DRŽAVNO TOŽILSTVO v Ul Do g l-o 9. IV. 1930
L £ T O 43
g T E V. 15. MESEČNA PRILOGA »NOVICE V SLIKAH«
V LJUBLJANI, DNE 9. APRILA 1930
Cena 38 Din za celo leto. Za inozemstvo 60 Din. Posamezna Številka 1 Din. V inseratnem delu vsaka drobna vrstica ali nje prostor <0 Din. (zliaja vsako sredo. Spisi in dopisi naj se pošiljajo Uredništvu »Domoljuba«, naročnina, reklamacije in inserati Upravništvu »Domoljuba« v Ljubljani.
Ofenziva otrok.
V sosedni Avstriji je versko življenje že prav posebno izpostavljeno velikim nevarnostim. Avstrijski socialisti, ki tvorijo močno in številno armado, so skrajno zagrizeni sovražniki verskega življenja. Z vsemi silami in sredstvi delajo na to, da izrinejo vero ne le iz javnega, temveč tudi iz družinskega in osebnega življenja.
Središče njihovega dela je na Dunaju, v katerem neomejeno vladajo, Razkristjanili so vse šole, pa tudi izven šole zbirajo mladino in jo prav po boljševiškem vzorcu ščuvajo proti veri in Cerkvi. Seveda pri tem mladina strahotno propada v nravnem oziru, a kaj njim za to! Strašno bogoskruns-stvo, ki ga je izvršil neki socialistični šolar s sveto hostijo pred nekaterimi tedni, kaže, v kakšnem divjem sovraštvu do Boga vzgajajo socialisti svojo mladino. Da najdejo dunajske cerkve ponovno zjutraj zunaj pomazane z bogokletnimi napisi, je dokaz, kam vodi socialističen nauk.
Z Dunaja, ki je središče Avstrije, se ta strup polagoma razliva v okolico in na deželo. Avstrijski katoličani so dolgo časa s skrbjo gledali, kako propada v mladini versko in moralno življenje in kako vprav socialistična vzgoja tvori najboljšo pripravo «a poganski boljševizem.
Toda avstrijski katoličani ne drže rok navzkriž. Proti versko in večinoma tudi moralno propadli socialistični armadi so postavili drugo armado. In sicer kar je najbolj zajemljivo: otroško armado. »Mnogi odrasli ljudje«, tako piše otrokom njihov >general« Janez Morzinger, »so se že utrudili v boju za vero. Vi ste še mladi in sveži in polni verskega navdušenja. Le vi morete postati rešitelji in rešiteljice. Veliko, sveto rešilno delo se vam bo posrečilo, če boste z udanostjo, navdušenjem in vztrajnostjo izvrševali Jezusove načrte.«
Način njihovega boja je povsem verski: otroci naj v vsej polnosti zaživijo versko življenje, v čim tesnejšem razmerju z ™pm naj se iz njih razvijejo močni in neuklonljivi verski značaji, ki bodo postali ne samo nedostopni za protiversko socialistično agitacijo, temveč bodo tudi v svojo okolico znali vcepljati misel o kraljestvu »ožjem na zemlji
Morzinger izdaja za otroke vsakih 14 dni otroški list, ki je res namenjem otrokom in ki se ga tiska v več 100.000 izvodih. List ni tako brezbarvno solzav, kot smo navadno navajeni pri otroških listih, od katerih po naturi še prav posebno krščanska otroška duša nič nima. »Mali cerkveni list«, kakor se imenuje to otroško glasilo, je strogo načelen, odločen in jasen ter otroci vedo, kaj se od njih hoče in pričakuje.
Ta načelno verska vzgoja pa ne ostane samo pri lepih besedah v časopisu. Otroci dobijo za vsak mesec v svojem listu tiskovino, na kateri so natisnjena naslednja vprašanja: Ali si danes opravil jutranjo molitev? Ali si bil danes pri sv, maši? Če nisi mogel, ali si vsaj želel biti pri sv. maši? Itd. Ali si danes ubogemu, bolnemu, žalostnemu človeku skazal dobroto? Ali si se danes v čem premagal na ljubo Jezusu? In še druga vprašanja, ki so namenjena za to, tla v otroku vzgoje krepko versko življenje, ki se ne izživlja samo v notranji po-božnosti, temveč tudi v ljubezni do bližnjega. Tiskovina je za vsako vprašanje razdeljena na toliko predalčkov, kolikor je dni v mesecu. Otrok dela v predalčke vsak dan križce, kadar je res zadostil tistemu vprašanju, drugače pa pusti prazno. Koncem meseca pošlje na uredništvo »Malega cerkvenega lista«.
Odziv je izredno velik, otroška vnema velika. Avstrijski katoličani s tem vzgajajo nov versko poglobljen rod, ki edini more rešiti narode pred grozečo katastrofo.
Ali mislite, da v Sloveniji kaj manj potrebujemo novega, versko prenovljenega rodu?
Novice iz Belgrada.
Nj. Vel. kralj je podpisal
zakon o pobijanju umazane konkurence. Ta zakon je v interesu trgovstva in obrtništva in so v zakonu navedeni zgledi nedopustne reklame, podcenjevanje drugega blaga, izkoriščanje trgovinskih tajnosti itd. Pravico do tožbe nimajo le oškodovanci, temveč v nekih primerih tudi zbornice za trgovino, obrt in industrijo
Dne 10. aprila bo zopet seja Vrhovnega zakonodajnega sveta. Na dnevnem redu
je
zakon o železnicah.
Nj. Vel. kralj je podpisal zakon ureditvi ministr. za zunanje zadeve. Po tem zakonu imamo 21 poslanikov, 12 generalnih konzulov, 12 konzulov, 34 tajnikov in 24 vicekonzulov.
Dne 6. aprila je bil razglašen
zakon o volitvi patrijarha srbske pravoslavne cerkve.
Za nas je predvsem zanimivo, kdo voli patriarha. Volilni zbor sestavljajo: 1. vsi škofje srbske pravoslavne cerkve, 2. načelnik pravoslavnega oddelka ministrstva pravde in pravoslavni poročevalec pri ministrstvu vojske in mornarice, 3. rektorji (načelniki) pravoslavnih bogoslovij, 4. predsednika svečeniškega in meniškega združenja, 5 sedem po činu najstarejših članov upravnega sveta srbske pravoslavne cerkve, 6. predsednik ministr. sveta in aktivni ministri, ki so pravoslavne vere, 7. predsedniki državnega sveta, kasacij-skega sodišča, glavne kontrole in rektorji univerz, seveda le v slučaju, da so vsi ti pravoslavne vere. Opravičenci izvolijo v tajni volitvi z listki tri kandidate, od katerih Nj. Vel. kralj na predlog ministra izbere enega za patrijarha srbske pravoslavne cerkve."
ICoprneme po edinfstvu s Cerkvijo.
To koprnenje odmeva v srcih pravoslavnih vernikov. »Prišla je ura, ko morajo vse krščanske cerkve pozabiti zgodovinske razdore in nastopiti složno v bratski ljubezni v obrambo Boga,« tako je govoril ruski protojerej Slucki na kongresu v Ljubljani (1925). — Tudi med našimi brati Srbi pojavljajo take misli: »Potrebo zbližanja krščanskih cerkva čutijo vsi kristjani,« Navdušenje za to ni navadno, ni človeško ... To je nebeški plamen, znaki neba ,, ki nas grešne ljudi ravnajo na pravo pot,« tako beremo v »Vestniku«, srbskem duhovskem časopisu z dne 31. januarja 1926. — Protestant Henrik Mann ie pisal 1. 1923: »Ali se nam posreči,
t'
da še zedinimo Evropo, ali pa bo velika mati Azija tiho pospravila Evropo, to svoje nebogljeno dete, nazaj v svoje knlo. — Kdo bi nam pomagal, da bi še enkrat prebudili Evropo iz umirajoče omotice. Katoliška Cerkev je dolgo časa držala duha Evrope pokonci. Ko bi ona stopila na čelo in vzela krmilo v svoje roke, njena beseda v narodnosti, za spravo narodov, bi presenetila množice, kvišku bi pogledali in zaslutili svetlobo.« — Ko je »Konferenca za vero in ustavo« vabila 1. 1920 zastopnike krščanskih cerkva k prvemu kongresu v Ženevo, so prosili anglikanski škofje iz Amerike dne 16. maja 1919 v posebni avdijenci papeža Benedikta XV., da nai sodeluje pri tem kongresu. Kakšen prizor: anglikanci pred papežem.
Nadalje so objavili anglikanski škoije Anglije !. 1920 poziv na vse krščanske cerkve ter jih vabijo k delu za zedinjenje; v pozivu iskreno priznavajo, da je tudi anglikanska cerkev kriva razdora, in po-vdarjajo, da ie brez rimske Cerkve zedi-ijenje nemagoče. Ti prijazni glasovi iz tu-ine imajo najgloblji odmev v materinem =rcu katoliške Cerkve. Kdo si bolj želi kot Dna. da bi bila ena čreda in en pastir. Seveda je njeno sodelovanje čisto drugačno. Naslednik sv. Petra se ne more posvetovati z drugimi o tem, kako najti temelj edinstva, ne sme šele iskati z drugimi vred glavarja Cerkve ali ga šele določevati v medsebojnem človeškem sporazumu! Naslednik sv. Petra je enkrat za vselej od Boga določena temeljna skala Cerkve, od Kristusa izbran pastir cele črede. Ako bi papež samo za hip zdvomil o tem in se šele z drugimi o tem posvetoval, bi se porušila skala, na kateri stoji Cerkev. Samo to neomajljivo stališče Rima je v stanu rešiti odpadle cerkve in jih nekoč združiti s Cerkvijo sv. Petra.
Radio.
Vsak delavnik: 12.30 Reproducirana glasba — 13 Časovna napoved, borza, Reproducirana glasba
—	13.30 Iz današnjih dnevnikov — 17.30 Koncert Radio-orkestra.
Četrtek, 10. aprila: 18.30 jeziku in jezikih — 39 Ruščina - 19.30 Iz finančnega gospodarstva — 20 Klavirski koncert gdč. Jadvige Poženelove — 21 Cnlč. Golobova poje slovenske narodne (kontra-all), g. Stanko Avgust igra na harmoniko koncertne ko made.
Petek. U. aprila 18.30 Socialna lizika — 19 Gospodinjska ura — 19.30 Italijanščina — 20 Prenos koncerta ljubljanske Glasbene Matice.
Sobota. 12. aprila: 17 Koncert radio-orkestra --1K Propagandno predavanje o Dalmact.i — 18.30 Nemščina — 19 Delavska ura — 19.30 šolska telovadba — 20 Prenos iz Belgrada.
Nedelja, 13. aprila: 9.30 Prenos cerkvene glsebe
—	10 Pasijonsfce igre v Oberamergau — 10.20 Kaj se učimo od fehoslovaškega kmetijstva — 11 Koncert Radio-orkestra — Vmesne solospeve poje g. Drago Žagar — 15 Prenos iz Trbovelj — 17 Slovenska velikonočna igra — 20 Pevski koncert Akademskega cerkvenega zbora — 21 Schubertov večer. izvaja Radio-orkesier.
Ponedeljek. 14. aprila: 17.30 Pevski zbor drž. realne gimnazij,' v Ljublj. — 18 30 Francoščina — 19 0 radiju — 19.30 Angleščina — 20 Koncert.
Sreda. 16. aprila: 18.30 Otroški kotiček, ga. Grafenauer — 19 Podobe iz slovenske literarne igodo-ine — 1S.30 Francoščina — 20 Večer resne glasbe: Koncert Brandl tria — 21 Koncert Radio orkestra.
Kmetje, pristopajte v Kmet. zvezo! 2'
D O M O L I U B. .
