Stev. 23 Ptuj, 8. junija t956 Letnik IX. Glasilo SZDL ptujskega okraja — Uprava in uredništvo Ptuj, Lackova ulica 8 — Telefon 156, NB Ptuj štev. 643-T-206 — Ure- juje uredniški odbor — Odgovorni urednik Janez Petrovič — lUrfcopisoe ne vračamo — Tiska Mariborska tiskarna — Cena 10 din — Letna naročnina 500 din, polletna 250 dinarjev F^redMedidk Tito peti dan v Moskvi Obisk v moskcvskem vseučilišču Lomonosova na Leninskih gorah — Svečansprejem pri VoroSilovu v Georgijevski dvorani Kremlja Ko je jugoslovanski predsed- nik v spremstvu podpredsedni- kov sovjetske vlade Pervuhina in Malenkova in s člani jugoslo- vanskega spremstva prispel v naselje atomske elektrarne, so mu prebivalci priredili na uli- cah in pred domom kulture sve- čan sprejem. Pozdravil se je z voditelji kolonije in atomske elektrarne, nato pa si v domu ogledal dokumentarni film o pridobivanju energije v atom- .sk.ih elektrarnah. Celotni film je pozneje prejel kot darilo. Nato si je ogledal posamezne dele elektrarne. O njej je v spo- minsko knjigo zapisal: »Z velikim zanimanjem eem si ogledal to prvo atomsko elek- Irarno na svetu, ki priča o ve- likih uspehih sovjetske znano- sti.« Graditi so jo pričeli leta 1948. t>bratovati pa je pričela 1. 1954. Ob ogledovanju elektrarne je čas hitro potekal. Dolgi, ozki hodniki, spiralno sezidani zaradi varnosti pred morebitnim žar- čenjem, so podobni labirintu. V komandnih prostorih so prire- dili gostom zakusko. Zatem se je ves sprevod vrnil na želejaii- sko postajo Obninskoje, kjer se je predsednik Tito nekaj časa razgovarjal s skupino delavcev, nato pa z vlakom krenil v Mo- skvo. Okrog 17. ure po krajevnem času se je jugoslovanski pred- sednik s spremstvom pripeljal pred vseučilišče na Leninskih gorah, kjer ga je pozdravilo ka- kih 10.000 študentov nadvse na- \'dušeno in prisrčno. Veliki trg pred vseučiliščem je bil okrašen z jugoslovanskimi in sovjetski- mi zastavami. Jugoslovanske go- ste je pozdravil minister za vi- soke šole ZSSR Jeljutio. V rektorjevem kabinetu, ki si ga je ogledal najprej, ga je po- zdravil rektor Petrovski. Ome- nil je, da sovjetski znanstveniki radi sodelujejo s tujino v korist sovjetskega ljudstva in vsega sveta. Sodelovanje z jugoslovan- skimi znanstveniki pa je še po- sebno prijetno, ker so narodi obeh dežel tesno povezani s sto- letnim prijateljstvom. Predsednik Tito se je nato zanimal za sestavo in delo vse- učilišča. Na koncu je rektor Pe- trovski izročil predsedniku Titu in članom njegovega spremstva spominske kolajne v spomin na ustanovitelja Lomonosova in vseučilišne albume. Predsednik Trto je podaril vseučilišču ka- V Kremlja v Leninovi delovni sobi kih 600 knjig iz svoje zasebne knjižnice skupno z okrašenim seznamom. Jugoslovanski gostje so si ogledali znanstvene dvorane, ge- ološko zbirko, knjižnico, čital- nico in gledališče ter sobe. kjer stanujejo študentje. Ko so šli skozi učilnice, so študenti pre- kinili delo in pozdravljali. V veliki dvorani so študenti priredili veliko zborovanje. Po pozdravnih govorih ministra za visoke šole ter predstavnice štu- dentov je povzel besedo sam predsednik Tito. Dejal je: Dragi tovariši! Mene in moje sodelavce je globoko ganil sprejem, ki ste nam ga prire- dili. Tudi pred desetimi leti sem obiskal t?a§o univerzo v Moskvi. Imela je še staro po- slopje, toda v njem so bili no- vi 'ljudje, mladina a najboljši- mi perspektivami. Takrat nam ni bilo mogoče mnogo govoriti. Zdaj, ko sem znova prispel s svojimi tovariši, sem videl, da ste v vaši deželi napravnli ogromen korak naprej. Štu- dentje, ki so takrat študirali na univerzi, so zaaj na raznih de- lovnih mestih vaše velike de- žele, na odgovornih mestih, kjer se ukvarjajo z znanjem in tehniko. S tega mesta bi vam retd po- vedal, da ivnate vi. Študentje, vHadina, ki študira, v jugoslo- vanski mladini svoje najboljše prijatelje Šolska mladina Ju- goslavije goji najboljša čustr>a do velikega sovjetskega ljud- stva. Mi smo prišli k vam po več mračnih letih, ki so nastopila brez krti-de naših narodov — sovjetskih in jugoslovanskih Prišli smo k vam. da se pome- nimo 2 vašimi odgovornimi to- variši ne samo zato, da bi okrepili naše skupno prijatelj- stvo in sodelovanje, marveč da bi tudi poskrbeli za to, da bo- ste imeh vi, mladina mladi ro- dovi, možnost, da se boste vzgajali in učili, da boste v miru delali Prišli smo utrjevat mir rui vsem svetu Sporočam vam plamteče po- zdrave vse naše delovne mla- dine. Naj živi šolska mladina! Naj živi velika sovjetska dežela in njena mladina/ Ko so jugoslovanski gostje odhajali, jih je znova pozdravi- lo navdušeno odobravaTi}e,^ Želimo, da bi nase prijateljstvo neprestano raslo Moskva, 7. junija (Tanjug). Sinoči je predsednik prezidija Vrhovnega sovjeta ZSSR Kliment Vorošilov s so- progo priredil velik sprejem v Georgijevski dvorani Krem- lja na čast predsedniku FLRJ maršalu Titu. Med spre- jemom so si številni gostje ogledali tudi bogat kulturen program. Predsednik prezidija Vorošilov in predsednik Ti- to sta izmenjala zdravici. »Vzajemno prijateljstvo med našimi narodi sega globoko v zgodovino,« je med drugim de- jal predsednik prezidija Voro- šilov. »Rusi so stoletja smatrali Jugoslovane za svoje brate prav tako, kot so se Jugoslova- ni bratsko vedli do ruskega naroda. To prijateljstvo smo okrepili s krvjo najboljšili si- nov Rusije in Jugoslavije v borbi proti skupnemu sovraž- niku Povezano je s skrajno he- rojsko borbo jugoslovanskih in sovjetskih rodoljubov, ki so se ramo ob rami borili v veli- ki osvobodilni borbi proti nemškim okupatorjem. ... Sovjetska vlada in naša Komunistična partija globoko cenita spremembo zgodovin- skega pomena, ki so jc uresni- čili jugoslovanski delai^ci. Pod vodstvom svoje Zveze komuni- stov na čelu s prekaljenim borcem za stvar delovnih ljudi tovarišem Titom so jugoslovan- ski narodi premagali vse teža- ve opiistošenja in tegob, ki jih je povzročila vojna, ter odloč- no krenili po poti graditve so- cializma. Pri tem so dosegli resne uspehe. Ko dosledno in vztrajno izva- ja miroljubno zunanjo politiko. Sovjetska zveza z zadovolj- stvom ugotavlja, da gre skupno z njo pri reševanju mnogih po- membnih mednarod7iih vpra- šanj bratska Jugoslavija, ki je doprinesla svoj resen delež pri zmanjšanju mednarodne nape- tosti in krepitvi miru. Na ta način ustvarjajo zgodovinske tradicije naših narodov, naši skupni socialistični interesi, ki temelje na ustvarjalnemu nauku marksi~ma-Uniniz7na ter mi- roljubni smotri zunanje politi- ke obeh dežel najugodnejše po- goje za razvoj vzajemnih pri- srčnih oanosov v dobro jugo- slovanskih in sovjetskih naro- dov, ... Želimo, da bi naše prija- teljstvo neprestano raslo in se razcvetalo na temeljih lenini- stičnih načel vzajemnega spo- štovanja ozemeljske nedotak- ljivosti, suverenosti in nevme- šavanja v notranje zadeve. Trdno smo prepričani, da ima- jo tudi naši gostje prav take težnje in želje. O tem pričajo izjave tovariša Tita v Moskvi, polne prijateljskih čustev do SZ, o tem govore jugoslovansko- sovjetski razgovori, ki so se pričeli v priateljskem in pri- srčnem ozračju . ... Razvoj prijateljskih od- ruDSov in vsestranskih vezi med SZ in Jtigoslavijo bodo brez dvoma z veseljem sprejele vse dežele, ki grade socializem, in bo doprinesel novim zrnaqam zgodovinske stvari demokracije in socializma Letošnji proračuni morajo služiti utrditvi našega gospodarstva Pri sestavljanju letošnjega proračuna občine Ptuj, pa tudi drugih občin v okraju, je bilo potrebno upoštevati predvsem potrebo po utrditvi našega go- si^odarstva in po ustvaritvi pra- vilnega sorazmerja med sploš- no potrošnjo družbenega stan- darda in uprave, potrebno dvigniti storiilnost dela. ki bo vplivala tudi na dvig proračun- ske potrošnje zlasti pa investi- cij v prid družbenega stand^- da. Upoštevati je tudi bilo po- trebno, da letos preprečujejo postavljeni insti-umenti večje črpanje sredstev kot lani in na- lagajo v^em proračunskim or- ganom, da morajo letos prispe- vati k utrditvi (xlnosov med kupnimi in blagovnimi fondi ter k omejitvi potrošnje sredstev na vsoto, ki je zmogljiva za naš gospodarski razvoj. Maksimal- no varčevanje vseh organov in ustanov proračunskega značaja bo pripomoglo k utrditvi naše- ga notranjega gospodargko-po- litičnega položaja, ki nam bo omogočil ukrep« za dvig živ- ljenjskega standarda. V letošnjem letu bo razpola- gala občina Ptuj z zneskom 287 milijonov 466.875 din, od kate- rega bo porabljenih 53 milijo- nov 835.000 din za občinski in- vesticijski sklad, 95,952.000 din za stanovan,iski sklad in 2 mi- lijona 444.000 din za cestni sklad, za občinske sklade skui>- no 152,249.000 din. za občinski proračun 107,669.000 din in 27 nulijoTKA' 548.875 din za finanč- no samostojne zavode. Tozadev- ni dohodki bodo doseženi z do- hodki od prebivalstva, gospo- darsitva, uradov in zavodov in drugih virov, kakor to določa proračun. Največ proračunsikih dohod- kov bo doseženih iz delov: do- bička gospjodarskih organi2U3cij (24.102.000 din), dohodnine od kmetijskih gospodarstev (21 mi- lijonov 158.00), občins.kega pro- metnega davka (13,600.000). pri- spevka od paač (12.220.000), do- hodnine iz ostalih poklicev (9 milijonov 88000) ter občinsildh doklad (7,740.000). prometnega davka od privatnikov (6 milijo- nov 52.000). davka "-^ mcilopro- dajni promet (4,118.000). pri- spevka iz dobička trgovin in gafTtiln KZ ter kom. podietij (3,531.000). občinskih taks (3 mi- lijone), dohodkov najemnin raznih ter nepredvidenih do- hotJkov (1 milijon). V z\re7.i z dohodM in izdatki skladov (152.249.000 din) bi se bilo potrebno posebej pomuditi, zlasti pa v zvezi z investicij- skim in stanovani^^kim skla- dom. Sredstva za stanovanjski sklad 9o predmet sir>k>šne javne