Z37. itnltti. ■ Im l§ V Bf iw* HiHni »III. Ma. na dom dostavljen: telo leto naprej .... K 24— pol leta „ i • • • • 12-— četrt leta - • • - • • *»*— na mesec w .••• • .Slovenski Narod" velja v L|aMjaal v upravništvu prejeman: celo leto naprej . » • . K 22 — pol leta „ • • • • ■ 11'— četrt leta ,t • • • • • 5\SO na mesec , • . • . • 1*90 Dopisi naj se frankirajo. Rokopisi se ne vračajo. Urednlitro: Knmllova allca Št S (v pritličju levo,) telefon M. 34. lnserati veljajo: peterostopna petit vrsta za enkrat po 16 vin., za dvakrat po 14 vin., za trikrat aH večkrat po 12 vin. Pa rte in zahvala vrata 20 vin. Poslano vrsta 30 vin. Pri večjih insercijah po dogovoru. Upiavništvu naj se pošiljajo naročnine, reklamacije, inserati L t d., to je administrativne stvari. mm—mmm Pmuuhi številka valja te viaailev. ——— Na pismena naročila brez istodobne vposlatve naročnine se ne ozira. „Marodaa nakana« HMm it SS. .Slovenski Narod" velja po posti: za Avstro-Ogrsko: celo leto skupaj naprej . K 25*— pol leta „ „ . • , 13*— četrt leta „ m . • a 650 na mesec ,. „ . . _ 2 30 za Nemčijo: celo leto naprej . . « K 30*-za Ameriko in vse druge dežele: celo leto naprej « • , K 35.- Vprašanjem glede inseratov se naj priloži za odgovor dopisnica ali znamka. Upravntttvo (spodaj, dvorišče levo), Knaflova ulica it 5, telefon it S5, Svetovna vojna. Nemška In avstrijska armada sta potisnili Ruse proti VislL — Nemci zavzeli mesto Llerre in železniški lort pred Anturerpnom. — Ukraden podmorski čoln. CJGODEN RAZVOJ NAŠIH OPERACIJ V RUSKI POLJSKI IN GALICIJI. — RUSKI PORAZ PRI USZOKU. Dunaj, 5. oktobra. (Kor. urad.) Uradno razglašajo dne 5. oktobra: Operacije v ruski Poljski in v Galiciji ugodno napredujejo. Ramo ob rami se boreč so vrgle nemške in avstro - ogrske čete sovražnika prod Visli. — V Karpatih smo Ruse na gorskem prelazu Uszok popolnoma porazili. RUSI V MARMAROS - SZIGETU. O položaju v komitatu Marma-ros - Sziget, prinaša ^Pester Lloyd« to - le poročilo: Odkar so Rusi zasedli Marma-ros - Sziget, niso niti poskusili prodreti naprej. Koncentracija našiti čet v bližini Hosszumezoja, ki je bila v soboto še v teku, je od nedelje zjutraj že končana. Kadar bodo te čete posegle vmes, bodo tudi ti zadnji in sedaj edini ruski oddelki, ki stoje tostran Karpatov, popolnoma gotovo nemudoma pognani za Karpate nazaj. Podrobnosti iz bojev v Karpatih. Snočnja »Zeit« piše: »Naša armada je zapustila Marmaros - Sziget. Mestni župan, Anton Szollosz, je izjavil, da bo vztrajal v mestu. V petek so v Marmaros - Szigetu ves popoldne slišali grmenje topov iz bližnjega Nagy - Bocska. Prvi ruski oddelek se je pojavil v mestu v petek ob 7. zvečer. Bila je to stotnija koza-kov. 2upan v spremstvu židovskega rabija in 40 meščanov, je šel Rusom nasproti ter prosil poveljujočega častnika, naj s prebivalstvom lepo postopa. Častnik je odgovoril, naj prebivalstvo ostane mirno v svojih stanovanjih in naj se nič ne boji, ker se nikomur ne bo zgodilo nič zlega, sicer pa da se bo oficijalna osvojitev mesta izvršila šele drugi dan, v soboto. Nato so kozaki vkorakali v mesto. Med potoma so streljali v zrak. To je prebivalce tako vznemirilo, da je velika množica ljudi še tisto noč zapustila mesto. Mnogo teh beguncev je dospelo v Pešto. Uradni list hrvatske vlade, »Narodne Novine«, pišejo: »Kakor se je že poročalo, so bile ruske čete spo-dene iz županije Ung in Bereg in se sedaj tamkaj ne nahaja noben ruski vojak. O teh bojih poročajo to - le: Iz Ungvara: Gališki 2idje so že pred par dnevi obvestili naše pred-straže na gorskem prelazu Uzsok, da se Rusi sumljivo gibljejo. O tem se Je takoj poročalo poveljniku obmejnih čet, ki so se seveda nemudoma pripravile na primeren sprejem sovražil ika. Toda sovražnikov dolgo ni bik), vsaj na cestah jih ni bilo opaziti. Naenkrat pa so udarili iz gozda, OČivid-no so našli kaka stranska pota, ali pa so jih vodili kaki izdajalci, no, glavno je, oni so bili tu. Najprvo se je pojavil oddelek kozakov, za njim pa pe- hota v dolgi koloni. Topov v prvem trenotku ni bilo opaziti. Predstraže so se takoj spoprijele s sovražnikom. Ko je počil prvi strel, so kozaki skočili s konj ter nastopili v vojni črti. Boj predstraž je trajal vec ur. Medtem so naši brzojavili po topove. Pripeljal jih je poseben vlak. Ker jih pa ni bilo mogoče ugodno namestiti, smo jih dirigirali v Csontos. kamor so prispeli tudi Rusi. Prišli pa so samo do tu in niti koraka naprej. Naše čete so jih tu obkolile ter jih popolnoma porazile. Kar jih ni padlo, so v divjem begu bežali preko planin. V županiji Bereg so Rusi vdrli preko meje na mestu, kjer se dviga milenijski spomenik. V prodiranju so jih zadržavali črnovojniki. Vneli so se krvavi boji pri Also - Bereczku, Felso - Bereczku, Akosu, Polenu in Voloczu. Rusov je bilo 12.000 s številnim topništvom in strojnimi puškami. PriSzolvvu je prišlo do odločilne borbe. Naše čete so izvojevale popolno zmago. Vjeli smo mnogo Rusov in vplenili veliko število strojnih pušk. Ogromne izgube so imeli Rusi, zlasti v bojih pri Akosu in Polenu. Tu so jih naše čete docela obkolile, da se nemara ni rešil niti en ruski vojak. Sedaj je županija Bereg popolnoma očiščena Rusov. Pomanjkanje zdravnikov in zdravil v Srbiji. Sofijski listi poročajo: \ Srbiji se pojavlja vedno večje pomanjkanje zdravnikov. Dosedanja sanitetna služba je popolnoma nezadostna. Srbija upa na tozadevno pomoč Rusije. Vdova po bivšem ruskem poslaniku Hartvigu, je sestavila prvi ruski pomožni vlak z dvema zdravstvenima oddelkoma. Vlak je že odšel v Srbijo. Z ozirom na značaj te pomoči, je Romunija dovolila prosti prevoz, isto stori tudi Bolgarija. VELIKA BITKA NA FRANCOSKEM. »Daily Mail« poroča o ponesrečenem francoskem poskusu obiti nemško desno krilo, to-le: Da so preprečili, da bi Francozi obšli njih desno krilo, so morali Nerad svojo fronto vedno bolj pomakniti proti severu. Oba zaveznika (Francoska in Angleška) sta odgovorila z istim in francoske čete so morale korakati deloma po 40 km na dan. Kljub velikim izgubam se je pa Nemcem posrečilo preprečiti ta poskus obiti njih desno krilo In obdržati isto fronto, kakor zaveznika* V soboto so pretil Nemci v ofenzivo, da se kakor kij zagvozdrjo v francosko fronto. Dan in noč so strahovito irrtUaH Iz topov proti Francozom, kater« vrste so od nemških granat silno trpele, tako da bi se Ml Neme— naman in skoraj posrečil. V ponedeljek so dob« Francozi končno ofecenia ter so mogfl s tem, da so spravili na bojno potfe več brzostremm baterij, ustaviti napad. V torek zv&mr noviU napad, neki nemški »golob« In priletel med tem nad Albert, ki se Je pod granatami tekom deset minut zrušilo. Pariz. 5. oktobra. (Kor. urad.) Dozdevno oficijozno poročilo »Figara u pravi, da je pričakovati izida velike bitke šele v štirih do petih dneh. Ce se tudi zdi, da Nemci na nekaterih krajih omagujejo, je treba vendar premisliti, da so hoteli francoski poveljniki svoje Čete ohraniti čile. Posebni poročevalec »Lokalau-zeigerja« poroča t dne 30. septembra iz Argon in Verdana: Boji topov vzhodno od Verduna in v drugih delih Argonskega lesa so v teku. Francozi zažigajo svoja lastna mesta in svoje vasi, ker domnevajo, da se nahajajo tam Nemci. Zmagali bodo v tej velikanski odločilni bitki Nemci. Trenutek odločitve ne more biti več daleč. Neki francoski oficijalni komunike, ki je dospel dne 1. t. m. v Zenovo pravi, da je situacija sedaj popolnoma neizpremenjena. Francozi so baje nekoliko napredovali, na levem krilu proti Sommu in na desnem krilu južno od Vevresa. Položaj na nemškem zapadnem In vzhodnem bojišču. Berolin, 5. oktobra. (Kor. urad.) Veliki glavni stan dne 5. oktobra ob 10. zvečer: Prod Antwerpnora smo prisilili fora Kessel in Brochin, da sta umolknila. Osvojili smo mesto Lierre in železniški for na progi Mecheln-Antwerpen. — Boji na desnem krilu v Franciji uspešno napredujejo. — Na Poljskem so stopili nemški, proti Visli prodirajoči voji v stik z ruskimi četami. Francosko poročilo o situvaciji na zapadnem bojišču. Pariz. 