KAJ J I NOJ i 0 A
d Baaski svet savske banovine bo štel 104 člane. Vsak okraj — 81 — bo imel po enega, mesta pa skupaj 23 in sicer Bjelo-vur, Bred na Savi, Karlbag, Koprivnica, Križevci, Petrinja, Pcžega, Senj, Sisak, Su-šak, Pag in Rab po enega. Zagreb 4, Osi-jek 3, Karlovec in Varaždin pa po> dva.
d Poštni uradi ne smejo sprejemati denarnih nakaznic, če je na njih napisana vscta podčrtana in to zato, da se preprečijo petvorbe, ki bi jih črte lahko zakrivale.
d Prihodnje ijudsko štetje v Jugoslaviji bo 31. decembra 1930. Vršijo se že potrebna preddela. Zadnje ljudsko štetje se je kot znano izvršilo 31. decembra 1921.
d Promet med Avstrijo in Jugoslavijo za denarne in druge vrednostne pošiljke so otvorili 1. aprila. V Jugoslavijo se lahko pošlje največ 3000 Din, iz naše države v Avstrijo pa največ 360 šilingov (1 šiling je 8 Din). Isto velja za pošiljatve z naznačeno vrednostjo.
d Umazana živina ne bo sinela na sejme. Tako je odločil kmetijski minister. — j Odredba bo stopila v veljavo najpozneje 1. oktobra letos. Dotlej bodo banske uprave poučile ljudstvo o potrebi predmetne odredbe.
d Nov lep roman : Človek se sklanja nad svojo preteklost je začel 8. t. m. izhajati v Slovencu . — Popisuje prvo dobo kmetskega naseljevanja v Kanadi in je poln napetih dogodkov iz napol divjega prerijskega živPenja. :»Slovenec? izhaja vsak dan, stane 25 Din na mesec in se naroča na naslov: Uprava -Slovenca -, Ljubljana, Jugoslovanska tiskarna. Na željo se nekaj časa pošilja tudi na ogled.
d Naročniki časopisov lahko ob nedeljah in praznikih dvignejo na poštah svoje časopise in sicer ob času. ki ga določi poštni urad. Imetnikom predalčkov pa morajo poštne uprave izročati ob nedeliah in praznikih tudi pisemske pošiljke. Tako je odločilo ministrstvo.
d Konsres jugoslovanskih mest se je vršil one dni v Belgradu. Na zborovanje je govoril o nalogah naših mest tudi ljubljanski podžupan g. profesor Jarc.
d 350 novih podporočnikov je bilo te dni imenovanih s kraljevim ukazom. Podporočnike je sprejel v avdijenci Nj, Vel. kralj in je osebno izročil najboljšemu dragoceno sabljo, nakar so bili' vsi na dvoru pogoščeni.
d Nov lesni obrat so otvorili na knezo-škofijskih posestvih v Nazarjih pri Mozirju. Gre za to, da bodo izvažali čim bolje obdelane lesne izdelke. Nova turbina služi za pogon novega lesnega obrata, ki bo omogočal najrazličnejšo obdelavo lesa. Vključena je tudi nova električna centrala. Z novo napravo je v Savinjski dolini povečana možnost zaslužka. Najveselejše je, da je blagoslov novih naprav izvršil prevzvi-šeni gospod knezoškof dr. Jeglič. Se mu prav malo pozna, da je bil bolan.
d Občni zbor združenja vojnih invalidov se je vršil v nedeljo 6. t. m. v Mari-
boru. Organiziranih je 12.(KK> slovenskih vojnih žrtev. Na občnem zboru je bila sprejeta dolga, izčrpna resolucija, v kateri je izražen ves sedanji položaj invalidov in njihove upravičene zahteve. Resolucijo je objavil Slovenec dne 8. t. m.
d 14 ljubljanskih občinskih svetnikov je ustanovilo svoj gospodarski klub. Pravijo. da je. njih namen vestnost in varčnost v mestnem gospodarstvu.
d Naši gasilci v Avstriji. Svetal soj na sicer oblačnem nebu je dne 3. aprila ob 23 v dravograjski smeri naznanjal požar. Takoj je pohitela požarna bramba iz Slo-venjgradca pod vodstvom g. K. Hmelina 2 motorno brizgalno in z avtomobili v razsvetljeno smer ter je dospela v pol ure od Labuda oddaljeno, na hribu ležečo naselbino v Avstriji. Avstrijska požarna bramba ni mogla delovati ter je edino slovenjgra-| ških gasilcem in neustrašenemu šoferju g. Tišlarju, ki je tvega! nevarno in naporno pot z avtomobili, zahvaliti, da je uspelo požar omejiti. Pogorelo je šest poslopij trem posestnikom. — Avstrijsko prebivalstvo je postreglo našim gasilcem v znak zahvale z domačim sadjevcem.
d Resen opom:n vsem, ki žele v Belgijo, če tudi je ■, Slovenec« že večkrat objavil, da je potreben za izselitev v Belgijo polni list opremljen z belgijskim vizumom, vendar prihaja mnogo delavcev semkaj brez vizuma. Nekateri si oskrbe doma holaiidski vizum. Ko v Holandiji ne dobe dela, pa prekoračijo mejo brez belg. vizuma. Posledica tega je, da nihče od teh tu v Belgiji ne dobi nikakega dela. Kakšna je nadaljnja usoda teh, ki po večini, ko pridejo sem, nimajo nič več denarja, ne vem. Znano mi je le to, da jih je bilo že nekaj primoranili napotiti se peš nazaj v domovino ter si med potoma iskati zaslužka, da se prežive. Podpisani nujno opominjam — in prosim, da občinski in žuoni uradi ljudi, ki žele semkaj, opozore, da naj se nihče ne da od kogarkoli premotiti, ki bi mu svetoval, da lahko pride v Belgijo brez vizuma ali pa da dobi istega na meji. Ni resnica, da bi se dobilo v Belgiji delo brez belg. vizuma, kakor tudi tli res, da bi se vizum lahko debil na meji, pač pa si mora vsakdo oskrbeti vizum že v domovini, sicer se mu bo tu slabo godilo. — Drago Oberžan, slovenski izseljeniški duhovnik, Eysden-St. Barbara, Belgija.
d Opozorilo. V zadnjem času ponujajo neki krošnjarji po hišah in na trgu v Ljubljani vrtnice pod različnimi označbami. Na zahtevo nekaterih kupcev .so člani vrtnarske zadruge pregledali te vrtnice in ugotovili, da ne odgovarjajo praviffli žlahtnim vrtnicam, za kakršne so bile prodane. Občinstvo se opozarja, naj bo pri nakupu vrtnic previdno. Ni izključeno, da se bodo pojavili ti krošnjarji tudi v drugih krajih dravske banovine.
d Občni zbor Društva dipl. babic za Slovenijo se je vršil v dvorani ljubljanskega mestnega doma. Zbralo se je 96 babic, več gg. zdravnikov in še drugi. Izvoljen 1«
bil stari odbor poti vodstvom ge. Kvartič in sprejeti so> bili važni sklepi v korist članicam in napredku sianu.
d Trojni jtibiiej bo obhajal pisatelj g. Janko Le ban dne 21. aprila: 75letnico rojstva, 60 letnico slovstvenega delovanja in 63 letnico, kar orgia.
d 50 let že služi zvesto in pošteno pri g. Rozi Gallalia v Planini 70 letna služkinja Ivana Brenčič. Bog jo živi in naj bo za vzor drugim služkinjam in gospodinjam!
d Tisoči so že prečitali povest: »A njega ni...« in pretresljiva zgodba je segla vsem globoko v srce. Kdor povesti še nima, si jo naj nemudoma nabavi. Dobi se v Ljubljani v Jugoslovanski knjigarni in Novi založbi. Stane samo 15 Din.
d Vzorčna klet naših vinogradnikov v Avstrijskem Gradcu. Radi velike krize na vinskem trgu'so naši vinogradniki podvzeli korake /.a čim večjo propagando za naša vina v sosednih državah. Posebno v Češkoslovaški, Poljski in Avstriji. Vinogradniki iz Slovenije so to vprašanje rešili na zelo praktičen način. Pred kratkim so v Gradcu otvorili svojo lastno vzorčno klet, b katero je združena pivnica in prodajal-nica vina, v kateri so zastopane vse vrsto slovenskega vina, zlasti ljutomersko. Kakor se sedaj vidi pri pivnici na poskušnjo, bo v najkrajšem času prinesla zadovoljive uspehe za naš izvoz. Temu primeru bodo sledili tudi drugi vinogradniki iz naše države.
d Okrajni kmetijski odbori so oproščeni poštnine za navadna pisma, ki jih pošiljajo v korist javne službe državnim uradom.
d Na konju na Dunaj je odpotoval zagrebški odvetnik dr. Kumičič. Hoče kot znan športnik na to razdaljo preizkusiti svoje jahaške sposobnosti. Z Dunaja se hoče vrniti z železnico.
d 12 tisoč Ijuclskošolskih otrok obiskuje v Belgradu 19 šol. V največji šoli je 1510, v najmanjši 3.65 učencev. Češka šola tu ni všteta.
d Morske ribe za Nemčijo. Zastopnik zveze naših jadranskih ribičev je odpotoval te dni v Hamburg, da stopi tam z interesenti v stik glede prodaje naših nasoljenih morskih rib. Če bi Nemcem naš način nasoljanja ne ugajal, bo poklicala zadruga strokovnjaka iz Hamburga v Split, uvede jugoslovanske ribarske zadruge v način nasoljanja, ki odgovarja nemškim željam.
d Samo pol tone raznih reči je izvozila Jugoslavija prošlo leto po zraku.
d Perutninarsko zadrugo za rejo čistokrvnih pasem so ustanovili v Karlovcu,
d Proračun savske banovine izkazuje 149 milijonov Din izdatkov. Dohodki so proračunani takole: Razne banovinske takse 9,560.000, samostojne ban. davščine 1,750.000, banovinska trošarina 46.000.000, državni prispevek 39,194.666, banovinska Podjetja in ustanove 850.000, izredni dohodki 300.000, zaostanki iz prejšnjih let 6
ua "0V 800-000 Din. torei skupaj nad 149 milijonov dinarjev. Ban srne za izredne Potrebe najeti amortizacijsko posojilo v višini do 25 milijonov Din. , , d Trošarinske dajatve v Savski bano-v'«i so sledeče: Za 1001 piva 60 Din, 1001
cJjepši zobje
SARGOV J
KALO D 0 NT
vina 100 Din, 100 kg ekstrakta, esence in elerskega olja z alkoholom 400 Din, od hli-terske stopnje špirita 7 Din, od hliterske stopnje špirita 7 Din, od hliterske stopnje žganja 5 Din, od finega vina v zaprtih steklenicah 1001 200 Din. Za šampanjec 1001 500 Din.
Te nove trošarine se bodo plačevale od 1. aprila. Z ozirom na te nove trošarine je zagrebška delniška pivovarna zvišala cene pivu za hI 70 Din. Doslej so vsi davki na hI piva znašali 157 Din, sedaj pa so se zvišali na 224 Din. S tem povišanjem se je cena pivu v tovarni zvišala za 70 par pri litru.
d Nekateri bivši uradniki pri suboti-škcm železniškem ravnateljstvu so bili te dni po zakonu o pobijanju korupcije obsojeni na tri leta ječe.
d Posnemanja vredno. Okrajno načel-stvo v Splitu je uredilo, da gostilne, hoteli itd. vsak dan pomanjkljive in ruinirane bankovce predlcže podružnici Nar. banke, ki jih zamenja z novimi in to s posebnim ozirom na tujski promet in s tem zvezan ugled naše države. Ne bilo bi napačno^ da bi se podobna izmenjava bankovcev izvrševala po vsej Jugoslaviji.
d Šaljapinov koncert. Neka zagrebška koncertna agentura se je dogovorila s slavnim ruskim pevcem Šaljapinom za gostovanje v Zagrebu v operi »Boris Godunovc Šaljapin bo prejel za to 2500 dolarjev (to je 141.250 Din) nagrade. Loža bo stala 2500 Din, sedeži pa od 100 do 800 Din. — Drag »špas:.
d Odškodninska tožba proti dr. Kraja?«. Tovarna za svilo v Pančevu je v letih 1925 in 1926 izkazala več čistega dobička kot prejšnja leta. Takratni ravnateljski svet se je obrnil na tedanjega ministra za trgovino dr. Krajača, naj dovoli članom ravnateljskega sveta posebno nagrado, kar je dr. Krajač tudi storil. Člani ravnateljskega sveta so prejeli 429.000 Din. Zdaj je najvišje sodišče končno odločilo, da mora dr. Krajač oziroma dotični člani ravnateljskega sveta predmetno vsoto vrniti, ker je bila nakazana preko zakona.
d Proti socialističnemu strahovanju. Avstrijski socialisti kjer morejo vržejo iz tovarne vsakega delavca, ki ni pri njih organiziran. Podjetniki so ta nasilja morali trpeti, ker so se sicer morali bati štrajka. Državni zbor pa je sedaj sklenil oster za-
kon proti tem nasiljem in so morali socialisti vgrizniti v to kislo jabolko. Enak zakon se pripravlja v Nemčiji.
d Umrl je 6. aprila v Belgradu poglavar srbske pravoslavne cerkve patrijarh Dimitrije. Kot svečenik, vladika in pravoslavni patrijarh je služboval polnih 69 let. Rojen je bil 15. oktobra 1846 v Požarevcu.
d V Ljubljani je umrl upokojeni vojni duhovnik mons. Janez Kloibovs. Pokopali so ga 5. aprila v njegovem rojstnem kraju v Škof ji Loki. — Svetila mu večna luč!
d Če se verjame bolj sleparju kot svojemu župniku. Kmet F. F. iz vasi Koblerja pri Stari cerkvi v kočevskem okraju je že delj časa hotel v Ameriko. Ni pa imel za to potrebnih pogojev niti ni mogel priti v kvotni seznam. 0 tem je vedela vsa vas in njegov sosed. 0 tem je zvedel tudi bivši finančni tajnik Pavel Aleksander H u b e r iz Zagreba. Ta je pisal v Zagreb kmetu A. H. pismo in se izdal za zastopnika odvetnika Belimarkoviča v Belgradu. Pisal je, da so še tri kvotne številke rezervirane in da veljajo vsaka 5000 Din za posredovanje. Več kmetov v koblerjih je bilo takoj pripravljenih, izseliti se. Dne 16. decembra jih je Huber obiskal celo v Koblerjih in sklenil ž njimi pogodbo za izselitev. Vsak je moral plačati 50 odstotkov domnevne vrednosti kvotne številke. Plačali so kmetje Fr. T. 6000 Din, F. S. 10.000 Din, I. S. 4000 Din, I. P. 5000 Din, M. J. 6000 Din in P. W. 5600 Din. Skupaj 36.600 Din. Preden je bila ta kupčija sklenjena, je domači g. župnik Eppich iz Stare cerkve priporočal kmetoma A. H in Fr. T., ki sta se odpravljala „v Ljubljano na ponoven sestanek s Hubrom, naj se poučita o pravilnosti in poštenosti Hubra pri oblastnem izseljeni-škem uradu. Skrbni župnik jima je izročil cela pismo za izseljeniškega nadzornika g. Finka. A. H. pa je najbrž hotel, da bi ta zadeva ostala tajna in je svojemu sosedu Fr. T. odsvetoval, da bi to pismo izročila izseljeniškemu nadzorniku, češ, da bi ta utegnil še preprečiti izselitev v Ameriko. Tako so kmetje izgubili lepe denarce, ker so bolj verjeli sleparju, kot svojemu župniku.