raizprave. zato tudi zahteva to vprašanje glede na sredstva (95 milijonov 952.000). zbraina kot prispevek od gospodarstva, nstanm-. zasebnikov, zadružnih in družbenih organizacij in od piroračunskih ustanov, posebno obravnavo Iz proračuna (107,669.000 din) bo porabljeno za prosveto in kulturo (osebne, operativne in funkcionalne izdatke osnovnih šol Ptuj, Breg, Hajdina, Kidri- čevo. Starše, Markove!, Dorna- va. Grajena. Vurberk. pomožne šole Ptuj, Kmetijsko-gospodar- ske šole Ptuj, Domava, Hajdi- na, Markovci, Starše, nižje gim- nazije Hajdina, Markovci, Glas- bene šole Ptuj itd.) skupno z oddelkom za splošno upravo 57 milijonov 52.900 din; za zdrav- stvo in socialno politiko (za vzdrževanje otrok v specialnih zavodih in rejnine. štipendije otrok padlih borcev in žrtev faš. nasilja, oskrbnine v domo- vih onemoglih, za splošne so- cialne podpore, za brezplačno zdravljen.7e. za zdravljenje si- romašnih, za podporo nižješol- cem, vajencem, za počitnišike kolonije itd.) 23,210.840 din; za dotacije (Mestni komunalni ustanovi Ptuj. vrtcu Ptuj. vrtcu Breg. vrtcu Kidriče\'o. Knjižni- ci in čitalnici, Dečjim jaslim Kidričevo, godbi DPD Svoboda in obč. odboru SZDL Ptuj) 12 milijonov 559.875 din; za tajni- štvo (osebni, materialni in funk- cionalni izdatki) 9,803.625 din, ostalo Pa za oddelek za gospo- darstvo, proračunsko rezervo, obveznosti in garancijo, kakor je to določerto v proračunu. V prednjem pa ni bil upošte- van marsikateri predlog, ki so ga dale ustanove in zavodi ter krajevni odbori za proračun v letošnjem letu, sicer bi moral znašati celoten proračtm občine pre4ega zakona pa predtndeva za stanovanjske zadruge posebne ugodnosti v odnosu do družbe Tako lahko politično-teritorialne enote in gospodarske organizacije da- jejo stanovanjskim zadrugam družbene pomoč v obliki do- tacije in premije, katere vi- šino določajo občinski ljudski odbori po tipih stanovanjskih ooslopij. ki najbolj ustrezajo urbanističnemu razvoju in "stanovanjski kidturi dotičnega naselja, dodeljuie zadrugam v brezplačn.c koriš^'^vje gradbe- ne parcele iz splošnega ljud- skega premoženja itd -m- 'Z PTUJ. 8. JUNIJA 1956 draiilien^ dovoFenja mera o uposlevati spošno honsna načela z izdajo Zakona o uporabi zemljišč za gradbene namene, ki Je bil objavljen v Uradnem listu LRS štev. 13-46 5G dne 3. maja i95b se pridobitev grad- benega dovoljenja v bistvu ni izpremenila Z reorganizacijo državne uprave začetkom sep- tembra 1955. ko je večina po- slovania prešla v pristojnost ibčinskih ljudskih odborov, so •->«?katcri občin'^.ki ljudsl<:i odbo- smatrali izdajo gradbenih dovoljeni kot notrebno formal- nost in se pri tem niso ozirali na obstoječe predpise niti na odgovornost še manj pa pomi- slili na ogromno škodo, ki jo skupnost trpi zaradi nepremi- šljenih novogradenj, kakor tu- di obnov posameznih objektov. Oblast IG biia primorana. da izdajo gradbenih dovoljenj ure- di v smislu urbanističnih in splošno Icoristnih načel Zato ie s 3. členom zgoraj citiranega zakona določila da okrajni ljudski odbor: na predlog ob- činskih ljudskih odborov izda- jo Odloke, katera zemljišča se smejo uporabiti za gradbene namene (določijo gradbeni oko- liš). Ker pa vse občine še niso pristopile k 'zdelavi predloga za gradbene okoliše, je oblast v 9. čienu navedenega zakona do_ ločila, da se smejo za gradnje uporabljati samo taka zemljišča, ki ležijo znotraj obstoječih na- selij V 10 členu tega zakona pa je določeno, da morajo okrajni ljudska odbori na pred- log občinskih ljudskih odborov do konca leta 1956 izdati odloke za gradbene okoliše vsaj za predvidene gradbene potrebe prihodnjih dveh let. V tem čle- nu je tudi določeno, da mora okrajni ljudski odbor oziroma za urbanizem pristojni upravni organ 01.0 izdati dovoljenje, da se sme uporabiti zemljišče za določeno gradnjo, obnovo ali popravilo zgradbe. Po tem čle- nu so neveljavne vse do sedaj od občinskih ljudskih odborov izdane odločbe o načelniii pri- stankih in .se z gradnjo ne sme pričeti dokler pristojni uprav- ni organ OLO ne izda novo do- voljenje za načelni pristanek. To novo dovoljenje je potrebno povsod tam, kjer je bilo grad- beno dovoljenje že izdano, z gradnjo pa še ni bilo pričeto. Gradnja velja za začeto edino- le, če je postavljen vsaj že te- melj oziroma pri prezidavah in obnovah če so izvršeni posegi v gradbeni objekt, Ni pa grad- nja še začeta s pripravljalnimi deli, kot SO: dovažanje materi- ala, izkop stavbne jame itd. Iz tega razloga morajo stran- ke in investitorji pri OLO, taj- ništvu za gospodarstvo ponov- no zaprositi za načelni prista- nek, da smejo uporabiti zemlji- šče za določeno gradnjo, obno- vo alJ veliko popravilo. Tej vlogi naj priložijo situacijo zemljišča v katastrskem merilu in v merilu 1:500 ali 1:1000, iz katerih so razvidni vsi sosed- nji objekti, ceste daljnovodi, železnice itd Vsak prosilec mo- ra predložiti tudi dokaz lastni- štva ali overovljeno izjavo do- sedanjih lastnikov, da dovolju- jejo gradnjo na tem zemljišču. Za gradnje ob cestah, železnici, daljnovodih itd,, si morajo stranke pribaviti poseben pri- stanek teh uprav in direkcij za gradn.ie v zaščitnih območjih. Sele ko si stranka pribavi vse te pristanke in je izvršen lo- kalni ogled za načelni prista- nek, si stranka naroči potrebne načrte Izdelane načrte mora obvezno predložiti komisiji za revizijo projektov, ki jih pre- gleda in odobri Ko stranka prejme potrjene in odobrene načrte, jih vloži pri občinskem ljudskem odboru, ki izda grad- beno dovoljenje oziroma dovo- ljenje za obnovo ali veliko po- pravilo. Lojze Vimer iz niarHoui; v nedeljo, 3. junija, Je bil v Markovcih roditeljski sestanek, na katerem je ravnatelj tovariš Zlahtič v imenu učiteljev in učencev podal obračun letoš- njega šolskoBK in vzgojnegd dela. Seznanil starše z uspe- hom posanMMtfih razredov, obrazložil subjektivne in ob- jektivne težave, ki so ovirale normalen potek učno-vzgojne- ga dela v minulem letu in po- hvalil učence ki so dosegli odličen uspeh. Pohvaljeni so bili naslednji učenci osnovne šole: Janez Meznarič, Anton Ro- Skar, Marija Primožič. Ljudmi- la Zemljarič, Vladimir Kuko- vec. Lučka Plohi. Alojz Toplak, Jasna Bezjak, Danijela Kline, Anlta Kolar, Otilija Roškar, Željko Plohi, Terezija Horvat, Marjan Žnidarič, Otilija Štra- fela in Franc Ferčie; in dijaki nižje gimnazije: Ana Meglic, Marija Kosta- njevec. Karolina Meglic, Otilija Ražmarin. Ema Pukšič, Dragica Horvat, Ivan Kolar. Neža Bez- jak, Ivana Forstnarič in Ana Matjašič Tov Zlahtič se je obenem poslovil od dijakov 4. razreda gimnazije, ki so že zaključili pouk in zapuščajo šolo ter jim spregovoril nekaj izpodbudnih besed kot vodilo na pot v živ- ljenje Dijakinja Ana Meglic se je od njih poslovila v imenu učencev Neža Bezjak, najboljša dijakinja gimnazije, pa se je v imenu odhajajočih z ganljivimi besedami poslovila od učiteljev in se jim zahvalila za njihov trud. Pionirski zbor je slove- snost zaključil s par pesmimi in državno himno. Starši smo bili s sestankom zelo zadovolj- ni. Popoldne je bil javni telo- vadni nastop Bil je zelo pester in dobro pripravljen. Obsegal je 15 točk, ki so jih lepo, disci- plinirano in strumno izvajali učenci osnovne šole in gimna- zije. Občinstvo se prireditve si- cer ni udeležilo v takem števi- lu, kot bi si želeli nastopajoči učenci, telovadnim točkam pa je sledilo z živim zanimanjem in ni štedilo z aplavzom. Sta?! ptu ikš^ most f-omaf Pod tem naslovom je neznani avtor napisal v Ljudski pravici 4. junija 1956 članek, v kate- rem opisuje potek reševanja dravskega mosta v Ptuju pred naraslo Dravo, ki je med dru- gimi naplavinami prinesla pred most brod ki ga je odtrgala v Staršah. Avtor piše, da se je pred očmi ljudi na bregu Dra ve odigraval dramatičen dogo- dek, o katerem imajo mnogi svoje pomisleke Delavca sta šla privezana na vrvi na nagi- bajoči se brod in z navadno se- kiro neka- sekala, da se je vsa gmota prevrnila delavca pa sta le za las ušla lesenemu kolosu. Avtorja še zanima kdo je dal delavcema nalog, da sta se na vrvi in bre, rešilnih pasov spustila na most, s čemer je menda mislil brod V naslednjem bi hotel odgo- voriti avtorju in vsem tistim, ki si zamišljajo reševanje mo- stov ob poplavah na svoj na- čin. Ta reševanje mosta v Ptuju Je določena reševalna ekipa, ki pa na take priložnosti ne čaka na kakem določenem prostoru, kjer bi jo lahko ob potrebi vzeli. SesU' Vjajo jo gramozni delavci in cestarji, takšni seve- da, ki si upajf^ pod most četudi na vrvi Kljub temu, da so ti ljudje razstreseni skoraj po celem kraju so bili pravočasno na mestu. Narasla Diava je v Staršah odtrgala brod. ki Je nato pri- plaval pred ptujski most. Tu je zadel ob postavljeni ledolomi- lec, ki je nekaj časa vdržal, na- to pa popustil in brod se Je obesil na enega lesenih mosto- vih opornikov Cestno nadzor- stvo je takoi aoločilo dva po- gumna člana reševalne ekipe ter ju privezala na vrvi, po lestvi spustilo na brod z nalo- go, da s sekirami presekata po- vezane lesene morale, ki so se- stavljale nasuno brodovo plo- skev, ter tako spustila razpo- lovljeni brod naprej po Dravi, Delavca st8» svojo nalogo opra- vila hitro in spretno, saj je vse trajalo le kakšnih 10 minut in razpolovi j eni brod ni več ogrožal dravskega mosta. Ko je bil zadnji povezni moral presekan, se je brod res nagnil toda ostali člani ^ekipe so na vrveh navezana tovariša hitro potegnili iz območja ne- varnosti. Zanimivo bi bilo zvedeti od avtorja članka v Ljudski pra- vici, s kakimi sekirami bi se on lotil dela v podobnem pri- meru ker navaja v članku, »da se je sekalo z navadnimi seki- rami«. Treba je poudariti, da v takem primeru tudi rešilni pas nič ne pomaga. Strinjam pa se z avtorjevim zadnjim stavkom članka, da z gradnjo