Knjiga Slovenska V XIX. veku. Janez Volčič r. 27 apr. 1825 v Gabrovein, vasi niestne župnije Loške. učil se v Škofji Loki, srednje šole zdelal nekaj v Novem Mestu, nekaj v Ljubljani, mašnik 1. 1849, služil za duliovnega pomočnika nialo v Loki in Dražgošah, 1. 1850 v Šmaijeti, 1. 1851 v Horjulu, 1855 v Seinii"u. 1858 spet v Šmarjeti, 1. 1863 za župnika v Dragatušu, 1. 1870 Podgradom, od 1. 1875 v Šmarjeti, kjer je duhovni svetovalec u. 1 i. dec. 1887. Slovenski pisati in popevati je jel v Horjulu, naslednik vrlemu L. Jeranu, vzbujevan zlasti po Danici, kjer se tudi nabajajo razni njegovi dopisi, nmogotere pesmice in pobožne razprave od 1. 1852 do 1887. — Dopisi so uajveč o cerkvenih svečanostib p. iz Horjula, Seraiča, Dragatuša, Šmarjete, z Dolenskega sploh itd. Na pr. 1. 1852: nSlovesna vpeljava bratovšine živiga roženkrauca v Horjulu"; 1. 1853—6 o misijonarjih, o zamurčeku Jožefu Krajnskem, o velikonofini spovedi (Juri Kobilar). Sveto leto pa peklenšak; o Šmarnicali, o katoližki družbi rokodelcev. L 1858: Prevzvišeni knez in škof Anton Alojzij v Dragatušu in Suboru; 1. 1863 o tisučnici sv. Cirila in Metoda; 1. 1878: Slovesno kronanje podobe Naše ljube Gospe presv. Serca v Šmarjeti itd. — Razprave boij zanimive so na pr. 1. 1854: Prečisto spoCetje Marije Device. L. 1855: Hišna pridiga konec svetega leta. L. 1870: Sveti misijon na Dolenskem. L. 1875: Cvetlice, posvečene Naši ljubi Gospej presv. Serca (str. 2—146). L. 1879: Pas sv. Jožefa. — Prisri-ni so njegovi spisi o sv. Jožefu od 1. 1880 do 1887 z geslom: nIte ad Joseph" (I. Mojz. 41, 55), kjer priporoča sv. Jožefa (največ po Sendbote des h Joseph v. Dr. Deckert) v posebno češčenje vsej družbi človeški. vsein stanovom, v vseh potrebah, ka- tere dni v vsakem mesecu, zlasti meseca marca z Vijolicami (kakor majnika Marijo s Šmarnicami), za hišnega patrona, po zgledu mnogih pobožnih duš, 1. 1887 posebej rokodelcem z ozirom na sedanjo dobo. L. 1885 svetuje, naj bi se vstanovila bratovščina Matere Božje in sv. Jožefa za srečno zadnjo uro mej duhovniki, češ: npo naši smerti bo malokdo drugi dosti molil za nas, ako si sanii tega ne preskerbimo, kakor nas žalostna skušnja uči (str. 44)". — Izmed spornenic je zlasti ginljiva ona, ktero je zložil 1. 1871 ranjkemu Janezu Škoficu, fajmoštru Suhorskemu, pa 1. 1874 v imenu součencev (str. 368): nSolzica na grob preblagega součenca dr. Leona Vončina". P e s m i c e Volčičeve so sploh priproste, po labkih napevih prav ljudske, na pr. Jezusu, v presv. Rešnjem Telesu, v sv. Obhajilu; Mariji, prečisti Devici, naši Materi in Kraljici (nTebi, Marija, o Mati premila . .; Koga boš, o Kraljica! — Ti ljubiti jela . .; Češena Kraljica! — Češena mi bod'! . .: 0 Marija, naša Mati! — Čez valove od nevihte gnane . .; Žari se; Dan ježe; Noč pride"). ¦— Misijonarjem v slovo: ,,Z Bogani, vi, rojaki blagi" itd.! — L. 1855: Prekletstvo (Filoteja 1853). Katoliška rokodelska družba. Grobni napisi za poskušnjo p. na grob device, mladenča, očeta in matere, na vsaki grob itd. — BSvete pesnii", nabral s piivoljenjeni pesnikov, 1. 1862 . . — BSveti Herinagora", slovenski apostelj, 1. 1874. — nPetdeset zdiliIjejev k Mariji Devici, naši ljubi Gospej presv. Serca", 1. 