VJa.
tl.tlNllIUI    .•».».•!. 1'|    in     i,'.     j/. Sili'
Val)ilo na naročbo.
od novega leta naitopl
„Jugoslavjauski Stenograf"
iv. te&aj v Sofiji na Bolgartkem)«
Prograrfl Hata oatann v bitnosti noapivuionjeii, samo ao bodo rn/. Airil ^letlti r a/, n o v r s t n oh t i gradiva, ko   list boilo »lonašal člauk»' v vmdi I jujfo-
alavjanaklh jezikih: alovenake, bolganke, brvatskoin
srbske; a ti članki no butlo Mamo Itrokovnl in hIciio-
grafovani. nogo h >i bodo donaial tudi v navadnono plamu 1. (athiloo In olrllloo drugo inanatveno gradivo, n. pr. lopoananaka in kulturno btatorlone članko in v
oboe stvari, ki iioaio važnoat za literarno vin-\ c 11111 o h t. j ii^«i sla v j unsko.
Coni /a Avatrtlo; Na leto 2 glil., na jiol I,-ta I |iIcl. /a BoliMUlko in Srbijo: Na loto 5 frankov.
Naročnina v Avatrljl w naj lavoll pošiljati pod naslovom: „J. Kaglli k K. itmnšek v /.u^ri-iiu , Petrin)aka ulica   11".
Spisi za u r »i d 11 i S t v o pa naj n,- pošiljajo Iran-klranl II IO kr.) na urednika iu i/.davatelja  \nl. C,-zon ska v s.iiij,,.
Prvi broj l&ldo okolo 20, januarja 1SS ».
U red niši vo „Jugo8lav. Stenografa" v Soli j i.
l*4»Mltail«S.
Vabilo na naniHio.
\*He vrlo Slovencu, kateri >.el»\ da se ai'/.uanijo
a hrvatskimi raaraeraml in a hrvatskim jo/akom, po«
tobno opo/.oiiijniMi mi „X,\a.čl*:o novino", ka-tore Uto <t lota v Zagrubu i/.liajujo. — V ta čanopis pišejo najboljši ljudski piHiitidji, in aicer tako umevno, »lu t;a Slovenci itre/, vnuke tuikočo ra/.uiuiti uiorujo. IlivatHka civilna in kraiiAka vlada priporočili sla ta časopis vsem bltlltU oblaHtiiu, da ga kot izvrstno na> ludini burilo razširjajo p»i uarudu.
Itilo lii /n Slovimo BMOgO koristneje in n nafto inojiinho no v/.iijeniiiost veliko OSpelneJO, ko hi ho SSUBCStO po nemških iiovniali, ozirali nii novino lirvat
•ko m   j < i. • 11 slovenske.   Vsak mioin■aten Slovenec
liiiual In VfSJ j t - < 11 11 hrvatski  list naučili.
,,1'ucko novino" (shajajo v obliki slovenskih -Kovic" vsako soboto ni celej poti in- vtijajo pi< I»ih(i prejemu ne:
•/» vio It i.......4 g I ti fiO kr.
■/..i pni leta.....2 .  30 „
7.11 « lil l It ta.....1    ,    15 „
S I ti \ r n t k i in d i j n K ti ni 11 :i j i ■ iu i) list IS p ' > lovir n ftorl n / n u r «• n t* ceno.
Uretinistvii sprejemu IihIi lIOTOntko dupinu v
lisi, hi> > i-, silinu toliko Jih popravi, da Jih mi.t u Hrvat
It lik., razume.
Prva Itevllka Četrtega tečaja pride o novem leta ha Hvitiii. Kdor usmerja naročiti se na ta lini, naj te podviza, <iii moiiiiiii /u vsacega dotične adrese pri
praviti in da pri raspoftiljanjt ni' hoilo zaprek.
V Zagrebe meseca decembra 1870, lij u de vit Tomšič,
urednik i/, i/.i lupu olj Jm'kih novin"
v Zagrebu (marovska ulica broj BO).
♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦
časopis s podobnmi za slovensko 1 mladino. J
A' a*i eeM stopi h 1. Januarjem 1880. 1. v doceio loto svojega obstanka. Prinašal hudo ponene povesti, pripovedke, basni, gledališko Igro, piirodopisiii', naravoslovne In semljopisne Sestavke, musikalne priloge, in rasli6no rJbrugo ilrotiiiinii. /n .ni .i.., mladine ,"■» nij primerne!* sega casOpisa, kakor je   v i*l «»«•**.
£SBF Stoji za vso leto 2 gld. 00 kr., za pol leta 1 gld. 30 kr.