novega mosta v Ptuju res ni več odlašati. Veko V noči od 2. na 3. t. m. so morale edinice JLA skupaj s pripadniki LM Ormož evaku- irati ljudi iz naselja Otok v ne- posrednji bližini Velike Nede- lje. Reka Drava je stopila 2. t. m. p>ri Veliki Nedelji preko bregov in v celoti oblila naselje Otok. v katerem se nahaja 25 stanovanjskih hiš. Ko je reše- valna ekipa prispela na pomoč ponesrečencem, je ugotovila, da se je v nekaterih stanovanjskih hi&ih nahajalo že čez 1 meter vode. Vse družine, ki so se na- hajale v Icritičnem položaju, so bile prepeljane z ladjami na vlš'i del naselja, kjer ni nasto- pa'a voda. Ljudje kakor tudi ilvira je bila v celoti rešena, ta!co da ni prišlo do nobenih človeških žrtev. Ogromna ško- da je nastala na vseh jesenskih in Sipamladanskih nosevkih. Ta- ko beležijo ogromno škodo na- selja vzdolž reke Drave, t j. Trgovišče, Velika Nedelja. Or- mož, Pušenci, Frankovci, Lo- peršice, Obrez in Središče. Naj- večja škoda, ki se sedaj da oce- niti, je vsekakor nastala na travnikih, katere je zblatilo in obstaja nevarnost širjenja me- tiljavosti. F^av tako Je nastala velika škoda na koruzi in krompirju. Ce se ne bo v naj- krajšem času vodni nivo znižal, bodo pričeli posevki gniti. F*rav tako je kritičnega dne odneslo polovico broda, ki se je nahajal niže dravskega moista v Ormožu. Na zadnjem občnem zboru KZ Cirkulane. ki je bil dobro obiskan. Je bil sprožen zanimiv predlog ustanovitve »protipero- nosporne postaje« v Cirkula- nah, ki bi bila v tem kraju resnično F>otrebna. Lanskoletna Škropljenja vinogradov po na- vodilih protiperonosporne po- staje v ZavTču so bila prepozna in zat^i brezuspešne. Zaradi po- sebnih klimatičnih razmer, ki so dokaj različne od razmer v Zavrču, kjer je blizu Drava in njena megla, so v našem pie- delu drugačne p>otrebe po škropljenju. Silne plohe dne 1. junija so povzročile v naših krajih s;lno razdejanje v vinogradih, kjer pa je bilo najhuje, ni prizane- slo niti njivam niti travnikom. Plazovi so odnesli zemljo do golega kamna, s seboj pa seve- da nasade krompirja in koruze. Travniki so zamuljeni. Potoki so izstopili, ker niso bili že dol- go očiščeni. Tom llsipreifiie psrut- Začudeno je pogledal pred dnevi starejši kmet. ki se mi je pritoževal zaradi taks in dav- kov, ko seiT mu rekei da bi mu lahko dvajset kokoši plačale da- vek, ker ima nekake 4 ha zem- lje. Najin razgovor Je bil zani- miv, zlasti za tiste, ki hočejo kaj več delati v perutninarstvu in tudi nekaj doseči. Na njegovo trditev, da je vse- eno, kakšne kokoši ima na dvo- rišču, sem mu odgovoril z ne- koliko številkami. Dokazano je. da je nesnost kmečkih kokoši, ki so zelo križane in degeneri- rane, povprečno 80 jajc po ko- koši. Mi uvajamo štajerko, ki Je dojora nesnica in kot nalašč ko- koš za kmečko rejo: skromna za nego, pridna za nabiranje hra- ne, ki znese povprečno 150 .lajc "na leto in ima okusno meso To so ugotovili lani kmetje v celj- skem okraju: pri tridesetih kmetih je znašala nesnost 150 jajc, Dobila sva neverjetne šte- vilke, ko sva računala to razli- ko nesnosti za naš okraj: v ptuj- skem okraju imamo okoli 250 tisoč koko.ši. Od tega je pasem- skih 50 tisoč Torej 200.000 ko- ka«i znese letno 14,000 000 jajc manj samo zaradi tega. ker se nihče ne briga zanje. Po današ- njih tržnih cenah bi lahko bil narodni dohodek samo pri koko- ših za 200,000.000 din večji Pre- daleč bi prišli in za neuke ljudi bi dobili prečudne številke, če bi polovico teh jajc izvozili, pa tudi na domačem trgu bi bilo dovolj Jajc in bolj poceni. Mojega kmeta pa je le zani- malo, če mu lahko res dvajset kokoši plača davek. Vzel je svinčnik in računal: 20 štajerk znese .skupno 3000 jajc (povpreč- no 150 jajc) Dva tisoč jajc pro- da KZ povprečno po 13 din jaj- ce, to je 26.000 din Štiri sto jih proda valilnici po 18 din (če ima priznane čistopasemske kokoši je to možno in zaželeno); to zne- se 7200 din Skupaj torej 33.600 dinarjev. Ostane mu še 600 jajc i za domače potrebe. Priznal mi ; je, da ni njegov davek višjL ; Preprost, vendar resničen ra- ] čun. 1 Nisem mu hotel več razlagati, i Ko se bova še srečala, mu bonp 1 povedal še. kako je važno zim- 1 sko krmljenje, osvetljevanje, zračen in svetal kurnik, čas va- ljenja pišr-ancev, koliko škode napravijo stare kokoši in koklje ter še mnogo drugih važnih in preprostih opravil. Ko sva se razhaiala vsak oa svojo stran, sva se oba nasmeh- nila. On zato, kei mi je bil hva- ležen za nasvet, jaz pa zato, ker sem pomislil, da bi bilo potreb- no še mnogo povedati in nare- diti, če bi hoteli priti do tistih dve sto milijonov. Slavko Brglez | Ing. Zoreč Egon O utisih z ekskurzi e po Slcminlp in ^tamiifi Zaradi boljše orientacije jav- nosti želim reči. da je bila mar- ca 1. 1952 ustanovljena v Ptuji podružnica kmetijskih inženir- I jev in tehnikov s ciljem, z ne- sebičnim delom kar najboljše služiti naši skupnosti pri iz- boljševanju kmetijske proiz- . vodnje m socializacije vasi. Po- [ družnica šteje sedaj 50 članov, ' 6 kmetijskih inženirjev, ostali so tehniki. Vodi jo upravni od- ' bor. Ima redne mesečne sestan- ke, posvetovanja, strokovna pre- davanja, diskusije da.je nasvete, prireja strokovne ekskurzije itd. V cilju samoizpopolnjevanja in pa širjenja strokovnega ho- rizonta je upravni odbor skle- nil prirediti v mejah finančnih možnosti poučne ekskurzije. Po- slednji sklep je bil: oditi v Sla- vonijo, Baranjo in dalje, kjer gospodarijo kmet gospodarstva z bogatimi izkušnjami in kjer so kmetijske .^ole (Križevci. Slav. Požega) itd. Glavni namen eks- kurzije je bil s kritičnim pre- tresanjem in popularizacijo uspehov in načinov širiti stro- kovno znanje in iskati nova pota za dvig množine in kakovosti kmetijske proizvodnje. Pogle- dati v svet spoznati neznane kraje in način življenja, naučiti se veliko novega, je bila želja nas vseh. Tu ali tam slišimo, da deset- letna izgradnja po osvoboditvi veliko ne pomeni za razvoj na- šega kmetijstva. S tem se ne bi strinjaL Res je sicer, da je kme- tijstvo v tem obdobju spričo hitre in obsežne industrializa- cije države zaostajalo, vendar brez industrije tudi kmetijstvo ne bi imelo solidnih temeljev za hiter, sodobnim zahtevam ustrezajoč napredek Industrijski razvoj države je ustvaril ugodne pogoje za na- predek vsega kmetijstva, zlasti pa poljedelstva Med drugim nam je dal kmetij-ske stroje. Imamo že dobro razvito indu- strijo umetnih gnojil, ki lahko krije velik del potreb. Ta pro- izvodnja narašča vzporedno z razvojem kmetijstva, ki so mu gnojila nujno potrebna in jih zato vsako leto več porabi. Brez dvoma je današnje kme- tijstvo čedalje bolj odvisno od sodobnih proizvajalnih sredstev, ki mu jih lahko da industrija. Razvoj kmetijstva ni torej ne- kaj ločenega, zlasti če se hoče preusmerit; iz naturalnega v moderno, blagovno kmetijstvo, kal^no Je nujno potrebno, če hočemo zadostiti naraščajočim - potrebam trga. Razvoj kmetij- • stva je torej najtesnejše pove- i zan z razvojem industrije. Da je ■ temu tako, nam pove kmetijsko- ■ industrijski kombinat »Belje«, o ; katerem bom pozneje pisal. Z nekaj zamude je odpeljal naš 35-sedežni avtobus Putnika, ■ dobro ozvočen, ob pol 6. uri zju- , traj izpred poslopja okrajnega . ljudskega odbora Bilo je lepo sončno jutro. Razpoloženje med člani dobro Samo nekaj trenut- kov in zapustili smo zgodovin- sko »Poetovio« Vozimo po rav- nini ptujskega polja in vsakdo je občutil neko notranje veselje in zadovoljstvo nad prelepo na- ravo. Človek pač gre na pot. da doživi novo srečanje in nabere novih vtisov 2e brzi avtobus preko Drave in po cesti izpod grada Boiia, lepe izletne točke v Halozah, kjer Je bilo v letu 1941 zbirno taborišče izseljen- cev, zavednih družin iz Štajer- ske, v Srbijo in Nemčijo. Od 1. 1941 do 1943 so bili zidovi te- ga zanimivega starodavnega gradu nema priča mučenja Slo- vencev. Naš cilj so Križevci. Avtobus hiti preko Varaždina in Hrvatskega Zagorja dalje. Pred nami so skrbno obdelana polja Poljedelstvo je dobro za- stopano. Dinamika rasti je prav dobra. Klima in dobra obdelava zemlje godita kulturam. Nekako ob 8 uri zjutraj smo v Križev- cih. Tu stoji zelo stara kmet. sred. šola (od 1. 1860). Zraven šole pa Je tudi kmetijski objekt. Direktor nas prijazno sprejme ter nam da takoj vsa pojasnila kot tudi strokovnjake za po- trebne demonstracije Sola sa- ma ima veliko zgodovino in je dala že več generacij kmetijskih strokovnjakov, ki, so se dobro obnesli. Tako nam pove direk- tor, da so že letošnji absolventi šole razporejeni na mesta. Kme- tijskih strokovnjakov torej ni v izobilju. Tu dela od 1. 1954 tudi kmetijska stanica, ki je pred- vsem uslužna organizacija na svojem računu. V njej delajo strokovnjaki-specialisti Staniča je zelo dobro opremljena, poseb- no pedološki laboratorij in pa hidrometeorološka stanica. Pe- dologi so izvršili pedološko kar- tiranje celotnega okraja Križev- ■ ci, podrobno analizo tal. Ves ; teren je fotografiran. Proučuje se mikroklima terena, izvajajo ■ se sortni poskusi. Pri svojem ' delu se poslužujejo tudi tako- zvane »Morganove metode«, ki i Jo ima tudi pedološki laborato- ' rij pri OZZ Ptuj. Zelo podrobno : se proučujejo, kot se znanstve- ' no reče, rastlinske asociacije, to je študij, kako se poedine rast- line obnašajo do raznih agroteh- ničnih mer. Terenski ogled nam je poka- zal vrsto raznih parcel z raz- nimi kulturami (n. pr. žita, tra- ve, travne mešanice, cikorija, tobak itd.), katere se študirajo in skušajo za njih najti najpo- voljnejše pogoje za njih rast. Šolsko posestvo meri 200 ha in služi raznim sortnim posku- som, pa tudi širši proizvodnji. Posestvo je poljedelsko-živino- rejskeg'a značaja ter je aktivno. V 1. 