d Iz ljubljanske jetnišnice je pobegnil 34 letni Ros Vinko. Oblečen je bil deloma civilno, deloma v kazneniško obleko.
d Požar je uničil hišo g. Ignacija Fabi-jana v Višmj igori.
d Kočevska poštna vlomilca Rudolf Kristančič in Ludovik Čufarin sta se pretekli teden zagovarjala pred ljubljanskim okrožnim sodiščem. Kot smo že svoječasno poročali, sta nepridiprava vlomila v noči 9. febr. v kočevski poštni urad in ukradla 18.080 Din, pa so ju orožniki kmalu zasačili in denar z njima, tako da poštna uprava ne trpi posebne škode. Obsojena sta na pet let težke ječe ter na izgon v Italijo, kamor sta pristojna.
d Gospa, varčujte z Vašim zdravjem in svežostjo! Vsako delo je lažje, ako se pravilno uredi, tako tudi pranje. - Čitajte današnji oglas »Gazela« in ravnajte se po njem.
d Zobni atelje Boris Stoka v Litiji
sprejema od 9 do 12 in od 2 do 7. Dela solidna, cene zmerne.
d Pri astmi in boleznih srca, bolečinah v prsih, pljučnih boleznih, škrofu-lozi in rahitisu, povečanju zaščitne žleze, tvorbi golše je velike važnosti ureditev delovanja črev z uporabo naravne »Franz-Josef« - grenčice. Kliniki svetovnega slovesa so opazili pri jetičnih, da so s »Franz-Josef« - vodo zginila zaprtja, ki se pokažejo v začetku bolezni, ne da bi se bila pojavila pričakovana diareja. -»Franz-Josef« - grenčica se dobiva v lekarnah, drogerijah in specerij. trgovinah.
Vse rastline rabijo spomladi obilo DUŠIKA, ki ]im ga nudi
Čilski snliter
Posebno hvaležna so zanj ŽITA -- KORUZA --KROMPIR - PESA in HMELJ.
ČILSKI SOUTER
je zelo hitro in vidno učinkujoče gnojilo, ki povzroča bujno rast. Ti osi se lahko vsak čas.
SO*
se dobi povsod tam, kjer prodajajo umetna gnojila. Podrobna navodila nudi! PODDELEGACIJA PRIZVAJALCEV ČIL. SOLITRA - LJUBLJANA Tavčarjeva ulica lili.
NAZNANILA.
n Pasijon. Uprava Narodnega gledališča v Ljubljani sporoča, da bodo tudi letos o velikonočnem času predstavljali v dramskem gledališču pa-sijonsko dramo o trpljenju in smrti našega gospoda Cčenika.
Predstave se bodo vršile v vebkem tednu in M velikonočne praznike in sicer: veliki torek, veliko sredo iu veliki četrtek ob 8 zvečer: veliki petek, veliko nedeljo, velikonočni ponedeljek in na belo nedeljo ob 3 popoldne.
Osebo Jezusa bo predstavljal ponovno g. Edv uregorin m poleg drugih znanih svetopisemskih oseb nastopa tudi velik zbor sinedriia, farizejev in jeruzalemskega ljudstva.
Igra ima tri dele in 15 slik. katere spremlja godba iz Bachovega Pasijona. Dejanje začenja z dogodkom cvetne nedelje, ko je prišel Jezu- slovesno v Jeruzalem in se konča z večerom velikega petka, ko so položili Jezusovo truplo v grob.
L tis te veličastne in pretresljive drame o smrti našega Gospoda, ki je umrl za človeštxvo, je
PO SVETU
Katoliška cerkev.
s Cerkveni zbor. Kadar gre v cerkvi za važna in odločilna vprašanja, tedaj skliče papež v Rim vse kardinale, nadškofe in škofe ter osebe s posvetovalno pravico na zborovanje. Tak vesoljni cerkveni zbor bo sklican prihodnje leto. V Rim bo prišlo več kot 1500 cerkvenih knezov. Posvetna obln-stva nimajo na katoliških cerkvenih zborih nobene besede.
Itailla.
s Razno. V Rimu je umrla v visoki starosti Marija Sarto, sestra pokojnega sv. očeta Pija X. — Mons. dr. Faidutti, goriški prošt, ki je že več let svetnik apostolske nuncijature na Litvanskem, je bil te dni imenovan za častnega doktorja litvan-ske univerze. — Nenadoma je umrl v gostilni v Cerknem Jože Peternel iz Novakov. — V Koritnici je preminul 85 letni Ivan Podoreh. — Umrla je 40 letna Marija Kosmač, žena užit. uprav, in sestra znanega glasbenika Zorkota Prelovca. — Na prostoru, ki sega od s'apenske do naučan-ske ceste grade vojaško letališče. — V Bi-ljah je nenadoma preminul Josip Pavletič. — V St. Vidu pri Vipavi je umrl 63 letni veleposestnik g. Kavčič Franc. Njegov sin je inženir v Zemunu. — Električna luč sveti na Gočah. — V Postojni je umrla Fani Likonova. — V Trstu je umrla ga. Matilda Klodič, mati podravnatelja državnih železnic ing. Maksa Klodiča in sestra pesnika Josipa Pagliaruzzija Krilana.
Čehosiovaška.
s Masarjkova veroizpoved. »Christli-che Volkszeitung« piše, da je bil sedanji predsednik peške republike sin vernih katoliških staršev. Masaryk je študiral z denarno pomočjo nekega katoliškega duhuv-
silno mogočen zalo poset teh pasijonskih predstav lepo priporočamo.
n Prosvetno društvo v llrastju pri Kranju priredi na cvetno nedeljo dne 13. t. m. ob 3 popoldne v Društvenem domu v Hrastju igro »Divji lovec.-, narodni igrokaz s peljem v štirih dejanjih.
n Okrajni kmetijski referent v Kranjii ura-duje za stranke iz kranjskega in radovljiškega okraja v vseh kmetijskih strokovnih zadevah vsak ponedeljek pri okrajnem glavarstvu v Kranju soba št. 11. Kmetovalci, kmet. organizacije in drugi interesenti iz obeh krajev se naj obračajo v strokovnih zadevah predvsem na okrajnega kmet. referenta, zlasti če so zadeve krajevnega značaja. Na ta način se pospeši in olajša poslovanje v vseh ozirih.
u Okrajni kmetijski referat v Slovcnjgradcu Kmetovalci slovenjgraškega in prevaljsko-dravo-grajskega pol. okraja se obveščajo, da posluje za oba okraja v vseh strokovnih zadevah živinoreie in po jedeljstva pri okr. načehiišlvti v Sloveiijgradcu okr. kmet. referent. Strokovne organizacije in županstva, ki žele predavanja in pojasnila v leh panogah, naj se pismeno ah osebno zglase pri referentu, ki bo v okvirju predvidenega polnega pavšala ustregel kmetovalcem. Glede sadjarstva ln drug h
asMa.1**p" b° posmi°vni ,,a
n Prosvetno društvo na Kopanju priredi K^n?rt v e t n o nedeljo ob pol štirih popoldne
udeležbi?V° *Ver*a<<- Vabimo U ®
'nika. Šele kot profesor na dunajski univerzi je prestopil v protestantizem, ki ga pa nj zadovoljil. Danes pripada Masaryk vsaj na papirju tako zvani protestantovski sekti čeških bratov, ki trdi, da priznava Boga noče pa ničesar slišati o cerkvi. Masaryk je bil vse svoje življenje bogoiskatelj, v čigar prsih sta v sporu dve duši: ona mala ap0-stola Tomaža, ko ni hotel verovati v resničnost vstajenja Zveličarjevega in druga velika Tomaža Akvinskega, ki je dobil Ma-saryk po njem krstno ime. Masaryk je bistra glava, in četudi bi hotel, krščanskega čustvovanja se ne more iznebiti.
Nemčija.
s Komunisti v Berlinu so te dni oskrunili cerkev sv. Tomaža. Na cerkvene stebre so z velikimi črkami namazali psovko proti duhovnikom in katoliški cerkvi. V mestu Duisburg so komunisti nameravali po-mazati vse cerkve. Zato so katoličani postavili k cerkvam oddelke prostovoljcev, ki so stražili vso noč. Enega prostovoljcev, ki je stražil pred cerkvijo Srca Jezusovega, so komunisti napadli z noži in ga smrtno ranili. Žalostni junaki!
s Središča protidržavnega vohunstva. Časopis Germania-r objavlja vest o razmerah v ruskem sovjetskem veleposlaništvu v Berlinu. Pravo osebje poslaništva obstoji samo iz 9 oseb. Razen njih pa jc v poslaništvu mnogo tajnih agentov in 23 nameščencev. Čeko, (tajno policijo) v Berlinu vodi neki Goldstein, vojaško vohunstvo vojaški ataše Kutna, politično vohunstvo pa je v rokah Leurensa, Steina in Normana. Tajno delo se vrši v posebnem krilu poslaniškega poslopja, kjer se nahaja brezžična postaja, kemična delavnica, fotografska soba, obsežno skladišče orož'"a in strupa, pisarna za ponarejene potne liste, v kateri so zaloge potnih listov vseh držav in tudi zaloge diplomatskih potnih listov vodi veleposlanik sam. Ko'iko časa bodo še razne države vse to trpele?
Angli*a,
s Drobtinic« vendarle. Med petimi državami na londonski pomorski konferenci, je prišlo do dogovora o tem, da sc ublaži voina s podmornicami. Posebno je prepovedano poveljnikom podmornic, da bi posadko ali potnike trgovskih in potniških ladij silili v čolne, če ladje niso v bližini obale, ali če ni v bližini ladje, ki bi mogla prevzeti posadko in potnike.
Amerika.
s Razno. V Clevelandu so umrli: 52-letna Frančiška Jarc, doma blizu Preserja pri Ljubljani, Frank Pavlovič in njegova žena Marija, roj. Kodrič. — V Newburgu so pokopali Franka Perkota. — Ko je avtomobil trčil ob avtomobil, je bil v Chicagu ubit 26 letni Slovenec Albert Potokar.
Drobne novice.
Plulo se imenuje komet (nebesno telo), ki so ga te dni odkrili.
6000 olrok obiskuje češke šole na Du-naju.
30. svetovni evharistični kongres bo od 7. do 11. maja v afriški Kartagi
St. 15
D O M O L J U B
Stran 189
PO D 0 11 0 V I N 1
GOSPODARSKA OBNOVA.
St. Vid pri Slični.)
V nedeljo HO. marca je bila Iu slovesna z;,-liljnčiUv kmet. nadalj. šole. Slavnosti se je poleg predavateljev in naših županov udeležil tudi načelnik kmet. oddelka pri bonski upravi g. Pod-gornik. Voditelj le šole g. upravitelj Jevnikstr je podal kratko iporočilo. Pouk Je trajal dve leti. vsako leto od 15. nov. do SO. marca, po dvakrat na teden 0(1 (i—9 zvečer. Lani je bilo 42 udeležencev, lelos '.'4. Predavali so samo domači predavatelji, ki so nudili našim možem in fantom dovolj pouka, da se usposobijo za dobre kmetovalce. Zanimiva je bila ob tej priliki javna preizkušnja, po kateri je g. načelnik Podgornik predavateljem in udeležencem čestital k popolnemu uspehu te šole in vse navzoče pozval naj skrbe. da se ta, za krnela tako koristna šola ohrani.
Po oficijelni »lavnesti so bili vsi navzoči povabljeni v društveno dvorano mi čajanko, pri kaleri jo več govornikov naše prve »kmetijske maturante,-spodbujalo k delu za gospodarsko povzdigo št. Vida. Po solz je vse ganil bivši poslanec g. Pevec s svojim nagovorom na g. načelnika, ko ga je v imenu dolenjskih kmetovalcev prosil, naj bo v bodoče naklonjen zlasti Dolenjski, ki se je ol bivših javnih činileljev navadno zapostavljal«. Nalo se je razvil živahen razgovr o domačih nujnih gospodarskih zadevah, predvt&m o zidanju nove šole in o napeljavi vodovoda, kar je navzcHm županu,u polagal na srce g. okr, zdravnik dr. Jenko. Z veseljem ss je ugotovilo, da se nadaljuje že pred par ieti začela cesta po temcniSki dolini In v kratkem se ludi nadaljuje graditev ceste Hadohova vas—Peč —Sela. Za obe cesti so je bil med občinami hud boj že več let. Vsa čast sedanjim odbornikom, ki umevajo gospodarski pomen e.es-1 in so lako vendar enkrat napravili konec nepojmljivemu uaztidnia-šlvii. ko -zlasti cela poljska dolina, ki ima deset vasi, dozdaj ni iinela nobene ceste, četudi ima dovolj kamenja in se je ves promet vršil po samih poljskih kolovozih! Po tem razgovoru se ;e zaključila pomenljiva slavno&t.