1875. — Mnogo se jih naliaja po molitvenih bukvicah njegovih. — Znamenita, je popevka, katero je pod naslovom ,,Sveti Hermagora" zložil po stari pripovedki součencem v spomin 25 letnice mašniške v Stari Loki o 9uO letnici Matere fare- Po slovesnem I. Vvodu: ,,Oj lira oprašena, zbudi si! oteri svoj prah! — Napni in privij si umetno vse strune nove! . . Tej dvojni svečanosti pesmica moja prepeva, — Da niojega serca čut po domovini odmeva" — kaže se razdelitev: II. Posvetba. III. Domovina (. . . BSprednost, ktera tebe povzdiguje, — Sprednost, ki od nekdaj te slavi, — Vera je, ki tebe osrečuje, — Sveta vera je, ki te časti . ."). IV. Slovenec. V. Oglej - Loka. VI. Preblažen mož (Hermagora). VII. Prikazen (80j sedmica! ti prečudna si številka! . . Bog . . Sedem dob odločil našemu domovju). Vvod. Doba 1. Čas setve. 2. Čas rodilnosti. 3. Čas učeništva. 4. Čas miru. 5. Čas britkosti. 6. Čas tolažbe. 7. Čas obupnosti. Sklep. (. . nNe boj, ne plaši se nobene opovere, — Mogočna roka moja vedno je s teboj, — In ti (Hermagora) Sloveniji na veke boš zavetnik, — Naj tebi v vedno varstvo bodi izročena")! VIII. Razdvoj (med Slovenci brati). IX. Nasprotnik. X. Molitev (BNaš apostelj, sveti Hermagora! — Prosi, prosi za Slovenski rod! — Zgine urno naj nesloge mora . . . Da Slovencem sije doba nova, — Da je ena čeda, en pastir. — To se zgodi, zgodi! — To Slovencem bodi!"). Šmarnice Marii Materi naši darovane, ali Počeševanje Matere Božje v mescu velikim travnu, nabral Janez Volcič, kaplan v Horjulu. Ljubljana 1855. 12. 214. — ,,Od počeševanja in posnemanja Matere Božje" je v sedanjem veku sprelepo knjigo prvi spisal Fr. Baraga 1. 1830 v Ljubljani (Jezičnik XXIII. str. 39). — Posebej za mesec maj pa je prvi po francoski poslovenil knjigo ,,Mesec Marije" D. Trstenjak 1. 1842 v Gradcu (Je-  zičn. XXVIII. str. 13). Za njim je z duhovnim svojira poinočnikom jednako knjigo Slovencem poslovenil M. Stojan ,,Marije rožen cvet" v Celovcu 1. 1855 (Jezičn. XXIV. str. 39). — J. Volčiču pa gre hvala, da je taki knjigi prvi dal naslov nŠmarnice". — L. 1857 je v ta nanien z J. Kerčonoin dal na svetlo nLavretanske litanije", razložene po najboljših virih za počeščevanje Device Marije, zlasti v raescu velikem travnu. — BNove Šmarnice", Mani prečisti Devici darovane. Nabral J. Volčič 1. 1860. 12. 190. II. 1867. — BŠmarnice naše ljube Gospe presv. Serca". V Celovcu 1879. Še druge take ,,Šmarniceu njegove z raznimi pobožnostmi za ude 3. reda sv. Frančiška ima priobčiti še Družba sv. Mohora. ,,Žganju vojsko, slovo!" Škodljivost žganja v pogovorih. Zbral in na svitlo dal duhoven Ljubljanske škofije. V Ljubljani 1853. 8. 132. — To je bila prva knjižica, katero je spisal Janez Volčič še v Hor- julu, ne brez zamere, da jo je leta 1860 po- nujal v Danici str. 57: nBukve zastonj. panekaj po verhu!" — Koristna je knjiga. katero je 1. 