5. oktobra. (Kor. urad.) Včeraj popoldne je bil razglašen naslednji uradni komunikĆ: V pokrajini pri Arrasu je boj v polnem teku. ne da bi bilo prišlo dosedaj do odločitve. Med gornjim tekom Ancre in Somme ter med Somme in Oise boj ni bil tako oster. V soissonski pokrajini smo napredovali ter smo zavzeli več sovražnih okopov. Skoraj na celi fronti počiva, kakor že omenjeno, orožje. V Voevre. Apremont in Damas ter ob reki Rupt de Mad smo nekoliko napredovali. Zavzetje utrdbe Camp des Romains. Berolin, 5. oktobra. (VVolffov urad.) Povodoma zavzetja utrdbe Camp des Romains je izdal poveljnik 6. bavarske divizije generalleut-nant pl. Holm dnevno povelje, v katerem pravi: 6. bavarska infanterij-ska divizija z dodeljeno prusko pehotno artiljerijo in pionirji je v naskoku zavzela zatvorno utrdbo pri Saint Mihielu. Pehotna artiljerija in en del poljske artiljerije sta v tride-seturnem boju pripravljala. 12. infan-terijska brigada s pionirji je osvojila v trideseturnem boju kamen za kamnom, okop za okopom. 11. infanterij-ska brigada je z ostalim delom poljske artiljerije odbila v dolgem težkem boju sovražne poskuse, zopet zavzeti utrdbo. Pet častnikov. 453 neranjenih in kakih 50 ranjenih mož je bilo ujetih. Ostali del posadke leži mrtev pod razvalinami v kasetnatali zatvornih utrdb. Strah pred nemilrhni špijoni. Pariz, 5. oktobra. (Kor. urad.) Vrhovno poveljstvo francoske armade je dalo nabiti v Versailles naslednji razglas: Vsakega Nemca, ki ga zalotimo za fronto v civilni obleki, bodemo smatrali za vohuna; rav-notako tudi onega, ki mu je civilno obleko preskrbeL Kdor ve za takega Nemca in ne obvesti vojaške oblasti je sokrivec špijonaže. Vsakega Nemca, ki na prvi klic vojaških straž ne obstane, je ustreliti. Vsako skupino od več kakor 3 oboroženih Nemcev za francosko fronto je smatrati za roparsko četo ter ustreliti. Vsaka civilna ali vojaška oseba, ki je kradla na bojišču pride pred vojno sodišče. * • * Indijci v Marseillu. Iz Londona poročajo preko Ho-landske: Poročevalec »Dai!y Maila« v Mar-eillu poroča o izkrcaniu indijskih čet v Marseillu, ki se je izvršilo tam v četrtek. V teh četah je videti vse upe silne možatosti. Niti en Iiici-jć-,, ki je piispel na francosica tla, ne mlz\ na te, zakaj gre v vojno. Geslo teh čet je tanes, kakor pred sco leti: Zmaga ali smrt. Francoski častniki so bili preseneteni vsled preciznosti pri izkrcanju. Nič manj občudovanja vredno ni, da dolga pot teh vojakov ni prav nič oslabila. Ko so Francozi zapeli Marseillaiso, so jo Indijci spremljali. Nepregledna množica je stala kakor zid na obeh straneh ceste ter Indijce burno pozdravljala. Kanadsko vojaštvo. Frankobrod, 5. oktobra. (Kor. u.) »Frankfurter Zeitung« javlja, da pride, glasom iz Havra poslane brzojavke lista »Journal de Geneve« v kratkem vc'aštvo iz Kanade. Oficirji in podoficirji so že dospeli in so na severu Francije, da organizirajo operacije. Angleži so si zbrali Havre za operacijsko bazo in najeli v tem mestu več poslopij za dobo dveh let. V Mavru samem bo nastanjenih kakih 5000 vojakov. Angleži dvomijo . . . London, 5. oktobra. (Kor. urad.) Vojaški sotrudnik »Times« piše v pregledu o položaju na bojiščih: Tudi če se zaveznikom posreči, zagnati Nemce nazaj in tudi če dosežejo Rusi na vzhodu odločilno zmago, nam bo premagati še velikanske težave, ki bodo zahtevale velike žrtve. Nemčija je slej ko prej solidarna. Njeni materijalni viri so bogati, njene vojaške moči v glavnem neoslabljene, njeni arzenali in njene ladjedelnice bodo tudi v bodoče storile veliko za armado in mornarico. Poleg tega moramo računati, da so si Nemci priredili za sedanjimi svojimi pozicijami ob Aisne še več obrambnih črt in da bo vojna nn velikanski vzhodnji fronti trajala več mesecev. KRITIČEN POLOŽAJ ANT-VVERPNA. Amsterdam, 5. oktobra. (Kor. urad.) »Telegraaf« poroča 3. t. m. iz Antwerpna: Položaj je tu skrajno kritičen. Uradno se poroča, da je padla zunanja črta utrdb. Razpoloženje v mestu je zelo slabo. Proklamacija, ki je bila danes izdana, poziva prebivalce, naj bodo mirni. Boje se, da bo dotek vode odrezan. London, 4. oktobra. (Čez Berolin.) — Kor. urad.) Tukajšnje belgijsko, poslaništvo }e dobilo sledečo uradno brzojavko iz Antwerpna: Vzhodno od Senne je bila naša obrambna črta prisiljena, umakniti se pred ostrimi napadi nemške artiljerije do reke Nethe, ko se je pet dni močno branila. Naša pozicija na Nethi je zelo močna. Armada se bo branila s skrajno energijo. Aflverze te prlpraiMa na zadnji bo§. Pn nin, 6. oktobra. (Kor. urad.) Listi objavljalo poročilo londonskih »Times« iz Antwerpna, ki pravi: Na glavnih ulicah razdirajo tlak; kamenje se bo uporabilo za gradnjo bari- kad. Iz okolice prihajajo trume beguncev Pogled na te nesrečnike je strašen. • * • Belgijski divji vlaki. Iz Amsterdana poročajo, da Je dospel na postajo Hali v divji vožnji vlak brez vodnika. Dva nemška železniška vojaka sta bila usmrčena. Vlak je zadel nato ob neki drugi vlak, ki pa je bil prazen. K sreči je bil malo prej zapustil neki nemški transportni vlak postajo. Nemci so nato razstrelili dva majhna mosta zahodno od Halla. Kmalu nato sta pridrvili dve lokomotivi brez vodnikov in se zvrnili v prepad. * Nemške in angleške mine. London, 4. oktobra. (Kor. urad.) Tiskovni urad poroča: Tajništvo ad-miralitete objavlja tole: Nemška politika polaganja min, združena z delovanjem podmorskih čolnov, sili admiraliteto iz vojaših razlogov, da vporabi protisredstva. Vlada le zato dovolila, da se v gotovih vodah polagajo mine. Izdelal se je za to načrt. Da se nevarnost za ladje, ki se ne bojujejo, zmanjša, sporoča admi-raliteta, da je odslej nevarno pluti po morju med 51° in 15' in 51° 46f severne širine in 1° 35* in 3° vzhodnje dolžine. S tem v zvezi se opominja na to, da leži južna meja nemških min 52° severne širine. Dasiravno so s tem določene meje nevarnih mest v morju, vendar ni misliti, da bi bila; plovba severno in južno teh mej brez nevarnosti. Angleške ladje imajo ukaz, da svare ladje, ki plovejo proti vzhodu, pred minami. K temu razglasu angleške admiralitete izve »Wo!tfov« urad z merodajnega mesta: Trditev angleške admiralitete, da segajo nemške mine do 52° severne širine, je prosto izmišljena. Nemške mine leže samo ob angleški obali. Zgoraj napovedano postopanje Anglije okužiti mednarodne vode južnega Severnega morja z minami, je flagrantno kršenje mednarodnega prava. Sploh pa vsled tega ne trpi Nemčija, marveč trpe nevtralne države, v prvi vrsti Holandska. * • Križarko »Emden« iščejo. Monakovski listi poročajo, ila išče glasom uradnih angleških poročil 24 angleških križark nemško križarko »Emden«. Potopljen angleški parnik. London, 4. oktobra. (Kor. urad.) Glasom poročila Lloyda iz Ostenda je zadel angleški parnik »Dawdon« na poti iz Hulla v Antwerpen v noči od 2. na 3. oktobra na mino in se potopil. Devet mož pogrešajo 8 mož je rešil neki ribški čoln in pripeljal y Ostende. PRODIRANJE NEMŠKE VOJSKE NA RUSKO, »Morningpost« poroča \t Petro-grada: Nemci še vedno obstreljujejo rusko trdnjavo Osoviec. Izid boja je še negotov, v najslabšem slučaju pa je izpolnila trdnjava svojo nalogo, zadržati nemško vojsko. Poročevalec tega lista pravi nadalje, da je baje nemško prodiranje v Rusijo popolnoma brez pomena. Nova rnaka armada? Listi prijavljajo vest, Id fo le iz Rima dobil Reuterjev biro in jo Je izdal oficijelni Wolffov brzojavni biro v Berolinu, da zbira Rastja v Rizi, Vilni, Varšavi in Rovnu novo armado petih milijonov mož, ki bo pod vr* hovnim poveljstvom carja začela X ofenzivo. ,...,; ...^^- --■• ~-.