1955 je imelo 5 milijonov čistega dobička. Živinorejo po-, spešuje dobra krmska baza z dobrimi pregonskimi pašniki. Tu je živina noc in dan zunaj, čuva jo električni pastir. Molža se iz- vi-ši v naravi. Tu je 54 glav ži- vine — simentalske pasme. Hlev- ski povpreček je 3200 1. V po- gledu selekcije živine si je po- sestvo izbralo nov kriterij, t. j. maksimalna možnost mlečnosti, ki jo da en individium, je za- četna točka. Največ dohodkov da poljedel- stvo, zatem pa živinoreja. Zelo odlično je urejena hidrometeoro- loška postaja Le-ta je oprem- ljena z vsemi modernimi apa- rati (vetromeri, vlagomeri itd.). Ureditev te postaje je zahtevalo 9 milijonov dinarjev. Po ogledu Križevc nas vodi pot do Velikih Zdencev, kjer Je mlekarna. Razna postrojenja v mlekarni sicer niso najmoder- nejša. Tudi avtomobilskih trans- portnih sredstev nima (prevoz m.leka do mlekarne gre z vo- zom). So pa stroški transporta nizki. Podjetje stane liter mleka le 3 din. Prinravlja pa se v tej mlekarni odlično m.aslo in pa sir enentalec, ki je znan po vsej n?.Si domovini in izven nje. O 1 ;u nas vodi pot preko Da- ruvara v Slavonsko Požego. kjer si ogledamo sred. kmet. šolo in pa šolski objekt, ki meri 400 ha. Moram reči, da je šola zato le- po urejena, da je ekonomija do- nosna. Po izjavi, tov. direktorja in,g. Raparija pa ,je letošnje leto problematično, koliko bo še toliko padavin, kot jih je doslej. Deževje moti delo in ovira rast kultur. Ob tej priložnossti si ogledamo §e tovarno »S*^ock« v Slav. Po- že,gi, kjer se delajo razni bon- boni, čokolada, med njimi tudi bela, ter razne pijače kot rum, konjak itd. Pot nas vodi dalje in to na državno ergelo »Ovčara«. Tu ^/-idimo krasne objekte in prav živahne in lepe konje (okrog JOO jih je). Zastopan je lipica- lec. Posebno lep vtis je napra- vil bel žrebec »Siglavy« z iz- redno visoko akcijo. Sicer pa je povsod red in čistoča. Nekaj km od te ergele je oddaljeno Kut- jevo. Prijazen kraj, kjer je tudi posestvo s 300 ha površine, v glavnem je to vinogradniški ob- jekt. Najprej smo si ogledali kleti, ki datirajo iz 13. stoletja, njih kapaciteta je 15 vagonov. V njej dozorevajo odMčna vina. Degustacija nekaterih sort nam je to potrdila. Vinogradi so od- daljeni iz sameffa kraja Kutieva 3—4 km. Na objektu smo videli razne načine obdelave, tako: ročno, vprežno in mehanizirano. Značilno je. kakšna je up^^raba delovne sile. Pri ro^ni obd-^lavi je potrebna ra hektar površine (Nadaljevanje sledi) V soboto popoldne in v nedeljo obiščite Bori PTUJ. 8. JUNIJA W5« .5 Občina Desternik Predsednik občine tov. Marinič Vscvero2a.t)odnem delu ptuj- skega okraja, v slikoviti pokrajini Slovenskih go- rif se razprostira na 5792 hekt- arih občina Desternik, Na se- v«roz^oda meji z mariborskim «kraiem, na jugu s ptujsko ob- <;uM», reka Pesnica pa jo deli od «d}člne Juršinci. V dolini Pesni- ce so nižin£iki predeli: Janežev- ci, Iievanjci, Desenci, Ločič, Tr- novska vas, drugod pa se vzpc- naa grič za gričem. V sredi tega Rričevja kraljuje Desternik, se- dež občine, odkoder vidi človek skoraj vso občino pod seboj, tak« visoko je ta kraj. V teh krajih žive tihi, skrom- ni itt delovni ljudje, ljudje, ki so odkrito in z vsem srcem pod nemško zasedbo podprli upor, dali zanj borce in žrtvovali živ- ljenja. Lahko se reče, da je de- stemiška občina zibel osvobo- dilnega ^banja v ptujskem okraju. Tu so domačije brate/ Rešev in Osojnika, tod je hodil I..acko. Tu so rojeni vidni možje: dr. .^Mse Potre in dr. Matija IVIurko. Ljudje iz teh krajev seljali v delo. Le svet za zdrav- stvo in socialno politilio ima pokio dela, ker neneho-ma rešu- je številne prošnje iz svojega področja, vendar o večjih pro- blemih zdravstva in socialnega .skrbstva šc ni raz,pravljal. Rav- no tako se tudi' di-ugi sveti, kljuib obiilici problemov v ob- čina, še niso spoprijeli z njimi, S'0 pa na resni poti, da to sto- rijo. Šolski odbori prj šoli v Desberniku in v Trnovski vasi so boJi i>apimati. V Destemiku je šols-ki odbor sicer razpravljal o uspehih in delu kmeti jske go- spodarske šole. vendar člani sveta kažejo vse pa^emalo zani- inanja za problematiko -šolstva, hi je v občini precejšnja. Najmočnejša organizacija je Zveča borcev, saj je skoraj vsak drugi prebivalec na kakšen na- čin pcdelo\'al \' osvobodilnem gibanju. .Ugotavljajo pa, da je mnogo članov, ki imajo do or- ganizacije mlačen odnos. Podob- no je tudi pri organizaciji So- cirlistične zveze, ki je številna, vendar je v njej isto vprašanje kot pri Zvezi borcev. Na raz- ms.h družbenih orgajiizacij je prer-p.i vpiv^ila ^udi roorganiiza- cl,ia.potegnejo«, kot pravijo ljudje. V Janeževcih, nekaj ki- lometi^ov od Destemika je trans- formator, vendar je vod spre- menil smer... Tako je Dester- nik menda edini sedež občine v ckraju, ki nima elektrike. Elektrificirani so samo Jane- ževci. Placar ter pretežni del Biša in Trnovske vasi. Pomanj- kanje električne energije moč- no ovira gospodarski in kultur- ni razvoj občine. Predsednik sveta za kulturo in prosveto tov. Ogrinc Franc mi je povedal, da imajo dram- sko s.kupino. ki letno petkrat ali pa še več nastopa na odru; ta je osvetljen s petrolejkami. Igrajo učitelji, uslužbenci in tu- di kmetje se radi udejstvujejo pri igrah. Lani so pričeli z lut- karstvom in otroci so bili vsi navdušeni nad lesenimi junaki. Lutkarstvo nameravajo še raz- širiti. Trenutno se pripravljajo za občinsiki praznik, ki bo 2. julija v spomin na akcijo bra- tov Rešev leta 1942. Igrali bodo Potrčevo draaTio »LaOko in Kref- li«. »Ljudje imajo za vsako stvar veselje,« je povedal tov. Ogrinc, »vendar je treba povsod člove- ka, ki se za stvar zavzame in takšen se ne najde lahko.« To je ves problem kulturno-pro- .svefcnega dela v občini. No, tudi fogled na Desternik z višine i>etrole3ikie so problem. Pozsimi zagrne Destemik tema. V šoli se ne morejo učiti, ne morejo imeti, po večerih predavanj, ne moireio braiti. Luč in zopet luč. Desternik bi moral bflti v naj- krajšem času olefctrificiraji. Kulturno in prosvetno življeirnje je razgibano tudi na kmetijstko gospodarsiki šoli in ob prilož- nosti tečajev- Rdečega križa. Tu- di dve knjižnici imajo. Bna jo v Desterniku. druiga v Tmovs*ki vasi. Lj.ud'je bi radi brali sA.ro- iiovne knjige, ki .jih je v knjiž- nicah bore malo. Nekoč je bila v Destemikiu močna telovadna or- ganizacija, danes še ni človeka, ki bi se zavzel za ustanovitev »Partizaina«. Človek ima vti?,, da na vsem društvenem življe- nju leži neka peza, ki izhaja iz neke pomirjenosti ljudi s sta- njem, kakršno je. Manjka po- budnikov in odločiilnih ljudi, ki bi razgibali to mrtvilo. AVTOBUS, KI VČASIH NE PRIDE... Vprašanje zase za občiiK> De- sternik je dostava pošte. Skozi Desternik in TmovJco vas vozi vsak dan avtobus, razen ob ne- deljah, ponedeljkih in četrtkih. Zvezni poslanec dr. Jože Potrč To pomeni, da pride v Dester- nik v torek pošta od nedel.je in ponedeljka, večkrat tudi od so- bote. Ljudje tri dni ne dobijo dnevnega časopd&ja in ne ^do, kaj se dogaja po svetu, razen tega zaostaja tudi službena po- šta za občino, kar znatno zavira poslovanje. Avtobus je vsaik dan prenapolnjen s potniki in bi bil prav tako poilin tudi ob pone- deljkih in č-etrtkih. Avtobusno podjetje ne bi imelo /. uvedbo vsakodnevne vožnje nobene iz- gube, ljudje pa bi dobivali po- što redno. Pereče vprašanje je tiKii ko- munalna dejavnost. Na področ- ju občine je 95 kilometrov ob- činskih cest, ki so v zelo sla- bem stanju, to Pa zato, ker so opustili množična popravila. V družbenem planu občine jo predvideno za popravilo cest sii- mo 50.000 din. kar ne zado- stuje niti Za gramoe. Vsekakor bomo morali letos uvesibi mno- žično dek), na katero so ljudje tudi pripravljeni in bodo po svofjih močeh poniaigali. Bodočnost občtne Obstaja napačno mnenje, da je za desterniško občino zaiačil- no vinogradništvo. 2e osnovni statistični podatld o obdeloval- nih površinah povedo drugače. V občini je 1720 ha njiv, 1524 gozdnih zemljišč, 1354 travni- kov, 548 pašnikov, 381 ha sadov- njakov in samo 185 ha vinogra- dov. Vinogradništvo ustvarja le 5 odst. družbenega proizvoda. Vinogradi so slabi. Tu kraljuje- jo »>bele gorice«, kakor imenu- jejo hibridne nasade. Vinograd- ništvo nima bodočnosti. Vse dru- gače je z živinoa-ejo in sadjar- stvom. Družbeni plan občine Dester- nik ugotavlja, da kmetijstvo ustvarja 93,7 odst. družbenega proizvoda in več kot polovico dohodka prinašata živinoreja in sadjarstvo. Zasebni kmetovalci posedujejo 2633 glav goveje ži- vine, 1460 krav, 3746 prašičev, 7882 komadov perutnine in 253 konj. Zal kakovost te živine ni najboljša. Povprečna mlečnost molznih krav je 1100 litrov let- no na glavo. Z izboljšanjem krmSke osnove bi lahko brez večjih stroškov zvišali mlečnost za 300 litrov, kar bi povečalo molzn' za 438.000 litrov, kar pomeni čez 8 milijonov dinar- jev več narodnega dohodka. Ve- likanski travniki ob Pesnici bi lahko dali dovolj krme, vendar je Pesnica muhasta reka: leno, vijugasto teče po dolini in vsa- ko leto prestopi bregove. Tedaj poplavi stotine hektarjev trav- nikov in uniči ves pridelek kr- me. Plodni travniki, ki v sušnih letih tako bohotno zelenijo, so ix)kriti z rečnim blatom. Regu- lacija Pesnice je odločilni čini- telj za izboljšanje živinoreje v desterniški občini, zato se ob- činski ljudski odbor zelo zavze- ma za regulacijska dela. Vendar dela napredujejo počasi. Za raz- voj živinoreje so že storjeni prvi koraki. V občini sta dv^e postaji za umetno osemenjevanje: v Tr- novski vasi in pred kratkim so odprli osemenjevalno postajo tudi v Janežovcih. Tako je v veliki meri rešeno vprašanje kakovostnega naraščaja živine. Se veliko truda boste morali vložiti dve kmetijski zadrugi, posebej njih živinorejski odseki, da bo živinoreja dosegla tisto raven, ki bi bila zaželena in za katero obstajajo tudi možnosti. Družbeni plan predvideva v le- tošnjem letu gradnjo več silo- sov, ki bodo prvi v teh krajih. Razen vzreje živine je tudi pe- rutninarsivo dokaj razvito, ven- dar je videti po dvoriščih pre- več mešane pasmo kokoši. Kmet- je bodo morali dokončno od- praviti te mešanke in povsod uvesti enotno in donosno pasmo štajerske koikoši. Zraven živinoreje je sadjar- stvo najbolj donosno. V občini raste 53.000 jablan, 3750 hrušk, 3585 češenj, 170 visenj, 500 bre- skev in marelic ter 250 orehov. Dohodki od sadjarstva bi lahko bili zelo veliki. Ravno sedaj po hribih zore češnje. So nekatere vrste, ki obrodijo sadeže debele kot orehe, čeprav letos češnjeva letina ni najbolja. Vendar je treba reči, da odkup ni najbolje urejen in kmetovalci neprodane češnje prekuhajo v žganje. Ja- blane je precej prizadel kapar. Z»wljev»d občine Desternik Kmetovalci sedaj sadno drevje pridno škropijo. Pridelek bi bil še bolji, če bi drevesa tudi gno- jili, vendar tega nihč-e ne dela. Pogoji za izdooljšanje sadjarstva so veliki in treba jih bo izkori- stiti. Predvsem bi bilo nujno bolje urediti odkup. Mogoče ne bi bilo napačno pomisliti na kakšno zadružno predelovalnico sadja, dokler ne bo alkoholna industrija j^Petovia« v Ptuju pri- čela v več.