Zadnjo nedeljo smo imeli pa občili zbor »Sadjarske podružnice za višnjegorski okraj--. Ker vsled prevelike oddaljenosti krajev dosedanji odbor ni mogel uspešno delovati, je naša župnija na predlog dosedanjega tajnika g. Jevnikanja ustanovila podružnico zase. Izvolil se je odbor, ki ima zdaj nalogo, da prenovi vse naše sadovnjake. Največ pobude za lo poživilev je dal g. nadzornik Ilumek,
ki nas jo s svojim krasnim predavanjem o "krbi za sadovnjake tako navdušil, da smo že v dulni vozili celo vagone sadja iz naSe doline, med tem, ko smo jih dozdaj morali navadno vsako leto uvažati.
Vidite, tako je bilo desrtaj pri nas. Ali j« kaj čudno, če smo pri svojem dremanju prišli v pie-govor: »Kar je iz St. Vida, ni nič prida«:? Kdo si bo upal kaj takega nam še očitati? Posvetimo in dckažimo mu, da nam dela krivico, ne več s kolom, ampak z resničnim vsetranskim napredkom.
Društvene prireditve.
(Stan ga.)
Pri nas — dasi v hribih — vendar tudi napreduje društveno življenje kljub temu. da še nimamo svojega društvenega doma. Po' iznajdljivi požrtvovalnosti našega društvenega tajnika, orga-nista g. Franceta Jelnikarja, je našla za silo prireditveni preste* v prostorni veži tukajšnjega župnišča, dokler ne despemo do lastnega društvenega doma. — V pravkar završuoči se sezoni je nase društvo priredilo prvič — 26. prosinca letčs — spevoigro: »Kovačev študente in burko »Kmet in fotograf« ter dva kupleta: »Čevljar? m »Biskro-vez . — Ker je prva prireditev izredno dobro izpadla. se je morala ponovili dne 9. svečana.
Na pustno nedeljo pa so uprizorile dekleta igrokaz: »Pri gospodi«; fantje =pa: »Krčma pri zvitem regu«. — Prav umestno pa se je vršila proslava materinskega dneva 25. sušca z bogatim sporedom: »Pozdrav Mariji, materi vseh«, deklamacije, otroSki zbor in dve igri: »Materin zaklad« in »Pismo za materin dan«.
Vse točke — kcil novincev proizvajateljev — so dobro uspele, za kar gre predvsem priznanje našemu crgar.istu kekor tudi delavnemu ožijemu odboru in proizva.jateljem. Naj se skromen začetek krepko razvija, krepi in raste, da dospe končno pod lastno streho svojega društvenega doma v Štangi pri Sv. Anionu!
Pozabljen kraj na Dolenjskem.
(črmošnjice pri Novem mestu.)
Na trirazredni osnovni šoli nam manjka šol. upravitelja. Že par mesecev smo brez njega. Samo dve šolski učni moči ne moreta sami upravljati tako obsežne šole, kakor je v Crmo&njicah. Slišati ije bilo ludi, da se v kratkem ukine emoraarednica v Stelah pri ČTinošnjicah zaradi premalega števila učencev in priklopi osnovni šoli v Črmošnjicaji.
Nemške stranke, ki so imele doslej večino, so propadle pri občinskih volitvah v Gorenji Šleziji.
Na smrt so obsodili boljševiki v Ukrajini v dveh mesecih 1683 oseb.
Kongres ruske komunistične stranke se prične 15. junija v Moskvi.
Nemški parlament je z 253 proti 187 glasovi izrekel zaupnico novi Bruningovi vladi.
110.000 vojnih vdov se je vnovič poročilo na Angleškem. Država je nad dve milijardi Din na boljšem.
Šele 44 let je star novi nemški ministrski predsednik Briining.
Hličastno zborovanje zastopnikov vseh ver proti preganjanju kristjanov v "llsi.ii, je bilo na Dunaju.
Na »dopust« v Italijo potujejo voditelji avstrijskih narodnjakarjev.
Pet in pol milijona sadnih dreves je uničil na Češkem lanski mraz. Koliko pri nas?
. švedska kraljica je umrla v Rimu, kjer Se Je lecila.
v . »V imenu svete ogrske krone« razglasa sedaj na Madžarskem razsodbe.
Trui tedne že leži bolan v Turčiji ruski boljševik Trocki.
Slovaki zahtevajo, da se pri letošnjem ljudskem štetju štejejo njih rojaki posebej in ne skupno s Čehi.
Belo kavo namesto črne bodo dobivali odslej čehoslovaški vojaki. Važno tudi za živinorejce!
Nevarno je obolel slavni ruski pevec Šaljapin.
70 oseb je zbolelo , nemškem Stutt-gartu, ker so jedli otrovano modvedje meso.
Volilno pravico za občine in parlament so dobile ženske v Turčiji.
Diplomatske odnošaje s sovjetsko Rusijo hoče baje prekiniti Francija.
Planinska Gora. Romarski shod na Planinski Gori pri Planici na Notranjskem bo velikonočni ponedeljek. Duhovno opravilo bo ob 10. Prehod čez državno mejo ni prost. Kdor se hoče shoda udeležiti in nima obmejne karte ali potnega lista se mora zglasiti pri domačem župniku in s skupnim izkazom vseh romarjev oditi na božjo pot. Na meji je treba izkaz romarjev predložiti italijanskim obmejnim organom,
Sčasoma se še vse lahko zgodi. — Kakor se sli«, bo skozi naše kraje v kratkem vozil avtobus. Potem naš kraj ne bo vej tako zapušffeo, kakor je bil dosedaj. Podnebje je tu pri.nos zlasti spomladi in poleti pa tudi jeseni dokaj ugodno. Je tu pri na« prav prijetno letovi-če, oziroma bi se dalo napraviti, posebno zdaj, ko se nam obeta avtozveza z Novim mestom in tudi Toplicami ■— kopališčem. — Prej je bila pri nss navada, da je bil .pri nas šol-rpravitalj zajedno tudi ctrkveni orgamist. Zdaj smo par mcsecev brez orgnnista in šol. upravitelja. Dobrodošel šolski upravitelj, ki bi bil obenem tudi crganis;. Ker pa vemo, da so to bolj redki primeri, zato želimo, da naj bo vsaj občinski tai.mik obenem tudi organist, ker tudi ta služba je pri nas razpisana. Plača bi bila po dogovoru, vendar bi kot tajnik in -erganiat pri nrs lahko živel.
Nov gasilni dom.
(Jablanška dolina.)
Pri nas zidamo gasilski dom, ki bo stal pod gričkom jablanške cerkvice sv. Ane. Za gasilno društvo je veliko zanimanje med krneti, ker je res {»trebno. Predno bi prišla pomoč iz Šmartna ali Litije, bi bilo že davno prepozno. Prav za prav pa bodi Bog zahvaljsn, da doslej našim gasilcem še ni bilo treba vr&iti te težke dolžnosti. — Gasilski dom bo do praznikov pokrit, če ne bo vreme nagajalo.
Kopališče na Savi.
(Ježica.)
štlrnovo kopališče ob Savi bo kmalu dograjeno. Vsa tesarska dela so že v glavnem končana. Sredi kopališča pa se še gradi veliko zidamo poslopje, kjer bo blagajna in gostilna. Proti Savi od kopališča se razprostira precej velik del sveta, kjer bodo senčni nasadi in drevored iz mivke proti vodi. Jasno se vidi, da je baš na Savi pri Ježici prikladno za kopališče, ker ni tako oddaljeno od Ljubljane m so prometne zveze zelo ugodne. Kopališče se bo baje že začetkom maja otvorilo.
Rento.
(Trata v Poljanski dolini.)
D revesnic a. Zadnje sadjarsko predavanje je navdušilo nekaj mlajših gospodarjev, da so pričeli misliti na lastno drevesnico. Napravili so v tej zadevi vlogo na občino, da bi jim preskrbela na to primerno zemljišče Svojčaa smo v Gorenji vasi že imeli svojo drevesnico. Strankarski boj po vojni je pa onemogočil sodelovanje. Zanemarjena drevesnica je bila kmalu prodana, denar pa je romal v Poljane. Zdaj pa se bo še za drag denar težko dobilo tako primerno zemljišče. — »trna ženar. Citatelji se še gotovo spominjajo s kolikim zanimanjem in s kakšno napetostjo so sledili pred leti krasni povesti »Črna žena«, ki jo je takrat kot listek prinašal naš »Domoljub«. To prelepo povest j« neki prijatelj na&ih odrov iz Logatca Izredno posrečeno priredil za vprizeaiitev. Igralci našega »Prosvetnega društva-: se marljivo pripravljajo, da nam na Velikonočni ponedeljek uprizore to naše najnovejše cdTsko delo. Zanimanje za uprizoritev je nenavadno- Živahno in je pričakovati, da se bo. »Črna žena« z uspehom lahko kosala 3 iMiklovo Zalo«. Vstopnice se bodo dobile tUdI v predprodaji. Birmovanje in novi zvon. 16. maja bomo imeli birmovanje. Mogočno in ubrano zvoneaje bo, poveličevalo to lepo slovesnost. Kajti v nedeljo, dne 4. mapa bomo imeli blagoslovitev novega velikega zvona, ki bo tehtal 1400 kg. Farani pridno in z velikim žrtvovanjem donašajo svoje prispevke.
Smrt vzor moža.
(Vodice)
Dne 27. marca t. 1. je umrl v ljubljanski splošni bolnici g. Ivan Špenko, posestnik v Kotu št. 20 .župnija in občina Vodice. Pokojnik je bil splošno znan kot dober zidar, vnet član vodiške živinorejske zadruge, ustanovitelj Oasilsega društva v šenkovem turmu in - kar je za današnji čas vsem lep opomin — vzoren krščanski oče. Zapušča ženo in 3 nepreskrbljene otroke. Truplo je bilo 31. marca t. 1. položeno k večnemu počitku na farnem pokopališču v Vodicah. — Mir in pokoj blagi duši, družini in sorodnikom pa naše sožalje.
Plctarski teiaj.
(Iz velikolaške okolice.)
Od ob Karlovice ozkem, nato vedno širšem in končno zožujočem se ozemlju, obdanein od obeli strani po prelepih Kozlerjevih gozdovih dospeš do vasi Žaga v bližini Luž«rsk«ga klanca. V tej
Stran 190
vasici te pozdravita dve lepi hiši, v katerih eni se je otvoril meseca februarja pfelarskj tečaj. Kaka radost in veselje je zavladalo po bližnjih bajtah in širši okolici! Tiho, kar čez noč se je ljudstvu uresničila želja, ki je s strahom zrlo v bodočnost, kako naj mnogoštevilne člane družine preživlja. Vemo, da v tem tečaju izvežbani ne bodo naenkrat obogateli, ampak jim bode zaslužek zelo boren, vendar zaslužek bo pa le. Mesec lebruar bo tvoril mejnik med preteklostjo in lepšo bodočnostjo, v katero zre danes ta siromašni kraj. To upanje navdaja danes vso okolico; in to upanje se veča ob pogledu na marljivega, vztrajnega in požrtvovalnega delavca — voditelja pletarskega tečaja g. Cundriča Jerneja, čigar stremljenje gre za čim večji prospcli in procvit šole. Samo da za trenutek vstopiš v njegovo delavnico, in vsak dvom o obstoju se razblini ob fragledu na mlade 11—19 let stare fante, ki te tiho [(ozdravijo in nemoteno jim zopet brzi delo izpod rok. Izredno uvidevnost za otvoritev tečaja je piokazala državna uprava, ki je dala material in še jx>dporo ter dalje obljubila sadike in zemljo; enako podpira tečaj tudi občina — skratka dani so vsi predpogoji, da se razvije sedanji pletarski tečaj v višjo sistematično urejeno pletarsko šolo.
Božji cvet.
(Zg. Upnica pri Kamni gorici.)
V petek dne 28 .marca je ljubi Bog poslal svojega angela, da je iz srede nas odtrgal rožico, ; ki smo jo srčno ljubile: Reziko Ernian. Lepa kakor lilija. Stara 23 let. Bolna je bila poltretjo leto. Domoljub ji je bil ves čas velik prijatelj. Pogreba so se udeležili so se ga v obilnem številu sorodniki, znanci, prijatelji, fantje in dekleta. Kličemo ti: Draga Rezika. veseli se pri Bogu in ne pozabi na nas. Preostalim izrekamo globoko sožaiie. —
Dekleta.
Retokraniski kotiček.
Občni ebor hran. in pos. v Metliki.
Nekateri so pričakovali, da bo burno in glasno govoril. Pa ni bilo sile. Nekdo je pač omenil, da se mu zdijo upravni stroški 53.000 Din nekoliko visoki, drugače pa ni bilo nič vznemirljivega. Za načelnika je bil ponovno revoljen g. Koren in tudi drugače ni bilo v odboru sklenjenih nič sprememb.
Važen pa je ta občni zbor za to, ker je sklenil, da »e nakloni vinarski in kletarski zadrugi podpora v znesku 3400 Din. Saj to je ravno tisto, Česar zadrugi treba, denarja in že denarja. Hranilnici pa je tudi od kraja že dan namen, da odpomore skupnosti. To je bila misel Krekova, misel glavnih po-bomikov zadružne ideje, da zadružni zavodi niso in ne smejo biti priv-tna podjeta, kot so kapitalistični bančni zavodi, marveč morajo delovati predvspm v pravcu samojx>moči, delovati tako, da ee ljudem čim več prihrani in čim bolj pomaga.
Naša hranilnica se zaveda tega poslanstva, kar je s tem svojim korakom tudi pokazala.