->^S- - Saan 2. •SLOVENSKI NAROD*, One & oktobra 1911, 237. štev. Da zbira Rusija novo armado, je po silnih izgubah v Vzhodni Pruski in v Galiciji že verjetno, a da bi sploh mogla postaviti na noge pet milijonov za vojno sposobnih ljudi« to pač ni verjetno. « Število ruskih ranjencev. Londonski >Daily Telegraph« fjoroča iz Moskve, da prihaja ija vsak dan kakih 5000 ranjencev. V mestu so se že sprijaznili z mislijo, da bo število tekom volne ranjenih presegalo milijon. Maksim irorKij deluje pri »Rdečem križu*. Sob in cerkve so preuredili v bolnišnice. Varšava. Petrograd, 5. oktobra. (Kor. ur.) Vojaški guverner za Varšavo in okolico je dal nabiti naslednji razglas: Zadnji čas so prebivalstvo razburile absurdne govorice, da bo morda mesto zasedeno od sovražnika. Po naročilu vojnega zapovednika naznanjam, da sta Varšava in okolica, kakor doslej, Izven vsake nevarnosti od strani sovražnika. Prosim torej prebivalstvo, naj bo mirno in naj se posveča svojim opravkom, kakor v miru. POTRTOST V PETROGRADU. Christiania, 5. oktobra. (Kor. ur/> V listu »Morgenbladet < pripoveduje neki Norvežan, da je povzročila zmaga generala Hindenburga in poraz Rusov v Petrogradu silno depresijo. Velika je tudi žalost, ker sta padla dva ruska generala, s katerima je ruska javnost že zelo računala. Javnost je bila o porazu brez vsakih ovinkov obveščena, sicer se niso navajale podrobnosti, vendar pa je poročilo priznavalo obseg in pomen katastrofe. Od tega trenotka naprej se je vojna navdušenost v Petrogradu sila ohladila, vendar zro z zaupanjem v bodočnost ter še vedno upajo na zmago, boje se le, da ima vojska premalo častnikov. Upor Perzijcev. Carigrad, 4. oktobra. (Kor. urad.) Kakor poroča • Tasvvir - i - Efkiar«. so odposlale kavkaske oblasti proti muzlimanom v okolici Batuma. Adja-re in Čurksu. ki so se uprli ter niso hoteli služiti v armadi, muslimanske čete, ki sedaj skupaj nastopajo z uporniki. Oblasti so morale proti njim odpesiati artilerijo in so mogli na ta način preprečiti resnejše spopade. Isti list je dobil brzojavko iz Vana. v kateri se sporoča, da so perzijska plemena, ki bivajo med turško mejo in Urmiiskim jezerom, prijela za orožje, da prepode ondotne ruske čete. Perzijci so ponoči napadli Ruse. jih več pomorili ter zasedli okraje, ki so jih dosedaj imeli Rusi. Boji za Kiaučau. London, 4. oktobra. (Kor. urad.) Iz Pekinga poročajo 2. t m.: Angleški voji pod generalom Barnardisto-nom z veliko eneržiio naoadajo Kiaučau. Nemške čete so se umaknile y Tsingtau, čegar utrdbe noč in dan streljajo. Ogenj je namerjen posebno proti japonski poziciji. Nemški vojni aeroplani so opetovano poskusili, uničiti japonske vojne ladije z bombami. Angleži in Japonci se pripravljajo za odločilen napad na Tsingtau. NEVTRALNOST ŠPANSKE. »SecokV' poroča iz Pariza: Španski poslanik na Francoskem marki Valierra je izjavil v >Ternp-su«, da je španska vlada v sporazumu s kraljem Alfonzom odločena ohraniti nevtralnost. Velik de! španskega prebivalstva simpatizira sicer s Francosko, splošno špansko mnenje pa želi najstrožjo nevtralnost. Tudi ni Španska pripravljena na vojno. Vojne od leta 1870. naprej so Špansko stale mnogo žrtev, tako da se na noben način ne more vmešavati v evropsko vojno. Stourdza proti Rusiji. Generalni tajnik romunske akademije Demeter Stourdza, eden naj-veljavnejših mož Romunske, je svojo že pred 25 leti izdano knjigo »Evropa. Rusija in Romunska« na novo priredil in sedaj izdal. V predgovoru opozarja, da grozi Romunski danes ravno taka nevarnost, kakor pred 25 leti, namreč ruska invazija, provzro-čena po ruskem stremljenju, zadobiti nadvlado nad vsemi slovanskimi državami. Rusija dela obupne poskuse, da bi Romunsko zapeljala, a vse je zaman. Romunska mora ostati nevtralna, zakaj če bi se ravnala po željah drugih držav, bi kmalu izginila z zemljevida. 0 . • MuzllnuMi ia AagHNu Carigrad, 4. oktobra. (Kor. urad.) »Ikdam« ponatiskuje članek perzijskega lista »Halbtahnathi«, ki izhaja v kalkuti. List obsoja sedanjo politiko Angleške ter hvali Nemčijo, ki je prodala Turčiji v teh kritičnih časih dve svofi vojni ladji. Brez dvoma bo Turčija, za katero stoje muzli-mani vsega sveta v bodoče moralič-no podpirala Nemčijo. Grev je uničil tradicijonalno razmerje med Anglijo in Turčijo ter žrtvoval resnične interese Anglije Grški in Črni gori. Indijci, Egipčani in Perzijci smatrajo Angleže za svoje sovražnike. Obe izlamski strun* Siiti in Suniti nastopata sedaj kot bratje brez ozira na verske razločke. Nobena moč sveta ne more več razdvojiti Turčije in Perzije. Egipčani, Indijci, Kitajci in Afričani se bodo združili v tej sveti ligu Muzlimani, ki žive v angleških in francoskih kolonijah, ne morejo več ostati zvesti svoji vladi. Muzlimani v Kavkazu, Turkestanu in v Transkavkaziji ne morejo ostati zvesti Rusiji. Perzija nima armade, njena plemena in kmetje pa lahko delajo Rusiji veliko preglavico. Če se dvignejo muzlimani drug za drugim, ali ima potem tripelententa še kako moč? List konča z nasvetom Angliji, da naj izpremeni svojo politiko in zapusti Rusijo, sicer bo Anglija mnogo izgubila Anglija in kedive. Carigrad, 5. oktobra. (Kor. urad.) Egipčanski list »El Mokattaiu, ki je plačan od Anglije, javlja, da se poda kedi-ve na zabavno potovanje. Turški listi objavljajo sedaj oficijalni de-rrient1 tega poročila ter pravijo: Ke-dive je tozadevni predlog angleškega veleposlanika odklonil ter izjavil, da hoče ostati v Carigradu, dokler ne odpotuje v Ev^irt. Kakor znano, se Anglija protivi, da bi se vrnil kedive v svojo deželo. PODMORSKI ČOLN UKRADEN. Rim, 4. oktobra. (Kor. urad.) Agenzia Stephani« poroča: Tvrdka Fiat San Giorgio de Muggiano v Spezziji, je sporočila včeraj ob 5. popoldne vrhovnemu poveljniku v Spezziji. da je neki podmorski čoln, ki bi ga bilo včeraj dokončati v tamošnji ladjedelnici, nenadoma zapustil ladjedelnico in odplui neznano kam. Podmorski čoln je porabil priliko, ko so delali nekaj radiografičnih poskusov. Kakor zatrjuje tvrdka, je ta podmorski čoln Še popolnoma ne-oborožen ter je bil pod poveljništvom nekega nastavTenca te firme. S seboj je imel 15 mož, inženirjev in delavcev ladjedelnice. Zgrajen je bil podmorski čoln na račun neke tuje države, ki ga pa z ozirom na nevtralnost Italije ni mogla prevzeti. Ravnatelji firme so vojnemu ministrstvu formalno obljubili, da ne bodo pustili odstraniti podmorskega čolna brez izrecnega dovoljenja ministrstva. Zato je ravnateljstvo takoj obvestilo ministrstvo ter nemudoma odredilo, da iščejo podmorski čoln. Mornariški minister je naročil generalnemu tajniku, Nicastru. da se naj nemudoma odpelje v Spezzijo in uvede s "Ogo preiskavo; proti onim, katerih zgovornost bi se v preiskavi izkazala, se bo postopalo kar najstrožje n glede na kazen, ki jim preti po kazenskem zakonu. Rim, 5. oktobra. (Kor. rad.) Uradnik tvrdke Fiat, ki je odvedel podmorski čoln, se piše Angelo Belom ter je rezervni poročnik italijanske mornarice. Belonrja bodo postavili (če ga dobe) pred vojno sodišče; najmanjša kazen, ki ga mora zadeti, je !61etna ječa in izguba državljanstva radi zločina proti nevtralnosti države. Tvrdka Fiat zatrjuje, da je na podjetju inženirja Belonija popolnoma nedolžna. Ta je pred svojim odhodom poslal tvrdki pismo, v katerem obljublja, da bo celo zadevo pojasnil, ter zatrjuje: Ne smatrajte me za blazneža, moštvo, ki fc^ imam seboj, ne ve ničesar za moje načrte, ne ravnam v sporazumu z nobeno drugo osebo, pa tudi z nobeno domačo ali inozemsko oblastjo. Vesti iz ruske Poljske, Glasom »Novve Reforme« se varšavski listi pritožujejo, da je v mestu zavladalo občutno pomanjkanje premoga, odkar je porušena zveza z dombrovskim premogokopom. Ministrstvo je baje dovolilo, da se kupi za Varšavo 1,600.000 pudov premoga na južnem Ruskem. — Železniške zveze ima Varšava odprte samo na sever in na vzhod. Na jug vozijo vlaki na dunajski progi samo do Piotrkova in Lodža, po viselski progi samo do Radom in Kielce. — Rektorat varšavske univerze se je začetkom vojne z arhivom vred preselil v Moskvo, a se je zopet povrnil v Varšavo, kjer se bodo 16. t. m. začela predavanja. — Glasom referata člana nitke dume Nakoneccnega v »Gaz. Porau.