(i meri s proizvodnjo ■sadnih sokov, vkubanega sad.ja in podobnih proizvodov. Tedaj bodo tudi sadjarji ob rodnih le- ti*! vedeli kam s sadjem. „Bele gorice" Po pr\'i svetovni vojni se je mali aloven.i^oriški kmet okle- nih »belih goric«. Nekoliko večji kmetje imajo žlahtne gOTice, vendar sta dve tretjini vseh vi- nc^raidav zasajeni s šmamioo. Zlo, ki so ga povzročile »bele gorice'- je porazno. Smarnica je Sicer kot mošt nenevarna jHJa- ča, pozneje pa odgovaarja svojim čudnim imenom, ki jih dajejo tenni vinu. Pravijo mu »smrto- nosecr<, »morilec« in ix5dobno. Ljodje, ki so slabo živeli, so se opajali s sokom ;>belih goric« in vse pozabili. Smarnica po- neomi ljudi ia otojri njih mož- gane. Koliko je bilo ubojev, pretepov, skaljenega prijatelj- stva in razrvane družinske sreče med ljudmi, ki so se vdajali šmamici. Videl sem propada- joče domačije, steboumne otro- ke, revščino in ljudi, katerim je ugasnil žar volje v očeh in po- vsod so mi rekli: :>Smarnica je kriva. Zlo »belih goric« po- zna sodnija, pozna socialno skrbstvo in bolnišnica. Bilo je treba zajeziti to 2do. In tako je izšla uredba v visoki obdavčitvi hibridnih trt. Govoril sem z več ljudmi o tej stvari. Spoznali so, da je s to uredbo konec »belih goric«. In čudno, mnogo jih je, ki se težko i)oslavljajo od njih. Sprva so jih mislili izsekati, potem so se premislili. Raje so se odlo- čili za »smrtni rez«. Obrezali Trnovska vas v Slov. goricah jih bodo tako, da še enkrat po- ženejo v vsej bohotnosti, da b/ io iztisnili iz njih ves sok in psi/tem jih bodo izsekali. Le kaj bodo dosegli s tem? Kako bodo ta pridelek prodali? Kdo bo sploh kupoval? To so vprašanja, o katerih menda ne mislijo, ko režejo ;>bcle gorice« — ;>na smrt«. Vinograde bodo obnavljali le v vinogradniških legah s kako- vostnimi cepljenkami priznanih sort. Vinogradniš-tvp bo ubralo povsem drugo pot. Kaj pravi zadnji sodar? Zoreč Janez i/, Desternika 32 .je edini sodar v občini. Sodarske obrti se je učil pri Fijanu na Bregu pri Ptuju in delal je v kleteh nemških vinogradniških mogotcev pred vojno. Zdaj ima malo posestveco in se zraven tega ukvarja s sodarslvom. Nje- gova delavnica je mala in tes- na. V njej ima vse priprave, ki jih rabi pri izdelovanju sodov. >To je težka obrt.« mi jc pri- povedoval. >Doge iz hrastovega lesa je treba natančno kalati in potem zviti Zviješ jih pa tako. da kuriš v sodu, zunanjo stran pa močiš in s stiskalnico stiskaš. Zdaj v tovarnah doge žagajo in tak sod ni nič več podoben so- dom, ki jih delamo z roko. Tudi trpežen ni več tako, kajti dobro napravljeni sod zdrži celi rod.« Pri svoji obrti ima Zoreč jwre- cej težav. »Hudo mi kvarijo po- sel tisti, ki »na črno« kurijo. Skoraj v vsaki vasi je kak »fli- kar«, ki popravlja sode in ljudje Se pravijo, da so šušmarji bolj poceni. Vidite, jaz pa sem obre- menjen z davkom in moram bolj zaračunati. KončrK) tisti »flikarji« tudi nobeno delo ne opravijo pošteno.« V teh dneh Učenjak z Drsteijskega vrha prof. dr. MATIJA MURKO je umrl 1952. leta v M, letti svoje starosti. V »Spominih«, ki jih je i2Mlala leta 1951 SLOVENSKA MATI- CA v Ljubljani, je izrazil že- ljo, da bi ga bodoča pokolen.ja prekosila v delu za srečo in čast Jugoslavije. Zoreč nima mnogo dela, zfito se ukvarja s posestvom. Le^^^tu in tam popravi kakšno »rebro« so- da. Cas za izdelovanje sodov jc v jeseni. Ker je sodarska obrt v našem okraju kritična, saj je pri okrog 4000 hektarih vino- gradov le 5 sodarjev, in to v Središču, Ptuju in Desterniku. Vprašal sem ga, kaj misli o bo- dočnosti te obrti. »Ah,« je za- mahnil z roko, »čez kaiišnih dvajset let tega ne bo več. Vča- sih je bila to spoštovana otort. Jaz imam veselje za to delo in mislil sem, da bo moj fant tudi imel veselje. Potem bi naredil mojstrski izpit in izučil svojega fanta. Pa se mu to delo zdi pre- več natančno in zamudno in jc ra.jši šel za tesarja. No, in boitn /.daj kar tako naprej cincal.. V podobnem stanju je tudi ostala obrt v občini. Pri skoraj 1000 kmetijah obratujejo le 4 kovači, 1 čevljar, 1 mizar, 1 dimnikar, 1 pek in 2 prevoznikti. Sicer si res ljudje sami ix)prav- Ijajo vozove in druge stvari, vendar je potreba obrt podpreti in občina se namerava v ta na- men poslužiti investicijskega sklada. Gozdovi in kmečke peCi V občini Desternik so znatne površine zemlje preraščenc /- gozdovi. Po statističnih podat- kih jc 1524 hektarov gozdnih zemljišč. Kmetijska gospodar- stva imajo v posesti 166 hekta- rov gozdov, zasebni kmetje pa 1360 hektarov. Te gozdove že več let nenačrtno izkoriščajo, pogozdujejo pa skoraj nič. Po izračunih bi lahko na 1 hekta- ru letno posekali samo 1 Icub meter lesa, posekajo pa 3 kub. metre, kljub temu da so sečna dovoljenja močno omejena. Za- kaj? Velikanske gmote lesa po- žre pozimi starinsko kmečke ^Nadaljevanje na 4. stras«*) 4 PTUJ, 8. JUNIJA 1956 Tito v Moskvi Načela miroljubnega sožitja so se dokončno uveljavila Za razvoj medsebojnih odno- sov med Jugoslavijo in ZSSR je bil lanskoletni 2. junij odločil- nega pomena. Tega dne sta podvisala Tito in Bulganin v Beogradu deklaracijo, ki ni po- menila samo normalizacije od- nosov med obema državama temveč veliko več, njen pomen sepa daleč v odnose med drža- vami, posebno med tistimi v tako imenovanem Vzhodnem bloku. Dejansko je beograjska deklaracija pomenila preokret politike ZSSR v odnosu ne sa- mo do Jugoslavije, temveč tudi do vseh ostalih držav. Letošnjega 2 junija pa je naš predsednik Tito prispel na uradni obisk v Moskvo. Enolet- ne izk7išnje v praktičnem izva- janju beograjske deklaracije so potrdile njeno življenjskost. Vsebina deklaracije je bila iz- polnjena v vseh svojih točkah. Sovjetska vlada je črtala svoje terjatve do Jugoslavije v zne- sku 90 milijonov dolarjev, ki so nastale pred letom 1948 ter s tem vsaj delno popravila veli- kansko škodo, ki jo je naša dr- žava ritrpela zaradi tega, ker so vzhodne države začele in izva- jale ekonomsko blokado proti naši državi. Sporazum o eko- nomskem sodelovanju, ki sta ga podpisala lani v začetku septembra Vukmanovič in Mi- kojan, je prinesel naši državi možnost najetja dolgoročnih kreditom), ki jih je naša država že in jih še izkorišča. Tudi na ostalih področjih ekonomskega življenja se je so- delovanje v tem letu ugodno razvijalo. Dosežen je bil spora- zum o sodelovanju pri izkori- ščanju atomske energije, trgo- vinska izmenjava pa je z vsa- kim dnem živahnejša. Nedvcmino bo obisk predsed- nika Tita dosedanje sodelova- nje na i^seh področjih še raz- širil ter utrdil in poiskal nove oblike za nadaljnje miroljubne sodelovanje. Najvažnejše je, da so pogoji za to podani pred- vsem 1- Sovjetski zvezi, ki je z beograjsko deklaracijo in z ne- davnim XX. kongresom KP ZSSR korenito revidirala svojo dotedanjo politiko na zuna- njem, kakor na notranjem po- dročju. Nedvomno so k temu veliko prispevala načela aktiv- ne koeksistence, ki so jo jugo- slovanski državniki proglasili kot najuspešnejše sredstvo za utrjevanje miru in ki so posta- la tako v mednarodni politiki splošno priznana in upoštevana. Ob obisku predsednika Tita v Sovjetski zvezi nekate- rih krogih, posebno na Zahodu, začeli govorit o tem, da preha- ja Jugoslavija zopet v vzhodni tabor. Jasno je. da so s tem sa- mo priznali, da ne morejo mi- sliti drugače, kakor so se to naučili v okviru svoje blokov- ske politike in da niso razumeli načel o aktivni koeksistenci kakor tudi. da niso vzeli na Tov. Tito v razgovoru s sekretarjem Hruščevim znanje izprememb, ki so nasta- le v Sovjetski zvezi. Naš predsednik Tito ni šel samo v Moskvo, temveč je pred tem bil tudi v Londonu, New Delhiju, Addis Abebi in drugje ter je s tem nedvomno dokazal, da želi Jugoslavija miroljubno sodelovati z vsemi, ki samo to hočejo in ki pri.navajo enako- pravnost in načela miroljubne koeksistence med vsemi narodi sveta. Varnostni svet razpravlja' o Palestini v Varnostnem svetu je te dni razprava o palestinskem problemu Razpravljajo o pred- logu britanske resolucije, kate- ro pa dosledno podpirata samo ZDA in Francija. Arabske drža- ve se upirajo tej resoluciji iz razloga, ker vsebuje člen, ki pravi, da bi morali vzpostaviti tak položaj, v katerem bi bilo možno urediti palestinsko vprašanje na obojestransko sprejemljivi podlagi. Sicer je prišlo do spreminjevalnega predloga Iranske delegacije, po katerem bi ta člen črtali, toda temu se je zopet uprla britan- ska delegacija. Nekega dokonč- nega rezultata torej še nimamo, Hardlng v Londonu Britanska vlada je