Trtnira v Drašičih pri Metliki in drevesnica v Črnomlju, kateri je zasadil bivši oblastni odbor ljubljanski, sta bili 3. in 4. aprila izročeni upravi Savske banovine.
t) O M O L ] (J B
Pretrgano zagrinjalo
Stopil je k hiši ter razbil šipo kuhinjskega okna. Nato je zasukal kljuko, odprl okno, ter splezal v kuhinjo. Potegnil je tz žepa majhno električno svetilko, ki je ni bil pozabil vzeti s seboj ter naglo odhitel v sobo svojega očeta.
V trenutku, ko je stopil čez prag, se je ustavil. Več poguma je bilo treba za vlom v očetovo blagajno kot za ponareditev njegovega podpisa. Tesno je bilo Lucijanu pri srcu, ko je vstopil kot tat v pisarno svojega očeta.
Nato pa se je spomnil Lizije, ki ga bo sprejela z veseljem, ko ji bo prinesel tako obilen plen. Mlada prijateljica se tako ne bo mogla nad njim več pritoževati.
Otresel sc je zadnjih pomislekov; bil je prepričan, da tudi to pot ne bo kaznovan. Rekel si je;
»Nihče drugi ni kriv kot moj oče, da je prišlo tako daleč! Tudi če bi bil prepričan, da sem jaz tat, tega ne bi javil oblastem, ker vse preveč drži na čast svoje rodbine. Tako lepa prilika se mi še nikoli ni nudila. Moram jo izrabiti.
Vstopil je. Soba mu je bila dovolj znana, da se je lahko po njej premikal v temi. Prišel je k oknu, ga odprl, se sklonil dol na vrt, ter se prepričal, da je njegov tovariš še vedno na svojem mestu.
Ta je bil čul, kako se odpira okno, obrnil se je, pogledal navzgor ter Lucijanu molče pomigal. Dejal si je sam pri sebi:
»Ta fant ima talent za vlomilca.«
Lucijan je spet tiho zaprl okno in spustil zavese, da ne bi kdo od zunaj zapazil luči, ter je nato prižgal elektriko. Potem je vzel iz žepa ključ, ki mu ga je bil napravil njegov tovariš, ter skušal odpreti blagajno, ključ je bil vprav mojstrsko ponarejen, zakaj zelo lahko je odprl težka vrata. Pred njim so ležali celi kupi bankovcev. Te je stlačil v žepe svojega površnika. Vrednostnih papirjev se ni dotaknil, ker je vedel, da jih ni mogoče vnovčiti. Pri tem je padla na tla usnjena torba, v katero je bil tisti dan Arnat utaknil detektivovo pismo.
Tako nerodno je pobral torbo, da je
Stev. 15
iz nje padel robček « batista in nekaj pi. sem. Lucijan je robček pobral in zapazil da je vanj vezeno Mirino ime.
»Glej, glej, spravlja si sveiinje p0. begle ciganke!«
Začel se je smejati na glas, zakaj dobro se mu je zdelo, da je odkril Mirin rob. ček, zaklenjen v jekleno blagajno, kot naj-večjo dragocenost. To je bilo zares gen-ljivo!
»Grem stavit, da niti mama, niti Cecilija nista shranili te cunje.
Hudobna radovednost ga je gnala, da je odprl torbo, ter pregledal njeno vsebino.
»Res bi rad vedel, kaj je ostalo od predmetov te junakinje!«
Z vrvico prevezan zavoj pisem je zbudil njegovo pozornost.
»Skrivnostno zaljubljeno dopisovanje, ali kaj takega. To je pa res imenitno.«
Ko pa je prečital dvoje ali troje pi sem, je vedel, pri čem da je:
Njegov oče je že osemnajst mesecev z detektivovo pomočjo iskal izgubljenko, a dobil nobene vesti o njej.
»Zdi se mi, da se papa zelo zanima za usodo te ciganke. Da je pri svoji starosti še tako bedast, tega bi si pa res ne bil
Naši ».Mali oglasi«. Opozarjamo vse »Domcljubove« naročnike, da velja zanje polovična cena (samo 2.50 Din za ivrtico) pri vseh oglasih, toda pri naročilu morajo vselej povedati, da so"naročeni na -Domoljuba-« in kako ga prejemajo: naročeno po pošti ali pri poverjeniku. Za nenaročnike velja vrstica 5 Din.
mislil. Sedaj razumem, zakaj je bil vedno tako razdražljiv in slabe volje. Žaloval je za Miro.«
Hotel je vtakniti pisma v usnjeno torbo nazaj, toda naenkrat si je premislil. — Tiste liste, ki jih je bil prečital, je vtaknil v svoj žep, kakor tudi mirin robček.
»S tem ga imam v svojih rokah,« si je dejal in se zlobno nasmejal.
Hotel je svojega očeta ustrahovati na ta način, da mu pove, da so mu znane njegove skrivnosti. Prvikrat ko mu ne bo ho; tel dati denarja, ali pa, če bo hotel javiti oblastem njegov vlom, mu bo zagrozil, da bo materi povedal, da je zaljubljen v ciganko. To bo najboljše .sredstvo za pridobivanje denarja in Lizija bo lahko zadovoljna z njim.
Lucijan si je od zadovoljstva mel roke. Pozabil je na to, da je vlomil in da ga čaka spodaj tovariš. Od sedaj naprej bo lahko gOvoril čisto drugače s svojim očetom. Ta se mu bo moral vedno vdati, ter mu dajati denarja. Nenadoma se je približal oknu, zakaj začul je lahen žvižg. .
Postal je nemiren, zadrževal dihanje in počakal trenutek. Nov žvižg mu je jav«' nevarnost. Nekdo je bil pravkar vstopu-
Lucijan je bil divji. Hitro je zaprl blagajno in ugasnil elektriko. Potem je zbe' žal iz sobe na hodnik ter iskal izhoda za beg ali vsaj kot, kamor bi se skril.
Krepki koraki so odmevali po ve»
VSAKOMUR V KORIST!
EM' k' ,e ™?i°,boriti * denarnim vprašaniem za svo o lastno ose' o, kakor tudi VSEM ostalim smo se odločili napraviti VELIKO PRODAJO VSEH vrst čevljev »STANDARD« katera se vrš, od 1. aprila pa DO VEUKONO&NK PRAZNIKOV, po izredno nizki ceni. Zaloga se ze vidno zmanišuje. Nekatere vrste so že razprodane, POHITITE.
flTDflciri ______:L t______i - , ,
od Din 40-— do 70-• ,, ,. 100 - „ 140-— „ ,, 150-— „ 1B0 — 180 — „ 200-.
OTROŠKI v raznih barvah in lak ŽENSKI črni ali rujavi .... ŽENSKI na špango, komb. . . ŽENSKI razni, moderna oblika
mSiS p0ixev!"'frni v. v v..... •• uo - ;; t8o—
MU5K polčevlp, rujavi in komb......... 150'— „ 200-—
"U5KI razn-, moderna oblika.......... 170-—• „ 210-—
I'.?" ,"",!rii Som0!,1;;,'si, i'1«.*- !,",'«bititei <•■•<•! m".-,, ............,„„ „
razpolago, CEVNE samo v znani
Deftailnl prodaja Čevljev tov. C. Pollak d d Dunajska cesta št. 23. - mat dvorišču - LJubljana
!T7~~~---—---
Z našo UMETNO
mosiovo esenco „raosiin"
si lahko vsakdo z malimi stroSkl prlnravi izvrstno obstojno in zdravo domačo pijačo. Cena 1 steklenici za 150 litrov Din 80'-, po poŠti Din 50—. ljobi so samo v drnKeriJt A. Kane sinovi. Ljubljana in droBorlji Wolfram nasl. M. Kane. Maribor, Gosposka ulica 33.
Lucijan je stal naslonjen na ograjo na stopnišču, spoznal je, da mu zaenkrat ni mogoče zbežati. Najbolje je bilo, vrnite se v očetovo sobo ter se skriti tu za zavese toliko časa, dokler prišlec ne bi odšel v svojo sobo. To je tudi storil. Kar treslo ga je, zakaj bal se je, da bi ga zasačili. Njegov tovariš spodaj je moral biti že vznemirjen; gotovo ne bo hotel že dalje čakati in paziti, ker je bil v nevarnosti, da ga zasačijo. Tako nihče več ni mogel Lucijana opozorili na prihod ostalih stanovalcev in treba je bilo, da hišo čimprej zapusti.
Nenadoma je začul počasne, težke korake, ki so se bližali. Vrata salona, ločenega samo z zaveso od pisarne, so se odprla...
Lucijan je stal za težko zaveso kot pribit, komaj je dihal, iz strahu, da se ne izda,..
XVI.
Avto je bil Arnata in Miro pripeljal domov. Šofer, ki jc dobil veliko napitnino, je odprl Arnatu vrata vrta in ta je odnesel v svojem naročju sestradano telo v hišo. Stopil je počasi, da ubožice ne zbudi. Elektrike ni prižgal, saj je ni mogel, ker je nesel Miro, pa tudi mu ni bilo treba,
ker je predobro poznal pot. Previdno je stopal po stopnicah navzgor v mali salon poleg pisarne.
Vedel je, da ga tu čaka mrzla večerja, kakor je bil naročil. Tako se bo Mira lahko pokrepčala, ne da bi bilo treba klicati slu-žinčad,
Arnat je Miro nesel skozi pisarno. Lucijan je zapazil, da prišlec ni nihče drugi kot njegov oče. Zelo se je bal, da ga bo zasačil in srce mu je tolklo. Arnat je stopil v salon in iskal v temi električno stikalo poleg vrat. Luč se je posvetila. Mira se je stresla v svoji omotici. Arnat jo je položil na debelo preprogo in pričakoval, da pride ubogo dekle k sebi.
Obrisal ji je potno čelo ter ji gledal v obraz. Kako žalosten je bil ta obrazi Lica so bila upadla, poznala se je vsaka kost in čelo je žarelo od vročine, tako da se je Arnat kar ustrašil. Vendar pa je bil obraz kljub temu lep in prikupljiv.
Lucijan je iz svojega skrivališča opazoval oočetje svojega očeta. Ko je spoznal Miro, je spet vstalo staro sovraštvo v njegovem srcu. Bal se je inteligentnega dekleta, o katerem je mislil, da se ga je že otresel. Spoznal je, da ne bo mogel tako hitro ubežati, zakaj dolgo bo trajalo, preden bo njegov oče spravil Miro k zavesti.
Mira bo spet zavzela svoje mesto v Arnatovi rodbini in bo seveda povedala resnico o ponarejenem čeku. Mladi mož se je pa naglo pomiril, zakaj če bo presenetil očeta z Miro, si ta ne bo upal več strogo nastopati proti njemu.
Mira je polagoma prihajala k zavesti. Njene trepalnice so se odprle in njene ve-
Karr\garn za moške oblek«
se dobro kupi pri
R. Miklauc »Pri škofu«, Ljubljano
like črne oči so zamežikale v električni luči. Vrgla je začuden pogled okoli sebe. Naslonila se je na roko in ogledovala stvari v sobi... Zdele so se ji znane ... nekdaj jih je že bila videla...
Naenkrat jih je spoznala. Ker pa ni razumela, zakaj se nahaja pri Arnatovih, je mislila, da se ji blede. Hotela je vstati ter se dotakniti sobne opreme, da se prepriča, da ne sanja, toda ni se mogla dvigniti, v glavi ji je šumela kri.
Arnat je stal za njo in je videl, kako je ginjena. Obotavljal se je še pokazati se,
Poslužujte se nagega Malega oglasnika, ko potrebujete poslov, pomočnikov, vajencev. Enako Vam »Mali oglasnik«: pripomore dobro vnovčiti raznovrstne pridelke. Samo en poizkus in prepričali m bodete o velikem uspehu.
toda ni bil v stanu obvladati se še nadalje, pokleknil je poleg nje ter ji ljubo pogledal
v oči.
Mira je molčala, bila je vsa srečna, da je spet našla svojega očeta, samo ni vedela, kako naj se obnaša napram njemu. Arnat je spoznal njeno zadrego, zato ji je govoril ljube besede, rad bi imel, da mu oprosti dvom, v katerem je živel dve leti, in sumnjo, ki jo je gojil napram nje}.
27
RAZNO
Ce pridigar opazi, da
njegovi poslušalci niso dovolj pazljivi, bi moral storiti podobno, kakor dr. AIynter, škof v Londonu. Ko je opazil, da večji del njegovih poslušalcev spi, je naenkrat pričel glasno molili iz hebrejskega 9V. Pisma, ki ga je imel pri sebi. Takoj je vse prisluhnilo. On pa je dejal: »Kakšni ste vendar I Ce vam prebiram stvari, ki jih sploh ne razumete, imate vsi napeta ušesa; če pa govorim z vami v materinem jeziku o stvareh, ki prinašajo odrešenje vašim du-Sam> pa spitel«
Abraham a Santa Clara (samostansko ime meniha Ulrika Megerle), ki se je rodil na Svabskem 1. 1642 m umrl leta 1709. Na dunajskem dvoru je bil 40 1. Pridigar in znan po svoji « n šali. Na dan sv. Mag-aaltiie je nekoč posebno oičal vse grešne Majrda-lene ter grozil, da vrže °«vir (duhovnikova mo-"tvena knjiga) v največjo tTesmeo. Zamahnil je z joto m glej - vse ienske *> se pripogaile.