« je vsJed vojne največ trpela iublinska gubernija. Še najmanj $o prizadeti kraji od avtrijske meje ob Visli do Krasnika, najbolj pa kraji me4 Opolom, Nedžrvvicami in Travzuki. Ponekod je v pravem pomenu besede ostala samo zemlja. Prebivalstvo teh krajev, kjer je štirinajst dni trajala strahovita bitka, se je skrivalo po jamah in breznih. Skoro vse vasi so pogorele, takisto tudi mesteca Opole, Josefov, Hodel in Nedržewice. Okrajno mesto Kras-nostav je pogorelo do polovice. Hudo je trpelo tudi mesto Zamošč, okrog njega stoječe vasi pa so vse pogorele. Tudi polja so trpela, vsied naprav-Ijanja nasipov in jam za infanterijo m za artiljerijo. Preplašeno prebivalstvo se večinoma skriva po gozdovih. Dela se nihče ne loti, tudi zato ne, ker ni orodja in česar treba. Zrak je ves okužen, zakaj mrliči so le za silo pokopani. Skoda, ki je zadela to pokrajino, se še mnogo let ne bo popravila; ta pokrajina je postala prava solzna dolina. KOLERA. Ranjenci in begunci, ki so dospeli z gališkega bojišča, so zanesli k nam nekoliko slučajev kolere. Na Dunaju, na Češkem, v Brnu in pa tudi v Litiji ter Idriji je bakterijolo^ič-na preiskava dognala, da gre za pravo azijsko kolero. Poudarjati je treba, da so ti slučaji posamezni, da so oboieli le vojaki, ki so prispeli že okuženi z bojišča in da torej nikakor ne gre govoriti o koleri - epidemiji. Da se je pojavila kolera tudi pri nas, to ne more presenetiti: kolera je vojna bolezen in treba je pomisliti, da smo že pred izbruhom vojne slišali, Ga vlada v nekaterih ruskih guberni-jah kolera, katero so potem ruski vojaki prinesli seboj v Galicijo. Pri nas je sanitetna služba vojaških in civilnih organov tako vestno in natančno oiganizirana, da ne obstoja takere-koč nikaka javna nevarnost — ako se občinstvo primerno zadrži. Praški profesor - bakterijolog, dr. Amerling, označuie kolero za bolezen, ki je svoj strašni značaj že deloma izgubila. »Strah pred kolero ne sme biti danes tako velik, kakor v poprejšnjih časih, kajti danes poznamo natančno povzročitelja bolezni, poznamo življenske pogoje, v katerih žive opasni mikrobi in poznamo tudi način, »metodo«, po kateri napadajo kolera - bacili človeško telo. Mikrobo, ki povzročuje kolero, je našel berlinski profesor dr. Koch, na znanstvenem potevaniu v Indiji pred 30. leti. V Bengalskem zalivu in tudi na drugih krajih tropičnega poluotoka je namreč kolera endemična. Kolerovi mikrob ima podobo vejice, (zato mu pravijo >koma«) ter kaže veliko gibčnost. Razven v človeškem telesu, živi tudi v vlažni zemlji in v vodi. Pokazalo se je, da so kraji, ki se nahajajo na vlažni, glinasti, močvirnati zemlji, napadom epidemije bolj izpostavljeni, kakor pa kraji, ki leže visoko ali pa na peščeni zemlji. Glavna dolžnost, katero mora vsakdor izpolnjevati, da sebe in druge ubrani kolere, je popolna čistota. Mikrob se vseli v človeka skozi usta ter razvname bolezen v prebavljajo-čem traktu telesa, osobito v čevih. Ker se nahajajo bacili v velikih množina'] v ekskrementih ter izbfjuvanih izmečkih, je jasno, v čem da leži nevarnost. Glavno pozornost Je posvečati hrani: pijmo kuhano vodo (ako ni vodovod absolutno zavarovan proti okuženju). jejmo le kuhane stvari, uživajmo po možnosit tople jedi. ker bacil prenese le 70° toplote. Pazimo na posodo! Posoda se ne sme umivati v sumljivi vodi. Ako ni sveže kuhane vode pri roki, se priporoča desinficiranje posode s slabo razto-pitvijo modre galice. Galica uniči bacile že, ako je raztopljena v vodi v razmerju 2 : fOOO. Taka raztopitev je tudi popolnoma neškodljiva. Ako imamo sumljivega bolnika v hiši, je treba nad vse skrbno in pozorno odstranjevati ekskremente in izmečke; najbolje jih je politi z raztopljenim apnom, ali pa lizolom. Tudi perilo takih bolnikov je treba skrbno desinficirati. Vse, kar pride od bolnika, tudi urin, se sme spravljati le na kraje, ki so zvezani z dobrimi kanali, kajti sicer vnikne bacil v zemljo, živi tam naprej in okuži, ako so l*>goji ugodni, tudi bližnje studence, vodo v potokih in rekah itd. Kolera je težka in nevarna bolezen. Boj proti njej le v glavnem obrambni, preventivni boj. Kadar se bolezen že pojavi, je zdravnikova naloga dvojna: 1. zdraviti bolanega; 2. preprečiti razširjanje. — Na koleri oboleli potrebujejo stalne zdravniške oskrbe. Znano je, da odvajajo trajne driske iz človeškega telesa mnogo vode in da postaja vsied tega pacijentova kri preveč gosta. V novejši dobi preskrbe zdravniki bolniku posebno olajšanje z intravenoznim! injekcijami uzjjologičnc raztopline (raztoplina kuhinjske soli), podanimi ' v velikih množinah do nekoliko litrov. Ta terapija je pokazala svoj čas v Italiji in v Pnlju lepe uspehe. Toda, za njo je treba mnogo zdravnikov. Najnovejša so seveda razna preventivna sredstva, osobito cepljenje z oslabelim kolerovim bacilom. V dunajskem Pasteurjevem zavodu se pripravlja tudi sredstvo za cepljenje proti koleri. Seroterapija t. j. zdravljenje kolere s posebnim serumom, dosedaj ni pokazala posebnih uspehov.« Novi slučaji. Dunaj, 5. oktobra. (Kor. urad.) Zdravstveni departement notranjega ministrstva javlja: Dne 5. oktobra so bili bakterijologično dognani naslednji novi slučaji kolere: 1 na Dunaju, 1 v Pulgramu (okraj Nikolsburg, Moravsko), 1 v Tešinu. Na Dunaju je obolel brodar, ki je prispel s podonavsko ladjo iz Ogrske, psiala slučaja se nanašata na osebe, ki so došle s severnega bojišča. Po poročilu, ki je dospelo dne 5. oktobra iz Galicije, se je tamkaj v Gronmiku (okraj Tar-novv) pojavilo v armadi 40 slučajev kolere. Dunaj, 6. oktobra. (Kor. urad.) Z ozirom na kolero, ki se je pojavila v Galiciji in na Ogrskem, je notranje ministrstvo odredilo, da se podvržejo vi-e, iz teh dveh dežel prihajajoče osebe petdnevnemu zdravniškemu opazovanju, ne da bi se vsied tega ukrepa omejil promet. Prva hHka. Vojak iz armade generala Dank-la, ki se je udeležil več bitk, popisuje v »Novi Reformi« svoje vtise, ki jih je dobil v prvi bitki tako-le: »Že dva dni smo bili na ruskem teritoriju in smo marširali veselo prepevajo, ne da bi videli kakega sovražnika. Naenkrat nam je kavalerijska patrulja, ki je š!a pred nami, sporočila: Pozor, sovražnik se bliža. Dobili smo ukaz, da razstopimo in se krijemo. Razšli smo se po poljih, kjer je rasel krompir in si s puškami napravili male nasipe. Legli smo na zemljo in drhteli smo. kakor da smo dobili mrzlico. Ogledal sem si svoje tovariše, vse mlade ljudi in videl sem, da drhte kakor jaz. Ni čuda: prvič smo doživeli na bojnem polju nekaj posebnega in bili pripravljeni na nekaj velikega. Čakajoč na sovražnika si je vsak mislim: morda bom ustreljen, morda bom samo ranjen. Minolo je pol ure, minula je ura, minule so dve, tri in štiri ure, a sovražnika ni bilo. V tem dolgem čakanju nas je nehala mrzlica pretresati. Samo ne-potrpežljivcst nas je trpinčila; zahtevali smo, naj gremo naprej in naj poiščemo sovražnika, ki se pred nami umika. To je bila naša prva bitka, v kateri se pa nismo nič bojevali. V drugi bitki smo že šli, kakor izkušeni vojaki in smo tudi dobro opravili. Sodba vojaškega zdravnika. Vodja ene peštanskih vojaških bolnic je v listih obelodanil poročilo o svojih skušnjah z ranjenci, ki so bili zadeti od ruskih krogelj. Zdravnik piše: Ranjenci, ki so poverjeni moji oskrbi, so bili vsi ranjeni na severnih bojiščih. Niti enega slučaja ni, da bi bil kdo zadet od dum-dum kroglje. Nasprotno, ruske krogi je omogočajo humano bojevanje. Iz ran, ki so jih provzročile infanterijse kroglje. se da sklepati, da so Rusi strelja!: iz oddaljenosti 400 do 500 metrov. Na tako razdaljo imajo krogi je pač še svojo prodirno silo, ali nevarnost je že znatno manjša. Izmed 30 ranjencev so bili samo trije smrtnonevarno zadeti, dasi so v dvajsetih slučajih kroglje predrle pluča. Na glavi so vojaki največ ranjeni na levi polovici, pač zato. ker drže pri streljanju glave na desno stran obrnene. Mnogo ran je od šrapnelov, a tudi te večinoma niso nevarne. Procent nevarnih slučajev se zmanjšuje vsleJ hitre zdravniške prepomoči na bojišču. Videl sem mnogo ranjencev, ki so ostali pri življenju samo zato, ker so bili koj na bojišču operirani. Infekcije so neobičajno redke, kar kaže, kako skrbno se dela z ranjenci. Z zdravni-šega stališča so torej Rusi spodobni sovražniki. To je tudi njim na korist, kajti tudi pri nas skrbimo za ruske ranjence tako, kakor za svoje lastne. PROFESOR DELBRCCK O MIRU. Navzlic temu, da še na nobenem bojišču ni padla definitivna odločitev, se mnogi