SfSS    Kdor mu i umi  priloll  le 40 kr., dobi drugI zvozok nase knjižnico /a slovim ttko mlati no,  ki  hode obsogSl  daljšo in jako zanimivo povesi S DSJIOVOUI   „Fetor, roko
deldić". Posnojs ho tu knjiga nekoliko vo6
Htala. (IJOO   I)
jiSSJjr Naročnina naj bo ponuja po postnih nakaznicah na ..Vrtcovo urodnlBtvo" v Lingar-Jovih ulicah it. 1, v Ljubljani (Lalbach).
Izvrstno vino
iz slovećih vinorodnih brd na Goriškem,
■V belo in črno,
•o prodaja v ^railsčini v Doliil pri Korininit. Naročila sprejemu oskrlinišl \ o (fiHI—U)
Bagoer -1 nt i erlo IJevlh gradfičl n
na Cnttiu lnljovoni trgu v Oorlol.
Kot dacar
liro slnlbe v tej stroki uto 18 let delujoč mol s do
brimi spričevali. Ponudbo naj se pošlji jo pod K. B. •t. 25 v Kamniku, pustt reetente (684 «»)
Nove vozno liste
za železnice prav po nii kaj ceni priporoča
„Narodna tiskarna" v Ljubljani.
Le jedenkrat
podaje se tako ugodna prilika, da si za polovico prave cene omisli vsakdo izvrstno uro.
Velikanska razprodaja«
Politično razmero, ki so nastalo v celej Kvropi, zadelo so tudi Švico; vhIoiI toh razmer ao
jo na stotine delavcev laselllo, tako da Je obstanek tovarn jako dvomljiv. Tnal nsjvekse. tahrika aa nro, katero smo mi sestopali) so jo saprla isčesno, ter nam j<" saupals prodajo svojih ur. Te tako
zovnuo opiir im ho najboljšo uro colova svotu, kojih okrovi so izdelani i/, iiHJiiuujAega «r«»I»r-inu« ii l li 111*, ho izredno elegantno gravirani in friljoAiraui, ter so amerikanskoga sistrinu. VnI«>«I ini'«' »lunine kllllhli uit« i|i- ii<- iiitiit' h«' Inki* um niltilm |><ikiiiilO, |>u<le . elilio liu Sin, Min- ki- nIiniiiIi. » o ntlm   m u pri <«■■■ nt«- u<> lipi.
Troti povzetju, ali vpoAiljut.vi malo svote, katera jo pri vsakej bazi ur zaznamovana, h katero jo plačana lo pridejana zlatu donble urna verižica, hai>,iimisli elni, glavni ključ za uro in delavska plača, dobi vsakdo uajlinejAo repasinnio nro skoraj na polovico xhn1«.»ii(. Vho nro ho milanko iepusiraiie, ter Ktiritnliijniio ki* tmikii uro i«■ t.
V  iPilni a frotoVOff M  iiiiiihIvii In n(r<i(;e >i>lnliiusl i , prevze.
minili    M    (««111    tliil/im.Kl   jllVIIO,    (lil     VHIlliO   iir|ieisl ojt-t-ti   111*0 1111x111
vv.onionio, in sr. 4li-ii^><» /iiiiioiijuiiio.
Izpiselz -vjlx.
1000 komadov romontoir žopnih ur, katero ho pri kozici navijajo lire/, ključa, z dvojnim okrovom in kristalnim okrovom, izredno natančno
rcgnlovanof razen tega ho tudi slektrogalvanlono
pozlačene, tako da jib nolieden zlatar no more od pravo /.latili razločiti; z verižico, medaljonom Itd. prejo juiien komad gl. 25, zdaj lo gl. 10.20.
lOOO komadov knitinih ur mi Bidro (unkcruhn
ud nalteajega srebrnega niklja, tekočih na 15 rnblnln. s emalllranunl kazali, kazalom za tre« not ko m kristalnim plolčnstim steklom, natančno repaslranej prejo jouun komad gL BI, zdaj samo gl. 7.25.
lOOO komadov mobilnih ur na valjo (oylhv der-ubr) v trških siHollranlh nkrovib od Hiobr-ne/;ii niklja, h kristalnim ploščnatini steklom, tekočih na H rubinib, lino ropuHirano, z verizun, inedaljotiom, in Imi žiniastiin olnijoni, jodon ko mad proju gl. 15 zUaJ lo gl. 5.(JO
lOUO komadov VVaahingtonBkih ur na sidro ud 181otnega srebra, potrjeno od o. k. donar-noga uiiuiii, tekoče mi 16 rubinih, elektro
SjaivsnionO pozlačene, d.i jib no more nolieden strokovnjak ali zlatar od pravo zlal.di razločiti; lin.' n.i trenutek lei^iilovami in posknšetie. 'loll
ur atal jo prej*- joaon komaa gl. 27, zdaj pa lo gl. 11.40. lOOO komadov  VV n: ■ ii 11 ip.t.on :.lu 11 romontoir žepnih ur, od pravomu I .'Hotnega Hiehra odo-
brenega ud e. kr. denarnega urada, pod niij-stio/jun Jamstvom na trenutek repaairano, h ko loHJoiu od niklja in privilegiranim ro^nlovanjom, tako tla ho nij (roba teli ur nikdar popravljati. Pri vsakej uri da ho zastonj tudi jedna zlatu đottble urna verlllea, medaljon, haržiuiasli etui iu ključ; vnuka taku ura .stala Jo prejo 35 gl. zduj pa Burno gl. IG.