poklicala guvernerja Cipra Hardinga na poročanje in posvetovanje v London. Vendar s tega posveto- vanja ne bi mogli pričakovati kakih pomembnejših odločitev, ker je britanska vlada še ved- no odločena nadaljevati svojo dosedanjo cipersko politiko y>vse dokler ne bo strt odpor prebivalstva«. Francoska skupši;ina zopet razpravlja o Alžiru Predsednik fT^ancoske vlade Mollet se je znašel v položaju, da je po govorih tridesetih po- slancev v zbornici moral zahte- vati zopet zaupnico svoji vladi. Vse govorniki so namreč ostro kritizirali celotno vladno politi- ko, posebej pa alžirsko. Politi- ko vlade v Alžiru podpirajo trenutno samo socialisti, toda Mollet zahteva podporo zbor- nice za svo; celotni program, ne pa samo za dolčena vpraša- nja. Omenimo noj. da je franco- sko vlado pred nedavnim zapu- stil radikalski prvak Mendes France, s čimer je francoska vlada izgubila značaj, ki ga je imela kot vlada republikanske fronte, Avstrija po volitvah v Avstriji so imeli, kot smo že seznanili naše bralce, 13. V. 1.1., parlamentarne volitve no- ve vlade pa država kljub temu še ni dobila. V teku so sicer razgovori o njeni sestavi, toda rezultati volitev niso bili takš- ni, da bi bilo lahko sestaviti novo vlado. Ljudska stranka je sicer dobila 8 mandatov več kakor jih je imela prej v zbor- nici, toda tudi njen glavni na- sprotnik — socialisti — so tudi dobili en mandat več. Toda ta njihov mandat ni rezultat tre- nutne plime v stranki, temveč vztrajnega naraščanja sil, ki ga pri drugih strankah, tudi pri I judski stranki ni opaziti. Vprašanje nove vlade sega globoko v ekonomske probleme države. Nacionalizirana podjet- ja in industrija nafte so nam- reč problem, ki se ga Ljudska stranka kljub svoji večini v -bornici (ki pa je komaj veči- na), ne more lotiti enostransko, ker socialisti ostro nastopajo proti vsaki spremembi v tem pogledu. Zaradi vztrajnega po- rasta socialističnih sil bi bile kakšne spremembe v tem po- gledu lahko pre^iraniene oziro- ma bi pomenile veliko škodo, ker bi socialisti pozneje zopet stvari v tem pogledu postav- ljali na svoje pravo mesto. Iz trenutne situacije ne bi mogli sklepati, kdaj in kako bodo v Avstriji sestavili novo vlado. S tem pa vsekakor ne bo mogoče več dolgo odlašati. ^IESREeA NIKDAR NE POČIVA Rozaliji Štager iz Sodinc 63 je krava poškodovala desno no- go; Katarina Jagarinec iz Ptuja je padla s kolesa in si poško- dovala glavo; Matiji Mastenu iz Pušenc 8 je odpovedal vo- lan, pa je zavozil s tovornim avtom v cestni jarek in si po- škodoval desnico; Barbara Vel- din iz Trgovišča 4 je padla v klet in si poškodovala desno nogo; Jožeta Subotiča iz Sa- vinjskega 18 je neznanec napa- del s kolom in ga p>oškodoval po glavi; Jerneju Strelecu iz No- ve vasi 32 je krava poškodova- la desno nogo; Ela Malec izša- lovc 20 je stopila na steklo in <5i poškodovala desno nogo. Novi hlevi v Trnovski vasi OBČINA DESTERNIK (Nadaljevanje s 3. strani) peči. peči, ki so sicer z narodo- pisnega stališča zelo zanimive, gospodarsko so pa skrajno ne- ekonomične. Te peči najdeš tu- di v najbolj siromašni hiši. Ce računamo, da letno skurijo v eni peči samo 1 kub. meter dr- vi, je to pri 1000 kmečkih go- spodarstvih v občini že 1000 kub, metrov lesa, posekanega v gozdovih, kateriii ne pogozdu- jejo. Vendar vsaka domačija porabi mnogo več lesa. Družbe- ni plan občine posveča vpraša- nju gozdov precejšno pozornost. 2e letos je predviden skromen začetek pogozdovanja. Pogozdi- li bodo. 2 hektara gozdov z 12.000 sadikami, 8 hektarov mladih gozdov pa bodo temelji- to očistili. Nameravajo tudi popraviti 2 kilometra gozdne ceste Biš — Crmljenšek in 1,5 kilometra ceste Drstelja — Mestni vrh. V planu je tudi predvideno, da bo letošnji gozd- ni sklad znašal 3,079.650 dinar- jev. Tako bo sčasoma tudi vprašanje gozdov krenilo na bolje. ZADRUŽNIŠTVO JE NA DOBRI POTI Kmetijsko zadružništvo ima kar lepe pogoje za nadaljni razvoj. V Desterniku in Trnov- ski vasi obstajata dve matični kmetijski zadrugi s trema tr- govskimi poslovalnicami. Za- drugi se še ukvarjata s samo trgovino in zanemarjata kme- tijsko pospeševalno službo, ka- tero bi morali voditi. Najbolj živahno delajo živinorejski od- seki zadrug, čeprav se še ne zavedajo povsem važnosti, ki jo ima ta panoga kmetijstva v občini. Pri obeh zadrugah sta sicer vzorni osemenjevalni po- staji (v Trnovski vasi je bila ta postaja soloh prva v Slovenskih goricah) in letos zelo populari- zirajo gradnj6 silosov. Kmetij- ska zadruga v Trnovski vasi se predvsem zavzema za ureditev skladišč v zgradbi zadružnega doma, ki že več let stoji poliz- grajen in brez ! ,ka. Z uredi- tvijo skladišč bi zadruga v Tr- novski vasi mnogo pridobila Dobro ohranjen sadonosnik v Desterniku Ravno tako bi radi zgradili strojno lopo za kmetijske stro- je, ki jih imajo sedaj shranjene pri zasebnih kmetovalcih. Le- tos se obeta zelo dobra letina jabolk in nanjo polagajo pre- cej upanja. Pri obeh zadrugah obstajajo tudi kreditno-hra- nilni odseki. Opaziti je, da kmetic še vedno nimajo zaupa- nja in vlagajo bore malo pri- hrankov v zadružno hranilnico. Računajo, da bodo kmetijske zadruge letos opravile za 68,800.000 dinarjev prometa, in to večidel pri odkupu. VZORNI HLEVI V TRNOVSKI VASI Na poti iz Desternika v Tr- novsko vas lahko človek te dni očitno vidi škodo, ki jo povzro- ča Pesnica. S hriba zagleda do- lino Pesnice, ki je kakor jezero. Ljudje, ki so prišli v ponede- ljek z one strani Pesnice pripo- vedujejo, da so brodili vodo do bokov na glavni cesti. Vse je pod vodo. Poplave, kakršna je letos, ne pomnijo 20 let. Gmajna v Ločiču je pod vodo, pod vodo so tudi vsi drugi travniki in pašniki. Voda je prizadejala občini na milijone škode. Zaskrbljeno zro kmetje na vodovje, ki prav počasi od- teka in zapušča za seboj blatne in uničene travnike. Prvo, kar človek vidi v Tr- novski vasi, je nedograjen za- družni dom in vzorne hleve Kmetijsko zadružnega gospo- darstva v Trnov-ski vasi. Dela pri teh hlevih gredo h koncu. Morajo samo še tlakovati pod in postaviti jasli, pa bodo pri- peljali vanje živino, ki je sedaj v reji pri raznih zasebnih kme- tovalcih. Seveda na ta način ni niti govora o kakšni smoterni reoi živine. To je vodstvo gospo- darstva tudi vedelo in pričelo z gradnjo teh hlevov, ki so sedaj ponos posestva in gotovo tudi vseh Slovenskih goric. Pod hlevi bo našlo streho svojih 5u glav živine, razen tega bo pod streho prostor za velike količi- ne krme. Hlevi imajo urejeno ventilacijo in so grajeni po so- dobnih načelih. V gradnjo je posestvo investiralo 11 milijo- nov dinarjev v načrtu imajo v bližini hlevov zgraditi tudi upravne prostore, skladišča in urediti gospodarsko dvorišče. Tako bo nastalo v Trnovski vasi močno središče prizadeva- nja za dvig kmetijske proiz- vodnje. Posestvo Trnovska vas se razprostira na čez IGO hektarih razdrobljenih zemljišč. Ta zem- ljišča so po več kilometrov od- daljena, kar je velika ovira za nadaljnji razvoj posestva Po- časi se ta stvar popravlja in zemljišča arondirajo. Slej kot prej bo prišel čas, ko bo imelo 10 posestvo strnjeno obliko in bo postalo vzor naprtxlnega kmeiijstva v občini Destornik, Posestvo se pravilno usmerja k živinoreji in sadjar.slvu. Ko bo Pesnica regulirana, bo poslalo močan proizvajalec krme. Se- daj dela na posestvu 25 stalnih in 27 sezonskih delavcev. Drugače je družbeno življe- nje v Trnovski vasi malo razgi- bano Na šoli je slab obisk. I Učitelji opažajo, da otroke vse preveč zap>oslujejo pri delih doma in se učijo samo v šoli. Kljub temu računajo, da bo le- tos 80 odst. otrok pozitivno oce- njenih. Pri nekaterih otrocih se sicer opaža vpliv alkoliola na njih duševni razvoj, večina otrok pa je zelo brihtnih, kakor je povedal upravitelj. V Trnov- ski vasi je tudi prosvetno dru- štvo oziroma igralska skupina tega društva, ker druge sekci- je ne obstajajo. Tukaj imajo elektriko, nimajo pa dvorane. Zato igrajo v šolskih razredih. Z druge strani pa je v zadruž- nem domu prostorna dvorana, le dograditi bi jo bilo treba. V Trnovski vasi društveno in kul- turno življenje zamira, ker ni prostora, kjer bi • se ljudje zbrali. Zato je tukaj veselo Ic jeseni, ko se ljudje zberejo pri luščenju bučnic in prirejajo hišne zabave, kjer pojejo in plešejo. Ta stara navada je tu- kaj zelo zakoreninjena. Druga- če bi razen trdega dela tukajš- nji ljudje ne imeli nobenega razvedrila. RAZGOVOR S PREDSEDNIKOM OBČINE •Ogledal sem si de.sterni.^ko občino toliko, kolikor si jo lah- ko ogleda človek v enem dne- vu. Ne moreš videti vsega, ne moreš govoriti z večjim števi- lom ljudi In ko sem videl in zvedel kolikor se je dalo v tem kratkem času, me je zaneslo v domačijo predsednika občine tov. Mariniča. Pravkar je pri- šel peš iz Ptuja, kjer so imeli dopoldne neko sejo. Vprašal sem ga, kaj misli o bodočnosti občine. »Naša bodočnost je v sadjar- stvu in živinoreji,« je rekel. »Na teh področjih bomo lahko dosegli lepe uspehe. Tudi polje- delstva ni zanemarjati. Za iz- boljšanje živinoreje bo treba regulirati Pesnico. Osnova za nadaljnji gospodarski napredek pa je elektrifikacija. Naša ob- čina je najmanj elektrificirana. Za vse to se potegujejo vsi naSi ljudje in tudi občinski ljudski odbor«. Odhajal sem iz Desternika z neizpodbitnim vtisom, da se tukaj poraja boljše življenje za kmeta iz Slovenskih goric, ki je dal toliko žrtev v osvobodil- nem boju. In zdelo se mi je, da bi to celotna naša skupnost ne smela nikoli pozabiti, da bi morala tem ljudem pomagati, da se čimprej izkopljejo iz go- spodarske zaostalosti in revšči- ne, katero jim je vsilil stari družbeni red. Zahvaljujem se tovarišu Ko- stanj evcu, uslužbencu občine Desternik za vso pomoč, katero mi je izkazal pri zbiranju gra- diva za to pisanje M. R. IVAN CANKAR: 5 J v in njegoua pra\>ica VI. Ko -sta se Jernej in župan po- govarjala in prerekala, so pri- hajali v krčmo ljudje. In ko je bil Jernej ves užaljen, se je okrenil k njim in je spregovo- ril. »Zdaj ste slišali, ljudje božji, zdaj presodite! Po vesti vas vprašam, nikar se ne pirenagli- tc z besedo! Poznate me vsi, in kakor ste možje, ste bili mla- dež in otročad, ko sem že oral in žel in kosil Moj dom je stal, moje polje je zorelo, ko niste imeli doma ni v materinem te- lesu! Tam gori je moj dom, tam pod klancem, vse tiho polje jc moje, doli do potoka, gori do hriba; in moje so tiste prostra- ne senožcti in moj je tisti gozd, ki gleda s hriba teman! Kdo je tam delaL če ni delal Jernej? Kdo je ukazoval hlapcem in deklam, če ne Jernej? — Zdaj je štirideset let, zdaj je vse ob- delano, požeto in pokošeno in ^ravljeno — Jernej, zdaj si opravil, zdaj poveži culo in pojdi! Tako se je zgodilo: bodi- te vi moji sodniki, ljudje, pre- mislite in presodite!