državniki in politiki že pečajo z možnostjo in pogoji bodočega miru. V oktobrskem zvezku »Preussi-sche Jahrbticher« je napisal sloviti nemški profesor in politik Hans Delbrflck pozornosti vredno razmišljanje o tem vprašanju. Nemški listi objavljajo sedaj glavne dele Del-briickovega članka, ki mora zammali tudi nas. Razpravljajoč o vprašanju, kakšen mora biti mir, ki bi zasigural Nemčijo proti vsakemu napadu na njeni veliki in mirni razvoj v bodočnosti, pravi prof. Delbruck Popolna sigurnost, da premagani sovražnik ne porabi nove ugodne prilike in da nas znova ne napade, je dana še le tedaj, če se ga popolnoma podjarmi. Tako so ravnali Rimljani in na ta način so si ustanovili svojo svetovno državo. Na srečo človeštva je danes taka svetovna država nemogoča. Srednja pot je ta, odvzeti sovražniku velik del njegovega ozemlja, obvladati najvažnejše njegove pozicije ter ga gospodarsko izkoristiti. Na ta način je postopal Napoleon zlasti L 1807. napram Prusiji. Vzel si je polovico pruskega ozemlja, obdržal si je trdnjave na Odri, omejil velikost pruske armade ter zahteval tako veliko kontribucijo, da jePrusija več let ni mogla plačati. Toda ta metoda se ni izkazala za uspešno. Ona bi bila privedla k cilju, ako bi si bil Napoleon po rimskem vzgledu podvrgel celi ostali svet. Ker pa se mu to ni posrečilo, se je Prusija, ne navzlic, temveč baš radi prevelikega strašnega pritiska Francozov mogla dvigniti znova in pokazalo se je, da je neznosna materijelna tlaka vzbudila v narodu velikanske moralne sile. Bog nas varuj, da bi se Nemčija po svoji zmagi, katero trdno pričakujemo, podala na pot Napoleonove politike. Nepregledna vrsta vojsk bi bila neobhodna posledica takega koraka. Kajti, ako povežemo premagane narode še s takimi vezmi, nikdar ne moremo preprečiti da bi se ne mogli prav nič gibati. In Evropa je v eni stvari solidarna: ona nikdar ne prenese nadvlade ene edine države nad drugimi. Sigurnost, katero si hočemo izbojevat-*, more torej obstojati le v tem, da združimo največjo svojo vojaško silo s politiko trezne zmernosti, take treznosti in zmernosti, da bo odbijala nezaupanje, ki bi moglo nastati vsied naše vojaške premoči. Z drugimi besedami: naš cilj mora biti ohranitev sedanjega političnega ravnotežja na kopnem in na morju.« O tem članku nemškega konzervativnega politika razpravlja seda} nemško dnevno Časopisje precej živahno. Liberalni »Berliner Tagblatt« odobrava glavno misel Delbriickove razprave, da se Nemčija ne sme dati zavesti na Napoleonova pota, pristavlja pa: »Delbruck piše, da se nahajamo napram Franciji in Rusiji v glavnem le v defenzivi in da je naš pozitivni neprijatelj Anglija. Nam pa se zdi, da pisatelj vendarle podcenjuje nevarnost, ki nam grozi od Rusije. Ako ostanemo napram Rusiji res le v defenzivi, potem ne moremo uvideti, na kakšen način naj si trajno zasiguramo mir na vzhodnih mejah. Dihali bodemo še le prosteje, kadar Rusijo popolnoma porazimo. Dnevne vesti. — Z bojišča. Tretji bataljon kranjsko - primorskega pešpolka št. 97. je pod vodstvom podpolkovnika Franca Urbana marširal kot pred-straža ene brigade dne 26. avgusta na višave pri Brezmi. Te višave je morala zavzeti za brigado, ki ji je sledila. Sovražnik je pa bil zbral zelo močne čete in je razvil peklensko streljanje, ki je bataljonu provzročil velike izgube. S skrbjo se je oziral podpolkovnik Urban po brigadi in zdelo se mu je, da se pomika strašno počasi naprej. Vsied hudih izgub je začela odporna sila bataljona pojemati. Kompanije so bile že vse v ognju, a kazalo je vendar, da bo sovražnik zmagal in da ne bo mogoče zavzeti višav. Tedaj je podpolkovnik Urban pohitel na fronto, kar v prvo vrsto in podžigajoč vojaštvo je bataljon pripravil do tega, da je kljubujoč sovražnemu ognju se zapodil v boj in zavzel višave. Naprej zaradi silnega sovražnega streljanja ni bilo mogoče iti, a da bi se ohranile zavzete pozicije, je podpolkovnik ostal med prvimi vrstami in dasi je okrog njega smrt zahtevala svoje žrtve, je sam streljal, kakor vsak infanterist in s svojim izgledom pripravil moštvo do tega, da se ni dalo ugnati. — Dragonski nadporočnik Gibert pL In der Mauer je s 15. dragonci jezdil proti Zborovu na jugovzhodu od Lvova poizvedovat, kje stoji sovražnik in koliko ga je. Poleg Zborova je pustil svoje dragonce v dobrem skrivališču in je sam jezdil naprej. Posrečilo se mu je, priti mimo ruskih predstraž do ruskega tabora, kjer je dognal, koliko infanterije, kavalerije in artiljerije je tam zbrane. Ko je odšel, so ga Rusi spoznali, začeli nanj streljati in ga zasledovati, a nadporočnik se je branil z revolverjem in s sabljo in srečno prinesel vojnemu zapovedništvu važne podatke. Nekaj dni pozneje je bil ranjen. — Celjski bataljon v boju. Iz pisma, ki ga je pisal dne 16. septembra uadporočnik celjskega batajjona, 237. štev. .SLOVENSKI NAROD*, dne 6. oktobra 1914. Stran 3. posnemajo listi sledeh: Predvčerajšnjim. Se predno se je zmračilo, je bil za moj bataljon velik dan. vsled česar mi je mogoče pisati to pismo sredi grmenja bitke. Na vsak način se bom še obširno bavil z lepim dejanjem celjskega bataljona, saj je ponos vseh Štajercev, da so njihovi sinovi junaki. Pisal sem že o zadnji zmagi. Takrat nismo zavzeli le ene-£a topa, ampak pet. Moj bataljon je vzel 24 zabojev Šrapnelov, brez števila municije za puške in cele kupe pušk. Mnenje, da smo že tu zlomili s vražnikovo moč, se ni potrdilo. Mir pa po silnem naporu naših vrlih vojakov ni nastal, zakaj vztrajni sovražnik je kmalu zbral vse svoje moči, da bi še enkrat poskusil svoj rdpor obupanja. Bojevali smo se tri dni in zavzeli stališče za stališčem; vsako je moralo biti zavojevano; hura naših vrlih boievnikov je prevpi-]o grmenje topov. Upamo, da bomo kmalu, prav kmalu uničili najboljšo srbsko armado, kar jih je bilo postavljenih. To zavest ima vsak naših hrabrih mož. Sedaj pa o našem junaškem dejaniu. Tako je smem imenovati, ker je kot tako prizna vsa naša, tukaj zbrana armada. Bili smo ločeni od naše brigade ■ drugod uporabljeni in smo stali po uspehu pri .......zopet en dan v sovražnem ognju, a brez dela (v rezervi). Na rašem levem krilu se je sovražnik *:-dr»o držal. Njegovo močno streljanje je nadlegovalo levo krilo brigade, ki vsled lega ni mogla naprej. Moj major je hitro pregledal položaj in je predlagal, naj vržemo sovražnika z našim hataijonom. Ta predlog pa ni bil sprejet. Popoldne zopet tak pred-log; zopet brez uspeha, a polovica komnanije je smela začeti naskok za rekognosefranje na hrib: pri tem je bi! vrli nadporočnik mojega bataljona lahko ranjen. Izdan ]c bij ukaz, naj se moštvo umakne, a Štajerci so svojemu stotniku: Prosimo, da bi smeli ostat'. Nato je naš zapoved-k. major P., zbral bataljon in šli smo naprei. 800 korakov smo hitro naprej tekli in s hura - klici dospeli na cilj: obsipani smo bili od toče krogel in kar je bilo najstrašnejše, nad ^e je odprl pekel. Sovražniki so imeli pripravljene svoje bombe in so jih meta "i s svojih pozicij in z dreves na nase glave. — Toda naše hu-, arsko podjetje se je posrečilo: naši bajoneti in topovi so izdali strašno in enostransko brezno je postalo nepregledno mrtvišče. Srbi. ki so najbrž^ Šteli 1000 mož. so bih* uničeni in so zapustili dve strojni puški. Nas je bi! ta dan in vsekako eden najlepših nojega življenja. Zaplenili smo mnogega materijala, pnšk in mumije, To so storili naši Žtajerci dne 14. septembra prof' 5. uri zvečer. Zal da smo imeli 31 mrtvili in inno-> ranjenih. Izmed osmih oficirjev, se udeležili boja. je bil eden ahko ranjen, drugega je pa bomba, ne da bi ga zadela, vrgla nazaj, pri čemer si je izprhnil nogo. Bil je krasen dan. — Požrtvovalnost pred sovražnikom stoiečega voiaštva. Čudovita je rabrost in ajnost našega voja- štva. V 1 ju tem hoju so se izkazale eeove vrline, a tudi kadar počiva "je, pokaže vojaštvo duha požrtvovalnosti H bratoljnbja. Sijajen iz-ded za to je naslednji slučai, ki ga lemamo \z zasebnega pl-ma našega čislanega rojaka gospoda v^d->vnjka Alojzija V e 1 k a v e r h a, zapovednfka 22. maršregimenta. V tem po'ku so vojaki poljske narod Ta polk je napravil med seboj zbirko za vdove in otroke padlih pripadnikov tega polka, in je nabral celi 7309 kron. To ie velika svota, ki pričuje, kako velika ^e požrtvo ritega polu in obenem je to nad vzpodbuden izgled. Id to got \ 1 posnemovalce. -1- Kdo ve kal? Podpolkovnik Varol B r e i n d 1 pešpolka št. 17., 1. bataljona, je bil dne 26. avgusta pri (ioiogorv. severno od Przcmvsla, anjen. Od tedaj ni nobenega poro- Ia o njem. Kdor kaj ve. naj blago- oli sporočiti na naslov: gospa Roža > r e i n d 1, Ljubljana, Knafiova ulica \\ 4 — V ruskem vojnem vietništvu. adporočnik pri 17. pešpolku Fride-;k Kren je bil dne 31. avgusta za-et v prsi ter je prišel v rusko vojno . ietništvo. Glasom poročil, ki so jih iobili zadnje dni njegovi sorodniki, e počuti razmeroma dobro in bo malu okreva!. — V ruskem vjetništvu se naha- j Friderik H o t f m a n n . nadporoč- lik 17. pehotnega polka. 