1000 komadov ur za dame od pravoga /lata 7. 10 rubini, prejo gl. 40, zdaj gl. 20.
lOOO komadov romontoir ur od pravega zlata za gospodo ali ^ohjio, prejo lOO gl. zdaj gl. 40.
05O komadov stenskih ur v najfinejšem ornel* Uranom okviru s svonilutn, ropaslrano. projo jodon komad gl. ti, zduj lo gl. 2.75.
650 komadov ur z ropoteom, lino ro^nloMino, dajo ho rabiti tudi na pisalnej mizi, proju gl. 12, zdaj lo gl. 5.dO.
660 komadov ur z nmjutnikom (pendelnhr) v lino i/.ie/.ijaiuli Bjotičkin visokih omaricah, na*
vijajn se vsak li osem dni j, lino na lirimlek it-BjUlovanO. lepe, in impozantno. Kor jo taka ura po luinolili afO letih sit dvakrat vuo vredna, naj In jo imela vsaka družina, posebno ker ho s tako m o soba olepša. To uro Btalo bo proje gl. 35, zduj bo dobi jodon komad za biiiuuiio nizao cono gl. 15. 75.
Pri naročilih za ure z majatnikom (pendeluhren) priloži naj sc tudi
mala svota.
Nuslov: I Ibi-4'ii- lus\rrk.iimI'
(504 — 1)
P 111 i I i p p F r o m m a  II h r e n f a b rik,
Wien. Rothciitliurmstrasse Nro. 9.
lial
(jastlovo kri
pile.
I lis dvajset let sijajno sl.nšeiie in od /tli ;t \ mkov pi i]itn tntne, da ho ž njimi odpravi pniil .i in no mali/cm, znacdiua slaba sokrovica, sit/a, OBtra  kn,  zlata  /il|a,  m slast  do  ledi, naval  krvi,  omotica,  nI.bost na
jetrah in tulci, m poanojec upllvanje po sdravljenjl s tlvim srebrom. Pri lenskih mesečnih nerednoatlh uplivajo te pile deniodojno, odstranjujoče iu zdrav |aJoče<
Bkatljicn z okolo 80 komadov 50 kr. av. volj.
To pile hi i p o n I n d k o i i e n o in odlični /tlr.tv niki pri]......fisjo jih
kot najlioljše ku jistllno drlStilOt
Ker zadoHlnje jedna Ikatljlca sa mira v ljenje    do 'A tedne, tedaj
ho (iuHtiovr pik tudi nitji tinejle sdrsviloi
Gastlov kri čistilni čaj ~9tL
t rlj-
V xn* Itkih   /»<•    nt   (h .»O
Pa ' tako dober zoper vse /.gorenje bole/.ni.
Pravi dobi ho v SJInVBI^J #i»Ii»i;I Ii linija it". I3iml3CiclxorJei.
„ziiin Obelisk" v Coiovcl. (AN 10)
Qaatl0V0 pravo  kri  čistilne pilo in  čaj  ima v zalogi  nadalje: v
LJubljani \. pl. Trnkoov, lekarnarj v Postojni A. Leban. lekarnar]
v Kiunji  K. Šh v n ik, lekiiinar; v LiOgatol Al. Skala, lokat mir.
Svečnica se bliža!
Priporočani svojo vsakovrstno voijćuno blugo, po-
solino i *.i
voščene sveče
priino-Ct "blcicjo,
OOllll liisil   1 jLiNI.  ~< > K i*. Kilo iJ jul<I.   IO kr.
Pripravljen sem p. i. naročnikom, 5o loUjo, t udi v poskulnjo poslati svojega blagd, katero so naj, 5o i>i no dopadlo, na mojo Btroike nasaj pošlje.
Niiroii so naj malo ali mnogo slovilo bvoc, vsa naroČila
i/.vi šup'iii takoj solidno in proiuplno.
Priporočani sc posebno velotostitiin lupnikonii V Celji, dno '.jo. decembra ihvu.
h   (580-1) Ernst Faninger.
lauaiaij ia uieuaik M hm no Ai um,.
utmna  m ima Jl^aioone tibkarneu.
VZ