« Ljudje so gledali, nekateri so se smehljali, vsi so molčali. Jernej se je oziral od obraza do obraza in strah ga je bilo. »Zlakaj molčite in me gledate kakor berača in nadležnega jk)- potnika? Ljudje krščanski, le molčite; natanko premislite, nc prenaglite se z besedo in sod- bo! Tam .sedite po vrsti, vi po- rotni možje, moji pravični sod- niki; razložil .sem vam svojo pravdo, kakor se je vršila od začetka do konca; ničesar pri- maknil, ničesar izpustil; vi pa zdaj premislite, spoznajte resni- co in jo razodenite!« Vejačev se je zasmejal in je rekel: »Ali se ti je zmešalo, Jernej?« Jernej ni razumel, široko je gledal. »Cemu take besede? Nisem te vprašal o svoji pameti, o svoji pravici sem te vprašal! Pa če bi bil norec jaz in bi nečedne burke uganjal pred vami, v za- bavo vam in pohujšanje: moja pravica bi ostala t.akšna. kakor je. Tudi norec ima pravico!» »Naj razloži, kar se je zgodi- lo!« je rekel Salander. »Ce je znorel, ni znorel na lepem!« Pa je osorno spregovoril žu- pan. »Kaj bi se bilo zgodilo! Od- povedal mu je Sitar — gospo- dar je odpovedal hlap>cu, to se je zgodilo!« »Jerneju odpovedal?« se je začudil Salander, »Ni lepo, da mu je odpovedal! Gre mu kot za pečjo in žlica pri skledi! Se oslepelega konja bi ne pognal iz hleva!« Jernej je visoko vzdignil ko- šate obrvi. »Kako — oslepelega konja? Ne gre za miloščino in za vbo- gajme, za pravico gre! Ce je človeška postava in božja zapo- ved, da mi ukaže: zdaj, ko si dodelal in ko se je nagnil ve- čer, poveži culo in pojdi, ka- mor ti je p>ot! — za to gre!^ Kmetje so se spogledali in so molčali. »Ti govori, Salander!« je r«*- kel Jernej. »Ali je to človeška postava in božja pravica?« »Tako ste ga slišali!« se je za- smejal žujian. »Odgovorite mu!« In Salander je odgovoril. »Človeška postava je in bož- ja zapoved, da hlapec ubogaj svojega gospodarja! Ampak tu- di je postava, nikjer zapisana, p>ovsod veljavna, in tudi je Kri- stusov ukaz, da ne ženi gospo- dar hlapca od hiše. kadar ti .ic doslužil in je star in nadložen! Ti, Jernej, pa pojdi sam. na mu razloži in se te bo usmilil! t Jernej pa je vzrojil in je go- voril naglas: »Nič na vrata usmiljenja, na vrata pravice trkam, da se mi odpro na steza j! Ni berač in popotnik, kdor je gospodaril štirideset let; ni brez doma, kdor si je dom sam postavil; ni mu treba prositi kruha, kdor je sam obdeloval prostrana polja. Ti, ki si delal — tvoje je delo: to je postava! Našel bom pra- vico, dodeljena mi bo; če mi je vi ne prisodite, sodniki nespa- metni, krivični: velik je svet, mnogo je sodnikov nad vami; nad vsemi pa je Bog!« Kmetje so gledali mrko, žu- pan se je posmehnil. »Premisli, Jernej, preudari In ne prenagli se! je počasi iz- pregovoril Salander. »Kar je svet naredil, ti sam ne boš pre- naredil! Ce sta se sprla z mla- dim gospodarjem in se ti ne da prositi — morda bi še našli za- te kot v ubožni hiši. čeprav ni- si iz naše občine. Dolgo si bil med nami; ni treba, da bi na cesti poginil!« Ves, kakor je bil visok, je vztrepetal Jernej od srda. »Na cesto me je pognal, vi pa ste me še s sramoto oblili! Pravice sem šel iskat, sodniki pa so se mi smejali! — Nc- godnike zaklepajte tja v ubož- no stajo, ki so bajto zapili, in tatove, ki so jim na starost dolgi prsti odpovedali! In tudi zapirajte vanjo sodnike, ki so postavo opljuvali in pravico oskrunili! Pa še tiste nazadnje, ki so se posmehovali starcu, namesto da bi se mu odkrivali do tal!« Tako je rekel Jernej. Takrat so se razjezili kmetje in So govorili vsi vprek in so kričali. »Nehaj, hlapec!« »Znorel si, hlapec!« »V keho s hlapcem puntar- jem, ne v ubožno hišo!« »Pojdi hlap>ec, kamor ti je pot!« »Odpri mu duri, hlapcu, od- pri mu, župan!« »Odpri mu jih na stežaj!« In župan je stopil k Jerneju. »Hodi zbogom, Jernej; zado- sti besed!« Jernej se je ozrl naokoli; sa- mo glas se mu je tresel, pa miren je bil njegov obraz. »Odpuščam vam, krivični sod- niki, kakor je Bog odpustil onim, ki so ga preganjali in kleli!« Povesil je glavo, tiho je odprl duri. tiho jih je zaprl za seboj. VII Ko je stopil Jernej na cesto, je pomislil: »Tako je rekel župan: zberi paglavce na cesti in jim pripo- veduj svojo pravdo, zato da se ti bodo smejali in da te bodo vlekli za suknjo! Iz neprijazne besede je govorila bistra pamet. Cesar ni poaialo srce odraslih, oskrunjeno od človeških pravic, to bo spoznalo nedolžno srce, še polno božjega blagoslova!« In Jernej je šel in je zbral paglavce na cesti, kakor jih je videl in srečal. In ko so prišli, radovedni, prešerni in veseli, jim je razlagal svojo pravdo. »Imel sem hišo, otroci, tam stoji pod klancem, tista bela z zelenimi okni; pa so mi jo v^eli. Zidal sem dolgo let. glejte, otro- ci, star sem že in nadložen. in ko sem dozidal, so prišli in so rekli: na, Jernej, zdaj pa pojdi! Otroci ljubi, tudi polje sem imel; vse tisto je bilo moje, kar pre- gledate od hriba dol do potoka; pa so mi vzeli. Od začetka je bilo samo tistih par njivic tam za hišo; jaz pa sem širil svet in sem ga množil, s plugcm in bra- no; in ko sem dodelal, so prišli in so rekli: na, Jernej, mejniki so postavljeni, zdaj pa pojdi! — Otroci, mladi moji. nedolžni, povejte mi, če je to poslava in pravica!« Otroci so se čudili, nato so se veselo zasmejali. »Daj mi krajcar, Jernej!« je zaklical bosonožec. »Na krajcar, nič se ne boj. ni- kar se ne skrivaj! Vzemi kraj- car, pa odgovori po pravici, kar sem vprašal!« Bosonožec je plaho iztegni? roko, stisnil je krajcar v pest in je pobegnil. ^Nadaljevanje »ledD PTUJ. 8. JUNIJA 1956 _5 Doba alomov in - konzerv Današnjo dobo Imenujejo atomska, drugi dobo medplane- tamih poletov. Z isto pravico bi jo lahko imenovali tudi do- ba konserv. V ZDA izdelajo letno okrog 33 milijard kon- serv, vendar ni bil Amerika- nec tisti, ki je iznašel konser- vo. Vprašanje, kako konservi- rati hrano, da se ne bi tako hi- tro kvarila, se je pojavilo z vso resnostjo pravzaprav med Na- poleonovimi vojnami. Franco- ska armada je pred koncem 18. stoletja prodirala na vse strani in bi delala verjetno to že uspešneje, če ne bi imela to- likšnih težav s prehrano. Ta je namreč prihajala na fronte večkrat pokvarjena zaradi dol gotrajnega transporta. Napn leonov kabinet je torej bil pn siljen iskati način, kako bi re- šil vprašanje konserviranj.' hrane za vojake na fronti. Parižan Abbert je ravno v tem času prišel na misel, da b vložil kuhane ali pečene jestvi- ne v steklene posode in jih ne- produšno zaprl ter s tem ohra- nil njih užitnost za dalje časa V tem času so namreč že do- bro vedeli, da se hrana kvari zaradi tega, ker zrak omogoča življenje bakterijam, ki uniču- jejo hrano. Tako so nastale prve konser- ve. Toda bile so precej občut- l^ve, steklo se namreč hitro ubije. Tedaj pa se je pojavil Anglež Durand, ki je zamenjal steklene pasode s kovinskimi. S tem pa se je začel pohod kon- serv po svetu. Na svetu proizvajajo sedaj toliko konserv, da si je to le težko zamisliti. Ena sama to- varna proizvede v eni uri na tisoče konserv. Seveda ni treba misliti, da se danes konservira samo hrana Mogoče se bo kdo smejal, ven- dar je res, da danes konserv i i-ajo tudi takšne stvari, kot so na primer teniške žoge, živi črvi za ribiče in podobne stva- ri. Konserviranih teniških žog seveda ne tiporabljajo za hra- TKj, pač pa se s tem ohrani nji- hova kvaliteta. . , L^.i_L., Marsikdo se bo začudil, da je najteže konservirati pitno vo- do. S tem vprašanjem so se morali precej ukvarjati zahod- ni zavezniki med zadnjo vojno, ko so morali oskrbeti svoje če- te v puščavskih predelih s pit- no vodo, ki je ni bilo nikjer v bližini. To vprašanje so rešili na ta način, da so obložili ste- ne konserv s pitno vodo s po- sebno snovjo, ki je ohranila vo- do pitno toliko časa, kolikor je to bilo potrebno. Vodo namreč bakterije, ki jih najdemo tudi Najvišjo zgradbo na svetu predstavlja newyorško državno poslopje. Razsvetljeno se odra- ža od nebesnega svoda. Gradili so ga dve leti in pol v letih v najčistejši pitni vodi in če- prav nima zrak dostopa, v krajšem času napravijo nepit- no. Vprašanje je, ali ne bo trfi- niki nekoč uspelo konservirati takšnih stvari, kot so na pri- mer sončni žarki. Nedvomno bi kaj takega povzročilo nemalo revolucijo v svetovnem gospo- darstvu, ker bi s tem bilo re- šeno vprašanje energije, ki po- staja ne glede na razvoj atom- ske znanosti vedno aktualne j- še. 1929 — 1931. Visoko je 441 m. V to višino je vštet 60-metrski stolp nad 86 nadstropjem in nad njim še 66-metrski televi- zijski stolp. Jez Hoover je 218 metrov vi- soka beton.ska pregrada. Zaje- zuje nekoč razdivjano reko Colorado. Gradili so ga 4 leta. Jez v obliki črke U je dolg ka- kor dva hišna bloka, v njem pa je 17 generatorjev, ki pro- izavjajo 1,3,54.300 kw električne energije. V umetnem