30. avgusta e bil ustreljen v levo nogo, na kar so a Rusi vjeli. — Seznam k i izgub št. 18, J 9 in 20 so nabiti na deskah pred glavnim hodom mestnega magistrata. — Poiirji fn zidarji pri tvrdki G. Tcinnies so darovali 10 K 90 v za na-up volne, ki se naj porabi v deželni bolnišnici za pletenje toplih predmetov, namenjenih vojakom* — Koncert v korist Rdečega križa. Slovensko pevsko društvo »Ljubljanski Zvon* je priredilo v soboto zvečer 3. t. m. v veliki dvorani Narodnega doma dobrodelni koncert v korist Rdečega križa in rodbin vpoklicanih vojakov. Prijetni večer, ki se je odlikoval zlasti po zaokroženi in vseskozi lični izvedbi posameznih pevskih točk, je osnoval in v glavnem vodil gosp. Zorko Prelo-v e c, že širom znani, priljubljeni in simpatični zborovodja. Začel je s cesarsko pesmijo. Sledila sta dva moška zbora, oba lepa in bojnemu času primerna. S prvim smo slišali narodno pesem o fantih, ki se zbirajo in na vojsko marširajo, o kroglah, ki navzkriž irče in o tisti nesrečni kroglici, ki prileti in zadene fanta v srce. Moški zbor »Ljubljanskega Zvona«, z jako harmonič. razmerjem med prvim in drugim tenorjem in prvim in drugim basom, je to preprosto, a lepo pesem zapel z globokim občutjem. Pruga narodna govori o dekletu, ki izgubi fanta. Barka zaplava, dekle zajoka, fantje pridejo v Ljubljano, na le naprej marširajo proti mestu celovškemu. Nato je nastopil gospod tenorist Josip R i j a v e c. S svojim svežim, jasnim, zvočnim *n močnim tenorjem je zavzel poslušalce za pesem in izzval burno in glasno hvalo. Najprej je zapel dr. G. Kreka »Misli <, za tem dve jako težavni pesmi A. Lajovčevi »Spleen in »Večer- in pokazal ž njima, kako visoko obvlada pevsko tehniko in kako more mimo nje še spretno podajati čustva, ki jih vsebuje pesem. Sijajno pa se je razpel v odlomku iz \Vagnerjevih »Meistersinger <, v romanci \z Do-nizzettiieve opere »Elisir d* amore« in zlasti še v Radamesovi ariji iz opere »Aida«. To zadnjo je pel s takim zanosom in tako prijetno moško slastjo, kakoršno človek redko kdaj čuje. Ni bilo drugače, kakor da je moral to zadnjo svojo točko ponoviti. Med programom je podal tudi v najlepši obliki znano Prochazkovo pesem -Zvezde žariio«. Mešan zbor se je pokazal v pesmih dr. A. Sctnrata ^■Dekletce, podaj mi rokc< in dr. B. Ipavca Ei, tedaj«. Moški glasovi so lepi in dobri in v pravem razmerju in isto treba reči o ženskem altu in sopranu. Oba sta zvočna in Čista, donita blagoglasno in sta sorazmerna sili moških glasov. Koncert je zaključi! i E. Adamiča balada za osme-respev in moški zbor »Junakova svatba . Izvedba ie bila srečna, skladba sama kaže nekaj karakteristik; pesmi primernih in narodno obči: m ih mest, a konec pesmi, kjer pripoveduje pesnik, da je ženina in nevesto smrt ziba1 a in da hladi oba en grob. izzvanja v nekoliko hudem in nenaravnem fortrssimu. Večer je poselilo precej občinstva, med drugimi g. župan dr. Ivan Tavčar, gospod podžupan dr. T r i 11 e r, gosp. dr. R a v n i h a r itd. — Odbor slov. pevskega društva > Liubijansk! Zvor« se iskreno zahvaljuje g. Josipu Rijavcu. g. A. Č e r n e t u . moškemu in ženskemu zboru za sodelovanje na dobrodelnem koncertu dne 3. oktobra t L Hvalo smo dolžni dalje g. Jerici Dolenčevi za prednrodajo vstopnic, vsem, ki ^o prišli na koncert, poslali vstopnino ali naklonili preplačila ttr cp!oh vsem, ki so pripomogli, da si je koncert mogel prirediti. — Slovenski ranjenci v Pragi prosijo rojake za dopošiljanje ^v> n-.L':h časopisov in zlasti knjig. Na* ov za pošiljatve: Pobrovolnv pome -iv v>'bor valečnv — Praga, IT. 90. — UsoosobJienostne preizkušnje za obče ljudske in in za meščanske sole v jesenskem terminu, se prično na c. kr. učiteljišču v Ljubljani v petek dne 20. novembra ob 8. ziutraj. Pravilno opremljene prošnje za pripust k usposoblienostni preizkušnji ie po šolskem vodstvu predložiti c. kr. okrajnemu šolskemu svetu pravočasno, tako, da bodo do 16. novembra v rokah izpraševalne komisije- — Zadruga kovinskih obrtov v Ljubljani. Pomočniška preizkušnja se vrši v četrtek, dne 8. oktobra dopoldne. — Vrečo, ki jo je izgubilo francosko brodovje v Adriji, so našli naši mornarji v morju pri otoku Korčuli. V vreči se baje nahajajo važni dokumenti. Mornarji so izročili vrečo pristojni oblasti. — Poštnine ni treba plačevati političnim dnevnikom v sosednji Ogrski in Hrvatski. Dotična naredba je stopila v veljavo dne 4. oktobra. Ta naredba *e velikega kulturnega pomena in bo silno pospešila razvoj časopisja na Ogrskem. — Radi noskušenega Mtemtmt* na hrvatskega bana, se je včeraj v Zagrebu pričela sodna obravnava. Obtožena sta gojenca trgavske akademije Jakob Schaffer in Rudolf H e r c i g o n i a, in sicer prvi radi zločina poskušenega zavratnega umora, drugi pa zaradi hudodelstva veleizdaje. O izidu te obravnave bomo poročali. — Razprava proti morHe&m Wa- Gavrtlu Principu in tovar., se prične, kakor poročajo hrvatski listi, pred sodiščem v Sarajevu, dne 12. oktobra. Obtoženih je 25 oseb. Razpravo bo vodil predsednik vrhovnega sodišča Curinaldi, obtožbo pa bo zastopaj sam državni pravdnik Švara. — Svoj 108. rojstni dan je slavil dne 29. septembra v Osijeku na Hrvatskem Mihael Vaclav V i n a r e k, ded tamošnjega odvetnika dr. Viljema Kappela. Čestiti veteran je služil kot vojak tri cesarje in se boril v 12. bitkah. Njegov vnuk, dr. Kappel, se sedaj nahaja na bojišču. Izpred graškega deželnobramb-nega sodišča. Iz Gradca se poroča »Straži«, da so bili izpuščeni naslednji: dr. Franc Rosina, dr. Vladimir Srnec, nadrevident Kejžar in tajnik J. Svet iz Maribora ter v Gradcu zaprti Rušani in sicer: kaplan Ivan lic, nadučitelj J. Lasbaher in hčerka, Alojz Glaser in gospa, K. Lingelj, učitelj Lichtenwalner in gospa, učitelj D. Lesjak, učitelj J. Stani, J. Pogačnik in gospa Bečela. Poroča se tudi, da je dr. Rosina hudo zbolel. Šmarje pri Jelšah. Okrajni šolski nadzornik gosp. Josip S u p a n e k praznuje letos 401etnico svojega uči-teljevanja. Hvaležno učiteljstvo tukajšnjega okraja hotelo je to praznovanje o priliki uradne konference na poseben način proslaviti. Nabiralo je denar ter kupilo svojemu nadzorniku vidni znak svoje hvaležnosti. Ker je pa uradna konferenca odpadla, izročili so tukaj kupljeni dar 28. septembra t. 1. tovariši J u r k o v i Č, S t r i t a'r in K u r b u s. Ravnatelj Jurkovič se spominja slavljenčevih zaslug za naše šolstvo, naš stan in naš narod. Želeč mu še mnogih let zdravega in uspešnega delovanja, izroči mu srebrn tintnik. Nadučitelj Kurbus čestita kot predsednik v imenu učiteljskega društva. Gospod nadzornik se ginjen zahvali ter prosi navzoče, da tolmačijo to tudi ostalemu učiteljstvu. Zmagujoče prodiranje naših nemških zaveznikov, avtentične posnetke z belgijskega bojišča, nam kaže od cianes naprej kinematograf »Ideal«. Iz jako zanimivega zadržaja, omenimo sledeče prizore: Fort Flerons, prvi fort pri Liittichu, je bil vzet z naskokom. — Učinek naših nedosegljivih topov za obleganje. — Po granatah razdejano ozemlje in oklopni stolpi. — Na straži pri Liittichu. — Poleg tega kaže nam »Eikov teden«, raznovrstne zanimivosti z južnega in severnega bojišč2. — V tem sporedu je tudi veiiki vohunski roman »Admiralova pisma« in krasna veseloigra »Druga vrata levo s Hanny Weisse. Žrebanie razredne loteriie. Po 2000 K so zadele št.: 3022. 