Lorenshi učitelj
Roman.
iteli 1
Krenili so proti velikemu poslopju, ki stoji ob trgu navzdol in je zidano z rdečo, pokrito pa z rožnato opeko. Silni ropot je naznanjal, da se bliskovito bliža motociklist. Pojavil se je mož ves siv od prahu in z usnjato kajx> na glavi. Prevozil je urno in spretno vse sejmišče in se izognil dobrim ljudem in prestrašenim otrokom. Bil je mlad učitelj »iz notranjščine«, ki so ga nedavno poslali v ta okraj. Pred šta-cuno je obstal avtomobil, ki je po pameti vozil za »motorjem«. Izstopil je resen in v okraju nov človek. Bil je najbrže ljudskošolski nadzornik. Od južne strani je nato stopilo na trg več ko trideset oseb, ki so od postaje šli preko kremenastega polja. Precej redovnic je bilo med njimi.
Ko je odbilo devet, je bilo sklicano »osebje« polnoštevilno: sedemdeset učiteljev in učiteljic. Na klopeh največje sobe so na desni sedeli učitelji, večinoma v žaketih in suknjičih. Kakih pet ali šest jih je bilo prevelikih in niso mogli zlesti med dve vrsti klopi. Zato so si po sobah poiskali stolov in so ob zidu mogočno sedeli v vrsti. Čedno je bilo, da v prvih klopeh niso sedeli stari Iorenski učitelj; ti so bili v zadnji vrsti, nekoliko hladni, nekoliko resni ter pričakovali kak zasmeh. Celo mladi med njimi so bili resni in pametni in se niso v eni minuti po trikrat zasmejali. To so bile trdne glave vrlih poštenjakov, možje, ki bi lahko dolgo vztrajali v težki vlogi in ki jim je iz oči sevala prva in poelavilna lastnost: zdrava
pamet. Bili so bolj dostojanstveni nego tovariši »iz glavnega mesta«, ki so bili živahni in šaljivi, ali so vsaj mislili, da so taki. Seveda so bili jako vljudni napram lorenskim tovarišem, a so vendar s potezami na obrazu nehote pokazali, da smatrajo sebe za neskončno vzvišene nad podeželskimi učitelji.
Ti novi prišleci so predstavljali — o tem so bili prav trdno prepričani — popolno omiko, napredek in znanost. Radi so pogledovali po prvih klopeh na levi strani sobe, kjer so sedele »gospe iz učiteljstva«, ki se pa bržčas niso dosti zmenile za to: kak" napol goli laket se je dvignil; kaka roka je počasi obračala k solncu svoj prstan s četverooglatim kamenčkom in kak zares lepi obrazek je nepremično zrl v strop in se zgubljal v sanjah. Bile so večinoma v preprostih oblekah. Starikavim pa tudi še mladim učiteljicam se je bralo na obrazu: »Mnogo sem delala; živela sem in še živim v neprestanem stiku s šolo, otroki, starši in z oblastmi. Kajkrat sem že bila na takih stanovskih sestankih, ne da bi bila kaj zinila niti imela najmanjšo korist od zborovanja!« Zadaj pa je mirno čakal zbor tridesetih redovnic. Črne obleke so se jim spajale v eno zaveso in bele, črno obrobljene oglavnice so molele iznad klopi.
Vrata se odpro: ljudskošolski nadzornik — a ne tisti, ki so ga navadno videli v št. Naboru -— pomoli roko naprej, jo potegne nazaj in izgine, na kar vstopi gosp. Pergot Filibert. Vsi navzoči se dvignejo. Vse tiho, radovedno, prijazno in zadovoljno. Poslanec je bil lep. Gladko je stopal kakor vojvoda in z glavo prav na lahno pozdravljal, čelo mu je bilo visoko, glava ne še plešasta, lice dolgo, polt pa knjižničar-jeva; vendar ne bolestna, oh ne, taka polt, kakršno radi pripisujemo človeku, ki misli. Oči so mu bile jako živ« in m se temno iskrile. Brki so mu bili bujni
8»
Malo pokramljaimo,
8. Prijatelj, kai pa tole?
Spet sem razmišljal, prijatelj, o tvojem poglavitnem viru pokvarjenosti, ki ga ti vidiš v vseh mogočih novotarijah sedanjih dni. Kakor vidiš, ti nisem dal prav. Zdi se mi pa potrebno, da ti pokažem drug vir, ki je žal bolj resničen izvor, da se človek, ki je vsled izvirnega greha že po svoji naravi k slabemu nagnjen, nagiba vedno bolj k pokvarjenosti in izprijenosti.
Ime mu je ponekod brezverslvo, drugod pa pomanjkanje prave, žive in trdne vere.
Brezverstvo! Žal, da je mnogo te zalege zlasti med izobraženci. Najmanj od svojega 18. morebiti 20. leta že niso videli cerkve znotraj. Tisti ogenj verskega pouka, ki so ga bili deležni v mladosti, je pojemal in pojemal, dokler ni popolnoma ugasnil.
Za te ljudi ni nedelj in praznikov — v cerkvenem pomenu seveda — ni službe božje, ni sv. zakramentov, ni molitve, ni dejanske ljubezni do bližnjega. Vse to jim je neumnost, zdi se jim nepotrebno.
Tisti lepi Božič, ki ga pozna verna slovenska duša, tista veličastna Velika noč s svojim blagoslovom, prelepi maj s svojimi šmarnicami, kratko: vsa lepota cerkvenega bogoslužja in cerkvenega leta jim je tuja, nepoznana. V duši jim mora bili, ka-
Ženske obleke in rute
v največji izbiri, samo dobre kakovosti Cene nizke!
R. Miklauc »Pri škofu«, Ljubljana
kor je bilo na zemlji, dokler ni božja Vsemogočnost izrekel ustvarjajočega: >Bodik Saj veste, kako je bilo takrat na svetu? Pusto in prazno...
Ne bomo navajali vseh potov, po katerih so prišli ti siromaki v puščavo brez-verstva. Ošabnost je že med njimi, pa je tudi strah, da bi morda kdo ne veljal pred svojimi tovariši za nespametnega. Zelo dobro je pa zadel že pogan Cicero, ki je zapisal: Nihče ne taji, da je Bog razven če bi zanj bilo bolje, da ga ni.« Kdo ve, zakaj bi bilo za vse te siromake bolje, da bi Boga ne bilo! Kdo pa pozna vse skrivnosti človeških src!
Res je tudi, da brezverec vsaj na zunaj nekaj časa kaže, da lahko pogreša vero in Boga in njegovo milost, da lahko živi brez cerkvenih praznikov in brez vsega cerkvenega bogoslužja.
Toda pridejo časi in nihče ne ve, kedaj pridejo, ko vidijo ti ljudje pred seboj globoko brezdno, brez vse resnje poti, kakor je dejal pesnik Prešeren. Ali kakor je današnjih eden zapisal, da na njegovem nebu ni zvezd, po njegovi deželi ni cest. Ali naj pa še bolj po domače povem: nadloge pridejo, bridkosti, prevare, neozdravljive bolezni, izguba časti ali premoženja, neizpolnjenih želja bolečine — spet sem zadel v Prešerna! — takrat pa brezverstvo odreče. Brezverstvo je hladno, mrzlo, mrtvo, ne pozna upanja, ne ljubezni, nič nima ...
Pač! Obup. Smrt. Strup, revolver, vodo, vrv, nož ... Rama imena groze. In vendar ta imena kriče in oznanjujejo svetu, kaj da vera in kaj vzame nevera.
Kdaj je bilo toliko samomorov, kakor
jih pozna naš čas! In skoro za vsemi se skriva grozna pošast modernega brez-verstva...
Prijatelj! Povej mi, ali ni to huje kakor ves napredek današnjega sveta.
(Pride šo.)
Nove knjige in skladbe
Odpevi za litanije Javretanske in pre-svetega Srca. Za mešani zbor zložil P. Hu-golin Sattner. ZaložiU Jugoslovanska tiskarna. Din 12.—. Zbirka obsega 17 od-pevov za lavretanske in 6 odpevov za litanije presv. Srca Jezusovega. Vse skladbice so zložene v slogu dosedanjih že splošno udomačenih odpevov in se bodo zato z lahkoto in mimogrede uvrstili med že znane. Vsi odpevi so zloženi v F-duru, kar se je dosedaj pokazalo kot najbolj praktično. Toplo priporočamo,
Gospodarski nkoni Me?i se poljflel-kih panog ?o izšli v posebnem enopiču zbirke zakonov. V njeni so natisnjeni: Zakon o pospeševanju kmetij.siv a, o vinu, o zatiranju bolezni in SkcJtjivcev kulturnih rastlin,'o gozdih, o pospeševanju živinoreje, o kontroli kmetijskih pridelkov .namenjenih za izvoz, o zaščiti domače lasne industrije. Zbirka je važna za pol. urade, občini1, knutiske zadruge, vekpcsestvu, kmetovalce, razne trgovce ild. Zvezek, ki velja s poštnin.) Din 20, vsem toplo pri|r,ročamo. Naročila na Jtigc«Iovtnsko knjigarno v Ljubljani.
VSAKOVRSTNO USN3E
priporočam za delavne in boljše vrste čevljev ter tudi že izdelane, posebno močne delavne in boljie vrste čevljev domačega izdelka. I. Jamar, Bled,
Martinova ulica št. 23 (blizu cerkve).
in zaokroženi in so mu spodaj zakrivali brado. Temno-rjava bradica mu je bila prav skrbno počesana, a ne ostro navzdol, ampak kakor širok trak. Bila je lahno valovita, ker jo je često gladil z roko. Segala mu je do svetlo svilene ovratnice in se končavala v lepi, ravni črti, ki se je lomila, kadar se je priklonil z glavo. Tedaj se mu je zasveti! smaragd na zlati igli. Obleka mu je bila nova, a vendar, kakor pravijo krojači, pol resna.
Poslanec je bil vajen zmagati ob vstopu, zalo se je predstavil z lahkoto. Nič ni pozabil: učiteljicam je napravil daljši poklon, pa tudi možem je z roko prijazno in tovariški zamahnil v pozdrav. Kateder šolskega vodje je bil obrnjen proti sredi sobe. Gosp. Pergot je stopil nekoliko naprej, da bi bolje pokazal, kako silno ga vleče k poslušalcem, nato se je vrnil, se vzpel za pleskano mizo in se tako vsedel, da so mu tisti, ki jih je namerjal pridobiti, lahko videli lice in gornji del života. Medtem je pa nadzornik stopil k mizi in rekel:
>Gospe in gospodje! V veliko čast nam je, da imamo v St. Naborju med seboj tako odlično osebnost, ministrskega poslanca! V imenu vas vseh se zahvaljujem gospodu Pergotu, da je v našem odaljenem okraju pričel z obiski, ki Loreni gotovo doneso obilnih koristi.«
Nadzornik se je obrnil k mestnemu učitelju, ki je potegnil iz žepa zavoj šolskega papirja in ga začel previjati v nasprotnem smislu, da bi izravnal prvotne gube. Med previjanjem je pogledal proti katedru in poslanec mu je namignil, da mu dovoljuje, naj čita svoje delo, kar je dosti presenetilo poslušalce, ki so pričakovali, da Izpregovori »odlična osebnost«. V tem trenutku je bilo okrajnemu učiteljstva malo mar modrovanje o zgodovini.
5*
Metropol i tanec , tako so ga večinoma na kratko nazivali navzoči Lorenci, je omenil mojstrske študije , ki so jih predavali na zadnjem vzgojeslovnetu tečaju.
Učeno in dolgovezno je razlagal, kako je moderna znanost premagala stare predsodke, ki nimajo noben opravičenosti do obstoja. Zlasti ne v šoli.
Konec učiteljevega dela pa je bil samo slavo-spev na čast novim metodam in končni osvoboditvi človeškega duha :. Toda naj je bil ta zaključek še tako strasten, gotovo ni prepričal niti nepremičnih redovnic niti posvetnih učiteljev. Saj so vse to brali že v listih in se jim je zdelo malo prida. Nekateri so mislili: Čemu neki ta razprava? Saj že vse to vemo in tudi Pergotu bržčas ne bo neznano. Zakaj je dal govoriti tovarišu, preden je sam izpregovoril?
Nedolžnost! Tisti, ki so tako mislili, niso gledali v poslanca. Ne mejteč se za ploho besedi, je gosp. Fi-libert Pergoti zpod napol povošenih vek opazoval vsak obraz. Ni mu bilo mar, kakšni so obrazi redovnic pod oglavnico in kopreno, saj je itak vedel, kaj mislijo o tem besedičenju hčere vere in izročila. Toda kaj neki menijo o metropolitančevih- besedah možje, mladeniči, mlajše in starejše učiteljice v prvih klopeh na levi sploh vsi drugi učitelji v deželi, ki je na novo priklopljena Franciji? Vse lo je pri večini še bral, in sicer z nejevoljo, v očeh, v smehu, v zmajevanju z glavami in v skomizganju z rameni in v raztrese-nosti mnogih.
eNznatno ploskanje je naznanilo, da je pre-skusnja končana. Gosp. Pergot je molčal nekaj trenutkov, preden je izpregovoril.
nrm/^ f" ,H P?v,ila' dr«gV' se je sklonila neka P1"™'831'« k svoji sosedi, »da ima ta Glovek vse za sebojk
Zavarovalnica za luitipf, V Ameriki imajo zavarovalnice vseh mogočih baž. Zlcčmci imajo posebno zavarovalnico, če koga izmed »bralcev« doleti smola, da mora v luknjo. V tem slu-čaju dobi ud zadruge posebno hrano v zapor in pa dobrega zagovornika.