1874 na svitlo dala Dru/.ba sv. Mohora: ,,Domači zdravnik". Kratek navod si zdravje vterditi in življenje podaljšati. — Velike pomembe pa je .Razlaganje keršanskega katoliškega Nauka", katero je spisovati jel Janez Skofic, župnik Suhorski, ter dovršil iz raznih bukev in rokopisov Janez Volčič, župnik Podgrajski in Šmarjeski (Ježičnik XXV str. 61), in -Življenje preblnžene Device in Matere Marije in njenega prečistega ženina sv. Jožefa", katero v X. snopiču popolnoina izda prihodnje leto Družba sv. Mohora. — Koliko čislani pa so njegovi ,,Molitveniki", vidi se najbolje iz tega, da so premnogi na svetlobi že v peteni. šestem itd. natisu ter se jako razširjujejo liiej ljudstvom slovenskim. nMenda je niili Bog meni to nalogo odločil, da Vain. ljubi moji Slovenci! pišeni molitvene bukvice. In res ne vem in ne znam boljega. zlasti v daiiašnjili toliko zbeganih časili", pravi Volčič sani v predgovoru nMisijonskeimi Spominu" 1. 1870. Novicc imajo le nekaj dopisov Volčičevih, na pr. !. 1853: Še neka.j o tein, kako delati kis iz sadja; 1. 1854: Pesein verlih mlatičev (str. 240); 1. 1855: Dopis iz Horjula o svetinjah na nebu; 1. 1856: Dopis iz Seiniča o toči itd. — Pesein: nKomu boni vstregel?" v Novicah 1. 1849 št. 5 s podpisom . . e je baje tudi njegova; meni se vendar i po vsebini i po obliki i po dobi svoji dozdeva, da je J. Drobničeva (cf. Jezičnik XXIV str. 50 — 54), kateri je takrat skladnl slične pesmice p. Knieta svet za zdravje in zadovoljnost. K.je so letos muhe? Pomagaj si, pa ti bo Bog poinagal itd. — J. Volčičeve pa so na pv. pesniice se znakoin J. V. v Koledarju za Slovence 1. 1856. II. tečaj: 1'oglavitni grehi. Premislek. Zmešnjava. Ples. Svet. — Tako je s celiin podpisoin Janez Volčič v Slovenskem Romarju I. 1858 II. tečaj priobeil pesmico: .Benedicite Mariam — Hvalite Marijo" (str. 3. 4). Zgodovino Šmarješke fare. V sponiin svojim faranoni. Rudolfovo 1887. 8. 116. Tisk. J. Krajec. — To je poslednja knjiga, katero je spisal in založil Janez Volčič, katera je z njegovo podobo in s posebnim nDodatkom" o njegovem življenju in pisateljevanju na svetlo prišla po njegovi smrti. V njej je opisal nekoliko tudi svoje lastno delovanje. 0 tem je sani sodil dokaj skromno, kar je razodel J. Lebanu (Vid. Zvon 1888 str. 248 — 9). — .Nikar da bi me ti spravil v ,Jezičnika'; jaz niseni pisatelj, jaz sem le ,Biichermacher" — dejal je nekdaj sniejaje meni sani. — Bil sem mu v Horjulu naslednik v duhovuem pastirstvu. Kar sem povedal nekdaj o Fr. Baragi, to velja tudi o Volčiču. Slovijo nied naiiii sedaj Vodnik, Prešern, Stritar, Gregorčič itd.; ali vendar — koliko njihovih poezij je razobčenih med prostim slovenskim ljutlstvom; koliko je pa bukev p. Getzemaiii in Golgata, Misijonski spomin, Sveta ura, Vert in Vertec nebeški, Šmarnice, Vijolice, Življenje prebl. D. in M. Marije in sv. Jožefa (v 48000 iztisih) itd., po kterih slovi in koristil bode Janez Volčič slovenskeinu narodu! KakorJakob Volčič — bodi opisan letos i Janez Volčič. Jako lepo sta oba rojaka Ločana obrnila svoje premožeuje. Posainnih molitvenih in premišljevanjskih bukev nisein našteval, ker je storil to P. Florentin Hrovat v .Dodatku" k Zgodovini Šniarješke fare; ker je brati to v Danici 1. 1888 str. 106 — 124: nPoslednje delo pokojnega župuika J. Volčiča" in str. 3 — 11: ..Čertice o blagem ranjceiu g. župniku J. Volčiču" — in — ker priobči prihodnje leto Družba sv. Mohora s sliko tudi življenjepis njegov. Torej skleneiu z besedami vrlega P. Florentina: ,,Naj služi ta dodatek v to, da spoznavamo in uiuenio ceniti prave domoljube. Prizadevajino si pa tudi, da jih posneraamo vsak po svojein stanu in poklicu, svojeniu narodu in sebi na časno blagostanje in večno izveličanje!"