24.041, 29.883, 67.068. 80.320. 83.152, 83.898. 90.425, 92.601, 93.280. 119,340, 120.549, 121.936, 124.215. 124.754, 127.471, 140.385, 146.S69. 157.838, 158.276. — Po 1000 K št.: 419. 2152, 5375. 5411. 9885. 17.613, 22.716, 26.978. 28.720. 29.482. 29.875, 32.973, 34.347, 41.733, 43.298. 45.088, 48.135, 49.551. 49.625. 50.105, 63.759. 67.650, 68.023. 71.516, 73.635, 80.733, 85.490. 89377, 92.021, 93.541. 94.010, 98.930, 99.749. 100.774. 101.439. 102.745, 103.101. 107.467. 121.227, 128.523, 136.827, 137.245, 142.595, 144.928. 7 52.773, 153.107, 154.827, 155.093, 156.968. Izpred jo« Kazenske obravnave pred deželnim RodiseVm. Huda ženska. Antonija Poznik, 29 let stara, bivša natakarica iz Kamne gorice, brez stalnega bivališča, je jako huda ženska in je bila zaradi težke telesne poškodbe in javnega nasilstva že zelo občutno kaznovana. I >ne 7. septembra t. L je s svojim bratom počivala v gozdu pri Ciglanici. Ker ^e je mimo idočemu orožniku zdela sumljiva, jo ie pozval, naj se legitimira, nakar ga je pričela v nemškem jeziku psovati. Ko ji je pa orožnik napovedal aretacijo, je nadaljevala s psovkami in se ie dejansko ustavila aretaciji, tolkla okoli sebe in po orožniku in ga poškodovala na levem mazincu. Šele s pomočjo drugih Hudi jo je bilo moč vkrotiti. Obdol-ženka se zagovarja s popolno pijanostjo, kar pa zaslišane priče zanikajo. Sodišče ji je za kazen priznalo 15 mesecev težke Ječe. Hod zet. Janez Nagode, posestnik v Blekovi vasi, že 7 let grdo gleda svojega tasta, Antona Fortuno. Na večer dne 23. julija t. 1. se je zopet ž njim spri, vrgel starčka ob tla in ga začel na tleh ležečega pretepati, butal z njegovo glavo ob tla in mu polomil na levi strani prs par reber. Došlim orožnikom se je s silo ustavil ter skušal enemn orožniku iztrgati puško iz rok. Strgal Je tndi verižico, s katero sta ga hotela orožnika vkle-niti. Obsojen je bil na 3 ne*«* težke Maestral * Kako Utre Mi granate. Male granate lete s početka hitrejše kakor pa velike. Toda njihova brzina se še manjša hitreje, kakor pa brzina velikih. V Ameriki so delali tozadevne poskuse z Armstrongovimi topovi. Vzeli so sedem eentimetersko in tri-desetcentimetersko granato. Prva je preletela 7650 m, druga pa 10 km. Sedemcentimeterska je imela začetno brzino 900 m v sekundi, končna brzina pa je znašala Ie 233 m. Daljavo 7650 je preletela v 24 sekundah. Tridesetcentimeterska granata pa, ki je imela začetno brzino 750 m v sekundi, je preletela 10 km v 21 in pol sekundah. Mala granata je zgubila v svojem letu torej skoraj tri četrtine svoje brzine, večja granata pa le cea. 50/&. Brzojavna poročila. Junaštvo Romunov. Budimpešta, 6. oktobra. (Kor. u.) Ogrski korespondenčni urad piše: Listi beležijo številne primere posebne hrabrosti in drznosti romunskih vojakov v avstro - ogrski vojski. Spomniti je zlasti na armadno povelje z dne I. septembra, ki pohvalno omenja XII. annadni zbor, ki obstoja po tričetrtine iz Romunov, ker se je tako pri napadu, kakor pri obrambi junaško držal šest dni proti sovražniku ter tako pripomogel k zmagi. — Ravnotako častno se je držal dne 27. avgusta 62. pešpolk, ki ima v svojih vrstah po večini Romune. Ta polk je dobil povelje, napasti sovražnika pri nekem gozdu vzhodno od Dunajova in ga pregnati. Polk pa ni mogel nastopiti v svoji celoti in je to povelje z veliko drznostjo izvršila ena sama stotnija, tako da so trije rustki bataljoni v begu zapustili svoje pozicije. Ta dejstva prepričevalno zavračajo v sovražnem časopisju raztrosene vesti, češ, da romunski vojaki ne nastopajo ramo ob rami z ostalimi narodi junaško in drzno. Oklic vojaškega škofa. Dunaj, 6. oktobra. (Kor. urad.) »Fremdenblatt« priobčuie peciv vojaškega škofa Bjelika na knezosko-fijske ordinarijate glede dušnega pa-stirstva v vojni in pri ranjenciii v vlakih Položaj v Antwerpnu. Amsterdam, 5. oktobra. (Kor. urad.) Iz Antwerpna poroča »Han-delsblad od 4. oktobra: V varstvu noči so vojaki z velikimi ladijskimi topovi šli skozi mesto v fronto. Najbrž, da bi ne dajali Nemcem prilike za orientiranie. se plinove svetiljke ob 7. ugasnejo ter trgovine in kavarne zapro. Električna cestna razsvetljava je popolnoma ustavljena. Davka za vojno oskrbo ne bo. Dunaj, 5. oktobra. (Kor. urad.) Neki berolinski list je pred kratkem poročal, da merodajni krogi uvažuje-jo uvedbo enkratnega davka od premoženja v svrho vojne oskrbe, ki naj bi bil nekolikrat višji nego osebna dohodarina. Ta davek naj bi plačali oni davkoplačevalci, katerih dohodki dosegajo ali presegajo 10.000 kron. Dohodki pod 10.000 kron bi torej ne prišli vpoštev. Ta berolinska vest se je zelo hitro razširila tudi v avstrijskem časopisju. Ce bi se ta vest še nadalje širila, tedaj bi pač lahko povzročila, da bi prebivalstvo omejilo svoje prostovoljne dajatve za vojno oskrbo, kar je gotovo zelo pomisleka vredno. Z ozirom na to smo se na merodajnem mestu informirali in moremo izjaviti, da omenjena vest nikakor ne odgovarja resnici. V finančnem ministrstvu, ki je za uvedbo takega davka pač naikompetentnejše mesto, nimajo nikakršnega načrta za uvedbo takega davka. Črno - rumeni pasovi na roki. Dunaj. .}. oktobra. (Kor. urad.) Korespondenca »Wilhelm« poroča, da se je opazilo, da nosi mnogo oseb, katerim, manjka oficijalni značaj, neupravičeno čruo-rumene znake na roki. Ti znaki so po § 31. odst. 4. odredbe deželnobrambnega ministrstva z dne 20. julija 1907 določeni kot znak vseh ne popolno vojaško opremljenih črnovojnikov ter jih je torej smatrati tudi kot del vojaške uniforme. Vsled tega se opozarja, da zagreši oni, ki nosi neupravičeno take črno-rumene pasove na roki, kaznivo dejanje. Preselitev grško - katoliškega Škofa. Budimpešta, 5. oktobra. (Kor. u.) Na podlagi oblastvenega dovoljenja o premestitvi sedeža grško - katoliškega škofa v Debreczinu, je de-breezinski škof, Štefan Miklosv, danes premestil svoj sedež v Mvireg-haza in tam začel svoje uradovanje. Kakor znano, se je svoj čas zgodil v Debreczinu atentat na škofa Miklo-syja, ki je pa ostal nepoškodovan, doćim so bili vikarij Jankovics in ne- kateri drugi ubiti, oziroma težke ranjeni. Poljski poduk v veronauku. Iz Berolina poročajo, da je pruski minister za nauk in bogočastje dovolil, da se vrši v poljskih delih poznanjske provincije poduk v veronauku v poljskem jeziku. Nasilni izseljenci. London, (preko Berolina), 3. oktobra. (Kor. urad.) »Reuterjev urad« poroča iz Kalkute z dne 2. t. m.: Danes je prišlo do spopada med Hindus? in vojsko. Hindusi so se hoteli izseliti v angleško Kolumbijo ter bi bili morali iti v Baibai v bližini Kalkute. Vsled nesporazumljenia pa so bili izseljenci mnenja, da jih ne puste direktno v domovino ter so se upirali vstopiti v vlak. Sklenili so potovati peš, nakar je nastopila policija z vojaštvom, da to prepreči. Izseljenci so začeli streljati z revolverji ter usmrtili in ranili več stražnikov. Izmed izseljencev je bilo 16 usmrčenih, ostale so zaprli. Krvavi boj med italijanskimi delavci. Rim, 5. oktobra. (Kor. urad.) Giornale d' Italia javlja: Pri Moli-nelli je prišlo do krvavega boja med organiziranimi in neorganiziranimi kmečkimi -delavci. 2000 organiziranih je napadlo neorganizirane s kamenjem, palicami, orožjem. 3 delavci so mrtvi, 20 ranjenih. Kavaleriia je odšla, da vzpostavi red. Volitev na Švedskem. Stockhoim, 6. oktobra. (Kor. ur.) Pri volitvi v drugo zbornico je bilo izvoljenih 87 socijalistov. Darila. Darila za »Rdeči križ; Darovali so: Marija Cik 40 K; vladni svetnik Andrej Senekovič 10 K; župni urad Ribno 50 K; kinematograf »Ideal« od predstav nadaljnih 15 K 30 vin.; upravništvo »Slovenskega Naroda« 12 kron in sicer: ravnatelj Šešek 10 kron, »izvošček« 2 K; kranjsko-istr-sko gozdarsko društvo, po gospodu dvornemu svetniku Konradu Rubbia, 300 K; podpolkovnik Kari pl. Kasll 20 K: Neimenovan 40 K; Vernik, Mostrana, 5 K; Sidonija Moro 10 K; veleindrustrijalec Vinko Majdič v Kranju, po ge. soprogi deželnega glavarja, Bogomili dr. Šusteršičevi, 1000 kron: Ivan in Oskar Kosler, Ortnek, 200 K: Marijanska kongregacija, Ribno pri Bledu, 60 K 72 vin.; učiteljsko osobje c. kr. moškega in ženskega učiteljišča v Ljubljani za oktober. 