Jeclja vec. Pri cirkuškem ravnatelju se javi mlad možak, ki bi rad stopil v službo pri cirkusu, ter se predstavi: »Ma-ma-matevž C-čme-čmerika«. Dobro, dobro! Torej Matevž Cme. rika. Kaj znate?« -S tre-tre-buhoin z-znam go-go-voriti.« >Prsv dobro. Bas mi manjka tak človek« se razveseli ravnatelj. »Vendar mi dovolite poprej se eno vprašanje: Ali tudi s trebuhom jecljate?
Lepa hvaležnost. Angleška vladarska hiša se danes izplačuje nekem« Juriju Pendvellu vsako leto po 100 funtov šter-lingov. V starih arhivih so našli: Ko je mora" kralj Karel II. leta 165h bežati pred revolucionarnim Gromvellom, jc Pr>" ded tega Pendvelta M ubežnemu kralju st/«*« in večerje. 7a hvaležnost je kralj obljubil, da Anglija odiedaj naprej vsem njegovim potomcem izplačevala vsako l<j'° omenjeno vsoto. - Angie*
Najtežje gospodinjsko opravilo
je pranje! Pametna gospodinja, ki pa si hoče naporno pranje olajšati, najprvo omehča trdo voao z navadno sodo in nato pere s pravim terpentinoviin
milom Gazela!
AZCLA
MILO
PREKLIC. Podpisana Gorenc Matija in Go-renc Angela, delavca v tovarni »Vulkan« v Kranju, stanujoča v Šenčurju št. 96, preklicujeva in obžalu:eva žalitve, izrečene na škodo gdč. Elizabete Strgar, delavke v tovarni »Vulkan«, stanujoče na Primskovem št, 36, in se ji zahvaljujeva, da je odstopila od tožbe ter se zaveževa plačati Tse stroške.
V" Kranju, dne 28. marca 1930.
Gorenc Matija. Gorenc Angela.
mm
MiMonc
iiuaUf
po vtem svetu nosijo leto za letom oolire PALMA-podpetnlke.
Ljudje danalnjih dni ne hodijo vaS na usnjenih podpornikih. Preudarni In napredni hodijo po elastiCnlh, doSrodejnlh PALMA-podpetnlklh.
PALMA to za vsakega paSca dobrota, trajalo dat|e kot najbolje utnje In so dsnss poceni tako, da si Jih lahko kupi vsakdo, reven ali bogat.
Kar smatrajo milijoni IjudlJ po vsam svatu za dobro In praktično, to poizkusite tudi VI. Še danes naj Vam VaS Bevljar nabile dobre PALMA-podpetnlke. Iz preudarnosti In varSnostl I Za svet boste hvaležni.
PALMA
58
iki vladarji še danes, po ikoraj 300 letih, drže »vojo obljubo.
Za zd-avnike. Na Nor. »eškem je izšla odredba, Ja morajo vsi zdravniki pisati recepte prav čitljivo. Zgodilo se je namreč, da je zdravnik predpisal zdravilo v takih ča-ikah, da jih lekarnar ni mogel razbrati in je dal drugačna zdravila.
Opravičen razlog. Teta: »Dragi Joško, daj po-liubčelt svoji teti.« -Joško: »Nočem.« - Teta: »Zakaj nočeš?« - Joško: »°če je sinoči rekel, da imaš strupen jeziki«
Kočljivo vprašanje, — ielo Mino trga po glavi, mala Lenčiča pa toži, boii zob. - Teta: Da gotovo stala na Prepihu, zato te boli tvoj ™h zob.« - Lenčica: •'"a, ali je vaša glava tudi votla, da vas boli?« ; 0 t»9 zažjfo Indijan-1 v brazilski pokrajina "»n Chaco, če kdo v va-«" umrje.
Ofala v sedanji obliki «o bila v rabi že 1. 1280. I J' koristi mnogo, če Miš v nedeljo v cerkev,
0&,8PU {itaS ™ »■-ma,, , a,S0"is' ki več ali Jla."l pobija to, kar v cer-an prižnico Slišiš, (Škoi Besson.)
Glas mu jo bil v resnici lep in brez poudarka, kažoč dobro voljo. Posamezne dele stavka je izgovarjal tako mehko, da je misel ostala v ušesu kakor popevčica in se jc zdela nedolžna. S takim »čarom« je pridobil učiteljico, ker se jim je zdel nenavaden. Gosp. Pcrgot je govoril na dolgo in široko ter skoro miroval z do'gimi rokami. Zapeljivo je gledal enako na vse, na moške in ženske; obračal se je do oseb, celo do sester, tako, da so te hčere pridobljene dežele lahko videle tukaj velikomestno vljudnost.
Gosp. Pergot se jc sicer brez vidnega vzroka zahvaljeval Loreni za lep sprejem in čestital predavatelju »z genialnimi in modernimi nazori.« Ko je za trenutek obmolknil, je začel po domače:
»No, dragi moj tovariš, gospod Kobal, kdo je bil Vaš glavni učitelj zgodovine? Katera knjiga Vam je bila velika knjiga, razumete?«
/Michelet, gospod minister.«
Pri teh besedah se je malce priklonil in nasmehnil. Očividno je beseda zadela. Pod katedrom je nadzornik privzdignil nos in ga povesil, kar je po-menjalo, da odobrava.
»Ah, Michelet!« je rekel poslanec, Michelet! ... In Vi, gospod vodja tam na koncu v tretji klopi... da, prav Vi!... Katerega učitelja ste pa Vi imeli?«
»Henri Martin, gospod minister!«
»Ah, Henri Martin! Tudi eden izmed naših! Predhodnik! ... A pustimo staro zgodovino, preidemo rajši k tej, v kateri zdaj živimo, ali bolje: ki se nam obeta, in o kateri sem naprošen, naj Vam govorim ...«
Govornik je v polkrogu pregledal poslušalstvo. Razvnel se je in videli so se mu beli zobje.
»Vi, ki me tako pozorno poslušate, da sem Vam hvaležen, vedite, da stavim na Vas tako upanje, ki me
gotovo ne bo varalo. Opisovali so Va3, da se upirate novim razmeram, da ste trdovratni, da svoje mišljenje nekam nerodno izražate. Jaz pa sem rekel: ,Čeprav so taki — saj mi oprostite, kar sem pravkar povedal — grem k obmejnim učiteljem in učiteljicam in se z njimi prav odkrito in zaupno pogovorim. Potem sporočim v Pariz, da se je vaš lorenski kraj pridružil, in sicer prvi pridružil načrtu, ki ga je v zadnjih dneh slovesno izrazil naš ministrski predsednik.
LORENSKI UČITELJ.
Glas mu je naraščal: vsi so ga poslušali. V prvi klopi je drobna učiteljica risala neke okraske pod svojimi opazkami in zvezek zaprla.
»Gre za napredek in za svobdo; v isti državi ne moremo imeti dvojne zakonodaje!..,«
PravradisvobodesivolimosvojoU
Glas, ki je izgovoril te besede, je prišel iz zadnjega konca dvorane. Vsi so se obrnili nazaj. Nekateri so zaploskali, in sicer vsi Lorenci, pa tudi nekaj drugih. Dvoje ali troje »novincev« je ugovarjalo. Nadzornik se je zravnal in šepnil poslancu v uho: »Baltus, gospod poslanec, Baltus Jakob, kriški učitelj, o katerem sem Vam pripovedoval.« Baltus je zrl v poslanca; v zadnji klopi se je z dolgim hrbtom naslanjal na zid in orjaška glava se mu je ločila od bele stene.
»Menite li, gospod učitelj, da govorite v imenu vseh?«
»Gotovo, gospod! Če napadate vero, napadate Lo-reno samo, ki bo vsa zoper vas!«
»Zoper Francijo torej, kar recite!«
»Zoper njene sedanje oblastnike in za Francijo, ki ostane!^
A>
Vrtaoka je prišla v prodajalno ter tam na tleh opazila novec za dva dinarja. Ozrla se je okoli sebe ter vrgla robec na denar, nakar je hotela vse vkup pobrati. Pa ni šlo,
Čudežni Balzam.
Najtoplejše se Vam zahvaljujem za Vaš izvrstni Radio-Balzam. Imel sem na desni nogi, na podplatu 38 let kurje oko, katerega nisem mogel z nobenim mazilom ali tinkturo odpraviti. Po predpisanem postopanju sem ga v štirih dneh izgubit. _ Spoštovanjem! Fr. Jezernik sen., Tržič št. 245. _ Rešite se tudi Vi: kurjih očes, bradavic, trde kože itd. Lonček 10 Din (predplačilo), ali 18 Din na povzetje. R. Cotič, Ljubljana 7, Kamniška lOa.
zakaj novec je bil kot prikovan k tlom. V tem hipu je k nji pristopil prodajalec rekoč: >No, zdaj ko ste preizkusili veliko moc našega kleja, ga boste gotovo kupili ste-klenico.i
/ Pozor olnogredsilJii!
Solidno in trpežno izdelane škro-nilke lastnega izdelka ima vedno v zalogi FEKDINAN J KMET, kleparski mojster, TREBNJE (Dolenj.)
Priporofam se tudi za izvršitev vseli v kleparsko stroko spailajočih del. kakor ludi za pokrivanje cemveuih stolpov.
lVfici.li. oplasnilc
Vsaka drobna vrstica ali nje prostor velja za enkrat Din 5. Naročniki .-Domoljuba« plačajo samo polovico, ako kupujejo kmetijske potrebščine ali prodajajo sv0)e pridelke ali licejo poslov oziroma obrtniki pomočnikov ali vajencev in narobe,
Bostilna in frgouina
tik dekanijske cerkve, edina, se ugodno proda. Obstoji iz zidane hiše, 24 m dolga 14 širokr, enonadstropna, z vodovodom- Kostan ev vrt p leg, kegljišče. Ledenica, klavnica, hlev in svinjaki. Njiv in i ravnika 2 ha, 5 minut od mesta. Električna na-p ljava. Trgovina, 7 m J >lga, 5 široka, zraven skladišče. Gostilna in trgovina pod eno streho. Naslov uprava Domoljuba pod štev. 4070.
Siiiifl^Hgja ikijensa
sprejme Franc J e m c
n i Bledu.
Fiihasfo perje
razpošiljam po povzetju najmanj 5 kg. Potem čisto belo gosje kg po Din 130'— in čist beli puh kg Din 300'—. L. Brozovič, kemična čistiona perja, Zagreb, llica 82.
PehDBshBga vajenca
sprejmem takoj. Hrana in stanovanje v hiši, drugo po dogovoru. Josip Vovk, pekarija, Mirna peč 18.
Psa travnika veliHa
sta naprodaj v bližini Preddvora. Naslov v v upravi pod št. 3475
Bencin motor ?.prcm-
. —-- Jjen na
vozu za žaganje drv uporaben tudi za druge stroje dobro ohranjen se radi selitve ugodno proda. Poizve se pri Josipu Hribarju kovač p. Bled I, Gorenjsko.
ftafcin se išče za kmet-"Hiška dela. Biti mora pridna in p'stena. Starost od 20—40 let. Jos. Tolazzi, Logatec.•
Bencin molor "p°ra-
--- ben za
manjšo obrt ali kmetijstvo, skoro nov, proda prav poceni Lamovec Josip, kolar. Polhov gradeč p. Ljubljani.
Staro obMo^r,0
no prodam ali zamenjam za perutnino. — Škof ja ulica št. 8, prvo nadstr.
Vaiencaz? slaščiča,r-
. sko m medi-čarsko obrt, s hrano in stanovanjem v hiši sprejmem. — E. Stary nasl., Krško.
gnojnico prodam radi preureditve greznic. Lovro Novak, Pivka p. Naklo.
Hmgčho delilo išče™
kmečka dela v bližino Ljubljane, Mes. plača 250 do 300 Din. Naslov v upravi pod štev. 3979.
ISčem hlapca f®-«
rega za kmečko delo. Plača po dogovoru.— Ivan Perico, Zg. Šiška 7.
POSBSiUO 24mernikov
—- posetve,
gozd, hiša, gospodarsko poslopje, sadni vrt, v hiši električna napeljava, blizu Brezij na prodaj. Poizve se pri Franc Zupan, Mošnje 30, p. Radovljica.
p r o -
10 panje« čebel,, m
Orehek Alojzij, Dobov-lje 39 p. Domžale.
z njivo in kozolcem na prodaj. Brezje 48, p. Dobrova.
Mizarsbi pomožnih
iščem službe, dobro izvežban za pohištvena deta. Naslov pove uprava Domoljuba št, 4069.
Fošliite nam fahoj
Vaš naslov! Dnevno Din 200-—, 300'— in še več, lahko zaslužite z delom v Vašem domačem okraju. Znamko za odgovor. >TEHNA« družba, Ljubljana, Mestni trg 25/1.
Kmečki fant pftf"°d
ta se sprejme. Zg. Kašelj št. 21, p. D. M. v Polju.
EeBljarshega pomoč.
sprejme za zbito delo Logar Franc, čevljar, Suha št. 4 nad Kranjem.
Hmečko dehlo ?rv*n°
-_» takoj
sprejme F. Finžgar, Bled. Mesečna plača 300 Din, dobra hrana.
Peiiogsliega »aienca
sprejmem takoj z oskrbo. Franc Tepina, pek, Radovljica.