39 K 70 vin.; uprava »Slovenskega Naroda« 35 K, in sicer: Anton Zakrajšek, Stari trg pri Rakeku, 30 kron, od tega po 15 K mesto vencev na bojnem polju padlemu gosp. prof. Štefanu Podboju in umrlemu gosp. Matevžu Tomcu iz Starega trga, Demšar, c. kr. notar, iz kazenske poravnave v Ložu Dolec - Pakiž, 5 K; uradniki c. kr. pristojbinskega urada v Ljubljani, od plač za oktober 27 K 24 vin.: Jelka Ažman, učiteljica, IŠka vas pri Rakeku, 13 K, ki jih je darovalo stalno omizje v gostilni Ivana Tomšiča: učiteljstvo mestne nemške petrazredne deške ljudske šole v Ljubljani, mesto venca na krsto umrlega učitelja Ivana Okorna, 12 K; piquet - partija v kazini, za september 13 K 20 vin.: Ivan Matzele 1 K; Neimenovan po gosp. Ivanu Noč, zlato verižico s križcem in 4 K; Tomaž Bizilj 10 K; Uršula Jurkovič 10 K; vodstvo osemrazredne cesarja Franca Jožefa I. deške in dekliške ljudske šole v Spodnji Šiški 20 K, in sicer: Andolšek Marta 3 K, (za september in oktober), Cerar Marija. Gabršek Vida, Hubad Serafina, Kosca Ana, Krakar Angela, Krapš Roža, Novak Marija, Pelan Herma, Pišlar Berta, Veneajz Milena, Vider Marija po 1 krono, Berglez Avguštin, Lončar Fr., Lavtižar po 2 K: Anton Klein, okrajni nad komisar v pokoju, za oktober 2 kroni Spominjajte se „Rdečega krtta". Sanašni? lis* «ks*ga 4 strani. Izdajatelj in odgovorni urednik: Valentin Kopitar. Lastnina In tisk »Narodne tiskarne«. Neteorolosiino ponflta. VitfaM Mtf ■•rjf Mt*2 IrecaH mM mi 7M ■■ &'w--« s= Vt!,0Yl Nebo f tnin t— ■** 5. 2.pop.'73fr1 151 'mof.jvzli.det.oblae. „ 9. zv. 73»! 9*8 , sL svzh. deL jasno 6. 7. zj. j 7370 i 5-2 j brearetr. oblafc Srednja včerajšnja tca^cfalitra 10-V", aorm. 1229. Padavina v 2« arah mm Stran 4. »SLOVENSKI NAROD«, de* 6. oktobra 1914. 737. Štev. Podpisani naznanjajo potrti bridke žaloeti, da je njih edini, nepozabni »in oair. atric in nečak, goopod Sebasujan Krotky acltelj v Nilaaak dne 9. septembra 1914 na srbskem bojišču nmrl junaške smrti. V Gradcu, dne 3 oktobra 1914. Marija Krotkv, mati. — Bodbiaa Katk, sorodniki. ZAHVALA. Ob bridki izgubi našega soproga, očeta, brata in svaka, gospoda Ivan Kušarja uradnika ,,Vzajemno podpornega društva izrekamo tem potom najiskrenejšo zahvalo vsem onim, ki so spremili predragega nam rajnkega na poti k večnemu počitku in mu izkazali na ta način zadnjo čast. Ljubljana, dne 6. oktobra 1914. Žalujoča rodbina Kaiar. Zalivala. Ob bridki izgubi naše iskrenoijubljene hčere, sestre in svakinje, gospice Marije Mitteregger izrekamo tem potom za vse došle obilne dokaze srčnega sočutja naj-iskrenejšo zahvalo. Osobito se zahvaljujemo vsem cen?, udeležencem sprevoda, darovalcem krasnih vencev in šopkov, cenjeni gospici Zofki Meršolovi za uredbo sprevoda gospociičen in vsem Ijubezlivim gosnicam, ki so nosile vence. To iskreno izraženo sočutje nam je blaga tolažba v za nas težkih dneh. V Ljubljani, dne 6, oktobra 1914. 3448 Žalujoči ostali. Prodajalka Špecerijske in meš. stroke z daljšo prakso, želi službe takoj ali pozneje. Zmožna samostojno voditi filijalko. Naslov pove upr. »Slov. Nar.« 3445 Prazna soba se išče za takoj. Ponudbe pod „Soba" na upravn. aSlov. Naroda«. 3442 Dober prostor sa manufakturno trgovino z opravo vred ao dobi v mesta aa Slo*enakem. Dopisi pod „Dober prostor" na upravn. »Slov. Naroda«. 3443 MiMiii slovenskega in nemškega jezika popolnoma vešča, z dobrimi referencami, ao sprejme takoj aH pozneje^ v trgovino z mešanim blagom na deželi rn Florjan Gaj seka, toka pri Žnamn* Prednost imajo oni z doraslo starostjo in dobri manufakturisti. 3446 Trgovski potnik izurjen v vseh trgovskih delih teli službe v kaki pisarni ali trgovini Cenjene dopise pod „Delaven 247" na uprav. »Slov. Naro-ia«. 3389 Domsko kolo »\Yaffenrad«, dobro ohranjeno, lata naprodaj 3441 F. K. Kaiser, puikar, Ljubljana, Selenborgova ulica 6. Prodajo se rabljeni vinski sodi velikost je 3 do 10 hektolitrov. Cena ugodna! 3444 Ponudbe na Vilko Eakoe, talec pri Celju. Hiša v Lescah aa ■oroa|akoaaf ▼ dobrem stanju, pripravna za peka ali trgovino, se proda pod ufodiiai pogoji. Pojasnila daje Pisarna *a urejevanje gospodarskih zadev J« BeSOMa V Kraa|a. 3397 3 ZA hlD«TOAUJE^^^g^C BOLEZNI, t !7 LtABLUAJslA komenskega ulica 4 ti f SEF-ZOMVNK FKHARU D* FR DERGANC V Kovačija brez konkurence, ob glavni cesti, z močno obljudeno okolico, se da pod ugodnimi pogoji v najem. Ponudbe pod „leracija 10M na upravništvo Slov. Naroda. 3417 Prodajalko obeh deželnih jezikov v besedi in pisavi zmožna, izurjena v specerijt in manufakturi, 00 epre|me. 3435 Franc Iglitsch, trgovina z Mešanim blage« v ?toju. Sprejme se w zastopnik sa L|abl|aao in vso Kranjsko. Biti mora popolnoaaa vpeljan te energičen. Uro za nvoi apocorijo. 3437 Predstavi ao naj osebno v kavarni pri „Slonu11, LJubljana. Izvežban pivovarniški :: uradnik :: se sprejme takoj. Prošnje, opremljene s izpričevali na: Joi. Smertnik, ravnatelj Po-aojilnice v Celju. 3440 LOKAL v prometni ulici, svetel in prostoren, pripraven za kako obrt ali pisarno, ae odda v Oradišču štev. 13; lstotam m ogloda 3450 mu sita s posebnim vkodom. Ivai Hali krojač prae vrste ▲ Ljubljana, 28755| v hotelu, pri Jialicn'^ (nasproti slavne poito) s: mm priporoča.:: zaua 8Htthn um Wm rakavite so-pravi raznovrstni parfumi in vsi v to stroko spadajoči predmeti v najfinejši kakovosti. Za obila naročila se priporoča 895 Otilija Bračko Ljubljana, Dunajska cesta 12, v Mathianovi hiši. Žalil Hflhkl nm 1 zaHH. - Ninilli a sprejemajo in točno izvijejo. Priporoča se__ s e s solidna tvrdka ITIOClni ^CHOH damskih in otroških klobukov v najnovejših oblikah, vseh vrst in raznih športnih čepic. J^arija Q©tzl Židovska ulita itn. 8. IIWI iD»!il : najnižje (ene! ZflBSDja naroČila « razpošiljalo z obratno poito. MT Kupi se ~9f 1 •I 4343 lil 111 obseoa v bližini Ljubljane. Pcuudbe pod „travnik" na npravrr „Slov. Naroda". vljudno naznanjam, da sem svojo trgovino 3424 Malvina VVeisz Selenborgova ulica it. 1 nasproti Kazina zopet otvorila in oskrbela z lepim zimskim blagom. (Narodni dom) razpisuje za šolsko leto 1914/15 za visokošolce iz ustanove franca Rapoc 9 podpor po X 300 ter še posebej 2 ustanovi po K 300. Pravico do teh podpor imajo dijaki slovenske narodnosti (za podpore iz Rapočeve ustanove posebno iz mariborskega in ŠoŠtanjskega okraja), ki dokažejo, da so v pretečenem letu kolokvirali vsaki semester iz dveh predmetov po tri ure ali iz enega najmanj Šest ur. Prošnje, obložene s krstnim oziroma domovinskim listom, izpri če valom uboštva ter izpričevalih o izpitih in z indeksi Je Vložiti V pisarni pOSOjil- alcs (Narsdal dom) do 30. vinotoka loga lota« V prošnji naj se tudi omeni, uživa li proso j ik že drugod kako podporo in T katerem znesku ter se naj tudi navede študijski semester, V Maribora, 5. vinotoka 1914. 3439 Ravnateljstva. Specijalitete v konfekciji za ^^^ dame in deklice , ter t> oblekah za gospode in dečke po priznano najnižjih cenah. Ljubljansko skladišče oblek O. Bernatovič, Ljubljana, Mestni trg it. 5-6. Prešernove slike pri laja ii nilia n ntiiea mzetii Iv. Bonač v Ljubljani« Cona sliki S krasu 372 Sprejema zavarovanja človeškega življenja po najraznovrstnejSih kombinacijah pod tako ugodnimi pogoji, ko nobena draga zavarovalnica, Zlasti Je agodno imiii—a» aa doživetje ki smrt z ■unjsejaftni s* 12 vplačili. ■*■ ■ ••• vaaiesise aava^evalaa ■•■»■ v Pi°aal. * H veJ&estl drage vzajemen atvaftntaici male države t maketi sievaasae-iaredae laravo. WW JoooMonl oottPlll I UJjoJ {s^bs^am f JPBal M jJHL 11 ~** Zavarale poslopja In premičnine proti požarnim Škodam po najnižjih cenah, Škode cenjaje takoj In najkolantneje. Uživa najbolja sloves, kadet posluje. Pasarl Sprejema tudi zavarovanja prod vlomsld tatvini pod zelo ugodnimi pogoji. — Zahtevajte prospekte!.