Dna hpai. pomočnika
sprejmem takoj Dobro izvež.ana v izdelovanju velikih kosov. — AlojzLipoglavšek.Gor. Pirošica p, Cerklje ob Krki, ž. p. Brežice.
Vozički od Din 450'— naprej
Bogata izbera otroških vozičkov
vseh vrst, velika za-loga koies in deiuv. gramofonov, instrumentov po BREZ-KONKURENČNIH CENAH
KRANJ 14
Pridite! Prepričale se!
Leseni od Din 270'-
naprej
Izjava.
Podpisani Benedičič Štelan, posestnik na Mar. tinjem vrhu 5t. 12, p. d. Kamnar, obžalujem in preklicujem kot neresnično, kar sem govoril 0 Antonu Jelovčanu, užitkarju v Martinjem vrhu 6 češ, da je oče oziroma rednik otrok moje sestre Angele ter se mu zahvaljujem, da je odstopil od nadaljnjega sodnega postopanja proti meni, škoija Loka, 5. aprila 1030.
Gospodinje in gospodarju
Ne-pozabite, da se dobi pri meti
Huhinlsha posoda, štedilniki
opravo za kopalnice, banje, peči, izlivke. stenske Školjke, klo-etne naprave, kovinsko pohištvo, okovje, žele/ne blagajne, žima, morska tr.-.vn ptičje kletke.
Kmetovalci!
Oglejte si mojo priznano najboljše polje.lesko stroje, ki so bili odlikovani z zlato in srebrno mcdalijo.
mlatiluice — slnmorozniee — gepelji — čistilniki trijerji — električni motorji — bencinski in ue■ trolejski mo<orji — kosilnice — p!ugi — brane za polje in travnike — reporeznice - mlini za šro* tanje žita — sadni mlini — stiskalnice za Kidje — rob!»a*i za koruzo.
VEDNO NA ZALOGI SO:
liti kotli in brzoparilniki, bakreni kotli za žganje, posnetnalniki za mleko, transportni vrči, škropil* niče za vrtove in vinograde, vodovodne cevi in sesal k e z* votlo in g lojnieo, hidravlični ovni, ognjeg isue potrebščine, v>e orodje za rejo čebel, gonilni jermeni in dr.
Železniške tračnice, traver/e cement, siroti« lepenka, štuknturno t rs jo, okovje /n pohištvo in siavbe, mreže zn ograje in bo lo/ra žica verige za kmetijstvo in industrijo.
Obrtniki t
Najboljšo orodje za vse obrtni tik«* panoge pr znanih svetovnih znamk dobite pri meni po najnižjih cenah. — Monopolna prodaja smodnika in drugih razstreljiv, nakup stmega železa iu drugih kovin,
Franc Sliapico
i-ltibliana, Sosposveisha cesta i
Telefon : 2179 lu 2601 — Brzojavke: FraneStupIc«, Ljubljana - Cek. rač. T.jubtjaua 103»
100 NAGRAD
v skupni vrednosti vež tisoč dinarjev razpisujemo za pravilno rešitev sledečih vpraša«)!
1.	Po čem se spoznajo najboljše štrange in drugo vrvarsko blago?
2.	Katero vrvarsko blago je priporočala za kmetovalce kmetijska šola na Grmu?
3.	Kakšne štrange, uzde in drugo vrvarsko blago boste zahtevali od Vašega trgovca, da boste dobili za Vaš dober denar tudi dobro blago'
4.	Kateri trgovec v Vašem okraju še ne prodaj« štrang in vrvarskega blaga s privezanim rdeffl« listkom, z naslikanim pajkom v mreži in M* pisom Grosuplje?
Za rešitev zadostuje dopisnica za 50 p«- ' Rešitev naj se pošlje na naslov: Tovarna mol*« in vrvama, Grosuplje pri Ljubljani, in to nagnejo do konca aprila. - 1. maja se bo izz«°»' 100 rešitev in imena izžrebanih, kateri dobe na grade, se bodo objavila v tem listu, nagrade P» poslale takoj po izžrebanju. - Tudi Vas «*» lahko velik dobitekl Pišite takoil
Brinje in fige
dobile najccneje pri FRAN POGAČNIKU, Ljubljana, Dunajska cesta 36.
Če boste zidali hišo ali hlev
boste potrebovali ŽEBLJE (žičnike), kalere dobite v vsaki množini najceneje od SIMONA PIRCA, Podnart it. 2, Gorenjsko.
Ksuači I	i
Najboljši trdi in mehki koks in kaoaSkl ' premog Vam nudi DfUŽba |„r,ia> ljub|jana
Dunajska c. 40. Telefon 2820
Kdor rabi vreče KUPt jih nfl|-teneje pri tvrdkii
MirKo Mlalcer
• Ljubljana - Slomškova ulica št. 11
Din 4 — Din 3 — Din 2-75
Jlidova moka
Polenta, zdrob . . . Koruzna činkv moka ,
Razpošiljam vsako množino od 25 kg naprej. PAVEL SEDEJ, umetni mlin, Javornik, Gorenjsko.
ZA IZDELAVO AJDOVIH IN KORUZNIH
Pllncsic bolezni so ozdravljive!
Pljučna tuberkuloz« - Sušita - Kašeii - Suhi kaiell - Zssluitnie - Hotno potente - Bronhialni katar - Katar v grlu - Sluznl KaStll - Izmeček krni - l/zdlg«»an;e lavi - Tesnoba - BstmatlEnc hropenjt - Zbadanja 1.1. d„
Tisoče ozdravljenih I
Zahtevajlo lakol knllgo o moji
novi umetnosti hranjenja
ki Jo že mnoge reilla. Ona pomaga pri vsakem načinu življenja, da se bolezen hitro premaga. Telosna tožlna se poveča ter polahno poapnonle končno zaustavi bolečine.
Resni fflOiie zdravniške znanosti potrdijo prednost moje ■	metode ter to padi priporočalo. Clmprel za-
enote i mojim načinom prehranjenla. temboljo bo za vas.
Pooolnoma ZBStOfll dooltemojo knjigo, lz katere boste irp4.ll _	.,'. mnogo koristnega znanja. Kogar torej
mučijo uoločine. Kdor se hoče naglo osvoboditi svojih bolečin na temelllt In varen način, naj Piše še danes. — opetovano opozarjam,da prejmete uopolnoma brezplačno. brez vsake zavoze s svole stranlmola potasnllaln bo Vaš zdravnik gotovo pritrdil temu
rtovemu načinu Vale prehrane
ki to označujejo kot Izborno prvi proicsorjl. V Videni lastnem Interesu Je torej, da takoj pišete, In Vas bo nato vsak čas lahko postreglo moje ondotno zastopstvo. Črpalte pouk in moč.io vollo za zdravje lz knjige Izkuienega zdravnika. Vsebule okrepitev In £lvl|easko nteho ter jemlje Ozlr na vse bolno, ki se zanimalo za sedanle stanle zianstvenaga Fdravl|*!n>» ultuč.
koj naslov j«: Oeorg Fuigner, Berlln-lMeukmin
Hiriffbnhnstrasse 24. abt. 617 (Deutsebland)
Prometni zasedi za premog
d. d. Mffibifanaj
prodaja po najugodnejših cenah in samo na debelo
Premo« domači in inozemski za domačo m * kurjavo in industrijske svrhe
Rooaihi premog v*eh vrst
Koks, livarniški, plavžarski in plinski
Brihefe.
Prometni zinod za premog d. d.
9 MnMi£S98
Miklošičeva cesta št. 15, InPdslr.
Stran 195
BSMMHIM
ako imate nove čevlje, a Vaše zadovoljstvo Je letn večje In trajneje, če so Vaši čev ji res dobri in trpežni. Take Vam nndi samo industrija čevljev Ster-mecki v Celju. O tem se lahko uvorite, če zahtevate takoj novi katalog z več tisoč slikami, katere/ara prejmete popolnoma brezplačno.
Čevlji iz kravine Din 149, telečji 170. boks 178, fievro 290, gorski 180, lovski 243, goizerji 259, Športni 343, sandali 80, 88. polčevlji 135, 140. Ravno-tako velika izbira dečjih, damskih, platnenih, kopalnih in telovadnih čevljev. Ceno nizke in kakovost I oMSu knkor kjerkoli.
Industrija čevljev
R. StermeckI, Celje it. 19
Dravska banovina.
Ako me mul\ zob
tedaj z nekoliko kapljicami Fellerje-vega prijetno dišečega Elsafluida namočim košček bombaža in dam v piškav zob, a na lice položim obkla-dek z Elsafluidom. Vporabijam ga na zunaj za drgnenje pri revmatizmu, gihtu, prehlajenju, nervoz-nosti, za zaščito proti gripi - a pri kašlju. slabostih, krčih itd. vzamem nekoliko kapljic na sladkorju.
Delajte tudi Vi tako -pomagalo bode tudi Vam I
Fellerjev Elsatluld, to že 33 let znano narodno sredstvo iu kozmetikum stane v lekarnah iu vseli podobnih trgovinah: poizkusim stekleničiea 6 Din, dvojna steklenica U Din, specialna 2(1 Diu. -- Po pošti najmanj za 62 Din brli	'
EUGEN V. FELLER, lekarnar, STUBICA DONJA, Eisatrg 1«
mmmm& mmema
1¥ILEMIM MJT
od najcenejše do najfinejše vrste, BLAGA ZA DAMSKE PLAŠČE, MOŠKE OBLEKE, srajc, kravat, nogavic itd. najceneje pri tvrdki
lwm. iiiTOik - S&r&iaj
Edino najboljši šivalni stroji in #letilni švk.
„Dubied" stroji ter kolesa
ia rodbino, obrt in industrijo so le
los. Peteline«
Gritzncr, Adler
Najnižjo cene I Tudi na obroke 1
LluMlana
biku Prešernovega spomenika. Pouk v vezenju brezplaino. neVteCI a garancija.
Stran 198
D O M O LJUB
f8
Ure, zlatnino in srebrnino
kupile mmmt in naiccncjšc - pri siari prlmanl mm
II. SIIITNER UIIBIIANA I
Prešernova ulica $iev. 4
Največja in najsolidncjša razpo^iljalnica - Razpošilja v vse kraje tu-Laslna prolokolirana tovarna ur v Švici znam < >K0 - OMKO -
ZAHTEVAJTE B»r»»lACNI 1EN1H!
in inozemstva AXO
China srebrno jedilno orodje
St. 1B. Kovinama an Icr-Bosliopl, s sekundnim kazaicem. dt.bro kolesje, radl-um svetlika oče sc 4tev !kf 'n kazalci samo D 91'-Sl. «2-1. Ista brez sekund, kuzaiea DI M —
s 50 letno pismeno tovarniško garancijo
St. 135 JSndilka 10 eni vi«., dobro kolesje,aletno jnm-ntvo ...... Din «'-
St. 105, Enaka 19 cm visoka
.........Din 84-tl
61. 100, Enaka z ia>ill. s <,y.
n kazalci . . . Din 76'-St. 12A. Kovin, žepna ura z dobrim koti-sjcm 3 letno jamstvo .... Din 44 St. 121. Enak« r. radij, -te vilkami in kazalci DlnSB'-
Prou aikouoiu
je edino sredstvo »AVI-NAL«; izdelek berlinskega lekarnarja Francka, ki pa je zdravju neškodljivo; z njim morete odvaditi pijance, ne da bi sami kaj vedeli za to. Polno za-hvaln c ozdravi enih. — Cena Din 220. Razpošilja
N. popovlt Hetifirnd
Kolarčeva 7
TAMBURICE
najboljše
priporoia tvornica tamburic:
I.VARDIAN, SisakHrv. br.3
Novi cenik pošljem na zahtevo vsakomur. - Odlikovan z zlato svetinjo in diplomo.
PREKLIC. Podpisana preklicujem neresniine besede o Francu Orehek, posest, sinu, Žeje St, 6. Kar sem govorila, je neresnično, in se mu zahva. ljujem, da je odstopil od tožbe. - Sp Brezovica, dne 19. marca 1930.	Grimini Marjana,
Kani naj greni kupit?
K Josipu Olupu, Ljubljana, Stari trg It, 2 (na
vogalu), kjer dobim najboljše in najcenejše angleške in češke kamgarne. Tam dobim tudi obleke po meri, kakor tudi vedno zadnje novosti klobukov in čepic, ter najtrpežnejše perilo znamke »Triglav«.

ši
H &
*
N &
N
It
m
M
s*
M
M
N
n
Ljudska posojilnica
reg. zadruga z neomejeno zavezo V Ljubljani
obrestuie hranilne vloge po najugodnejši obrestni meri, vezane vloge po dogovoru ter brez vsakega odbitka. — Tudi rentni davek plačuje posojilnica sama.
Svoje prostore ima tik za frančiškansko cerkvijo v lastni palači, zidani še pred vo.no iz lastnih sredstev. Poleg jamstva, ki ga nudi lastna palača, veleposestvo in drugo lastno premoženje, jamčijo pri Ljudski posojilnici kot zadrugi z neomejenim jamstvom za vloge vsi člani s svojim premožen:em, ki presega večkratno vrednost vseh vlog.
Hranilne vloge znašajo nad 180 milijonov Din.
%
ti ti ti ti ti ti ti ti
ti
ti
E
ti ti
A
ATA iT* ATA
Uredniki Franc Zabret,	Za Jugoslovana!™ tekamo! K««1
Izda'aleli: Dr Frani K t Unec,
V