jezeru zadržuje jez ogromne količine vode, s katero oskrbujejo dr- žave Arizona, Californija, Co- lorado, Ne-w Meksiko, Nevada, Utah in "VVvoming. Jez je živ- ljenjske važnosti za razvoj ju- gozahodnih držav. Predstavlja presenetljiv primer številnih koristi, ki jih nudi človeštvu: kontrolirana zaščita pred po- plavami, namakalne priprave, vodno-električne priprave. Valter Koser Prebavne moinfe Bojim se, da bodo vsi, ki od sicer mnogo obetajočega na- slova ne vem kaj pričakujejo, ob koncu malce razočarani, kajti nemogoče je na tako pičlo odmerjenem prostoru povedati vse, kar bi bilo potrebno, da bi bili vsi, med njimi tudi jaz, za- dovoljni. Toliko že uvodoma v opravičilo. Smisel in naloga prebave je nedvomno v oskrbi organizma s hranili, ki so mu za razvoj in obstoj nujno potrebni. Ker pa je hrana v obliki, kakršno uživa- no, v te namene neprikladna, 0 mora naš organizem šele s omočjo dokaj komplicirano po- !kajočega procesa, ki ga ime- iijemo prebava, razgraditi v jene sestavne elemente: slad- or, beljakovine, maščobe, mi- erale, vitamine in vodo. Za vse 1 razgrajevanje hrane v prav- ar omenjene elemente, ki jih Thko organizem dejansko upo- abi, bodisi kot vire energije ali ot gradbeni material, skrbijo u'ebavni organi in številni so- rovi, ki jih ti organi izločajo r^rav v te namene v najtesnejši ^vezi z živčnim sistemom. Hrana se torej na svoji poti od ustne otline pa vse do izvodila ob oncu debelega črevesa nepre- tano razgrajuje. Pota, po ka- terih se hrana v telesu giblje, imenujemo prebavni trali;t. Ta ^e začne kot omenjeno z ustno 'otlino, ki je v neposredni zve- zi z žrelom. Iz želodca pride hrana v dvanajstemik, iz njega v tanko in naposled v debelo črevo, iz katerega se v obliki ilata v določenih presledldh iz- loča iz telesa. Motnje v prebavi se lahko iz- imijo iz najrazličnejših vzro- ;^ov v vseh odsekih prebavnega uakta. Zaradi lažjega razume- vanja bo umestno, če se tudi mi pri našem obravnavanju držimo gotovega vrstnega reda in sku- šamo od začetka slediti prebavi, ki se, kot sem že omenil, prične v ustni votlini. V ustni votlini je vzrok mo- teni prebavi kaj pogosto slabo žvečenje oziroma površno gri- zenje. To je pa lahko posledica okvarjenega zobovja, še večkrat pa slaba navada. Otroke sicer kaj radi opozarjamo, da naj hrano dobro žvečijo, sami nase pa pri tem radi pozabljamo. Lepi in zdravi zobje torej niso le estetska vrlina, ampak pred- vsem potreba za dobro prebavo. Včasih so vzrok površni prebavi razna vnetja v ustni votlini; naj omenim le dokaj cesto vnetje dlesni, ki je največkrat posle- dica slabe ustne higiene in po- .iianjkljivega ali nepravilnega čiščenja zob. Tudi premrzla ali prevroča jed se v ustni votlini ;:aj slabo prebavlja, ker jo pač prehitro požremo. Važna vloga pripada tudi slanini, ki hrano zmehča. V njej pa je tudi snov, ki začne z razgradnjo ogljikovih Hidratov (največ jih je v teste- ninah, kruhu). Zmehčana hrana draži okusne brstiče na korenu jezika, kar ima za posledico večje izločanje sline v ustni votlini, obenem pa preko živč- nega sistema tudi večje izloča- nje drugih prebavnih sokov v želodcu, črevesju itd. Isti efekt ima po ugotovitvah raziskovalca PAVLOVA tudi vohanje hrane, pogled na veliko založeno mizo; celo sama misel na hrano lahko sproži povečano izločanje pre- bavnih sokov in s tem boljše iz- Icoriščanje zaužite hrane. V požiralniku so vzroki mo- ene prehrane lahko živčnega izvora v smislu motenj pri po- biranju ali pa leži vzrok v obo- lenjih požiralnika. Tu moramo imeniti hudo vnetno povečanje ložiralnikovih bezgavk, ki je •ahko mehanična ovira pri po- Iranju — kar se pa le redko logaja (največkrat pri otrocih), ^vazumljivo je, da razna vnetja otežkočajo požiranje, prav tako pa tudi po vnetjih preostale brazgotine močno deformirajo požiralnik. Oviro za gladek transport hrane proti želodcu pa predstavljajo tudi razni tumorji in novotvorbe v njegovi svet- lini, steni ali neposredni oko- lici. Prav tako pa tudi silno raz- širjene žile (varice) v sluznici spodnjega dela požiralnika, kot jih opazimo pri gotovih jetrnih obolenjih. Prihodnjič še nekaj o mot- njah v želodcu in črevesju. V gradu na Borlu niže Ptuja bo 8. julija 1.1. po sklepu ob- činskega odbora ZB NOV zbor vseh bivših internirancev, ki so bili v času okupacije v tem gradu kot zbirnem taborišču in .so bili pozneje razposlani v Sr- bijo, Hrvatsko in Bosno, ob- enem pa bo v spomin na te do- godke vzidana na notranjem dvorišču gradu spominska plo- šča. Posebna komisija Občin- skega odbora ZB NOV Bori bo na podlagi zbranih podatkov o internirancih izdelala spomin- sko knjigo ter velik zemljevid, ki bo lazlJivo sledili izvajanjem predsednika Federacije jugoslovanskih espe- rantistov tov. Zlatnarja, ki je poročal o naših uspehih in po- jasnil predloge za bodoče prak- tično sodelovanje. Skupščina je med drugim ugotovila, da si esperanto hitro utira pot poseb- no v mednarodnem turizmu in trgovini. Esperanto se poučuje v šolah, v čemer prednjači Ju- goslavija. Skupščina je sklenila navezati etike z organizacijami Rdečega križa, s počitniškimi in turističnimi zvezami ter po- dobno v svrho praktične upora- be esperanta v mednarodnih odnosih Po skupščini je bila velika prireditev »Zeleni večer«. Pro- gram internacionalnega značaja je navdušil navzoče. Pevske in glasbene točke avstrijskih espe- rantistov ter nastop njihove in naše folklorne skupine so iz- zvale buren aplavz. Duhovitemu nastopu graškega in milanskega esperantista so se navzoči iz srca nasmejali Odlomki iz »Vesele vdove« in prvič v esperantu »En hribček bom kupil« so raz- igrali občinstvo. Ta večer bo nedvomno ostal vsem udeležen- cem v prijetnem spominu. V ponedeljek nam je v oko- lici Graza, v Eggenbergu, Hilm- teichu, Stattegu itd. prehitro mi- nil čas. Okoli polnoči smo ee poslovili od esp)erantistov z vzklikom: »Je revido geamikoj en Beograd -o- BARVASTE STEKLENICE ZA MLEKO v Londonu bodo upeljali za mleko barvaste steklenice, ker so znanstveniki ugotovili, da svetloba uničuje v mleku važne vitamine. Zato priporočajo tudi sicer gospodinjam, naj hrani i-« mleko vedno v temi. liomsko ^mmmm Dzaies se vedno več govori o atomskem izžarevanju, zato je zanimivo podrobneje vedeti, kaj naj si predstavljamo pod tem pojmom. Ko atom urana v atomskem reaktorju eksplodira, se razdeli na manjše atome, ki se od si^ dišča eksplozije oddaljujejo z velikansko hitrostjo. Pri tem pri prehodu skozi material, ki obdaja atomski reaktor tega močno segrevajo. Ta toplota pa se izkorišča za varjenje vode, s IX)močjo katere se pridobiva električna energija. Ce bi se to dogajalo pri sami fisiji, kakor imenujejo atomsko eksplozijo, bi bil proces v tovarni na jedr- ski pogon le malo bolj kompli- ciran od dogajanja v kotlu, ki ga ogreva premog. Kaj je torej tisto, kar je bolj komplicirano in povzroča, da je proces tako nevaren? To je iz- žarevanje. Izžarevanje je izraz, ki dokaj površno izraža tisto obliko energije, ki prodira sko- zi trdne zidove kakor svetloba prodira skozi steklo. Ce bi ho- teli določneje povedati, bi mo- rali reči, da je izžarevanje vi- briranje etra Radijski, radar- ski, in televizijski valovi so ne- vidni, ker je njih dolžina pre- dolga. X-žarki so tudi izžareva- nje, vendar je njih dolžina pre- kratlta. da bi jih videli. Tako imenovani gama žarki radija in drugih radioaktivnih materia- lov so še krajši. Nevarnost ob delovanju reaktorja je v tem, da se mali del energije loči v obliki daleč prodiraj očih gama žarkov. Ce so intenzivni, lahko pov^zročijo človeškemu telesu veliko škodo. Izraz izžarevanje pa uporab- l.tamo tudi za gibanje delov atomov, ki se gibljejo s takš- no hitrostjo, da lahko prebijajo atome mnogih materialov. Naj- bolj poznani so alfa-beta žarki, katere stalno odda- ja radij. Alfa žarek je jedro helijevega atoma s pozitivnim električnim nabojem. Ti žarki lahko povzročajo na človeški koži znatne opekline, metdem ko notranjosti ne poškoduje. Beta žark: pa so elektroni z ne- gativnim nabojem, ki najdejo pot globoko v atome različ- nih materialov. Te žarke zelo lahko določimo z Geigerje- vim števcem, njihov snop pa jc skrajno nevaren. Alffa, beta in gama žarke od- dajajo naravni radioaktivni ma- teriali kakor ne na pr. radij Oddajajo pa jih lahko tudi m.a- teriali, ki jih dobimo v reaktor- ju. Skoraj vsak material, ki je pod vplivom jadrske reakcije postane radioaktiven. To se pravi, da postane izotop. O teh pa kaj več prihodnjič. GEIGERJEV ŠTEVEC? Ni še tako dolgo od tega, kar so ljudje kot neumni tekali za zlatom in ga iskali ne samo na zemeljski površini, temveč tu- di globoko pod njo. S podobno zagrizenostjo iščejo danes v svetu uran — rudo, ki je osnov- na surovina za proizvodnjo atomske energije. Toda ta ru- da je zelo redka, njena, naha- jališča pa so zelo revna. Ven- dar je ni težko najti. Izžareva namreč posebne žarke, ki jo iz dajajo. Strokovnjak Geiger jc iznašel posebno pripravo, ki prisotnost uranovih žarkov na- tančno registrira. To je tako- imenovani Geigerjev števec. HOJA PO STOPNICAH Hoja po stopnicah je trdo delo, mnogo bolj trdo, kakor to navadno mislimo. Strokovnjaki so izračunali, da porabi človek za hojo p>o stopnicah nad 15 kalorij na minuto, medtem ko porabi za hojo po ravnem sa- mo 2,1 kalorijo v istem času. 2:a kopanje z motiko rabi člo- vek 4,2 kalorije, za vožnjo s kolesom pa 6,3 kalorije. Hoja po stopnicah je torej trdo delo. LJUDJE PIŠEJO DANES VEC PISEM KAKOR PRED DVAJSETIMI LETI Pritoževanje starejših ljudi, da razgovor v družbi več ne zadovoljuje, je že postala na- vadna stvar. Ljudem več ne ustreza, da bi prebili večer v zanimivem razgovoru. Namesto tega pa raste zanimanje za razne igre, za televizijo, za godbo itd. Iz statističnega letopisa ZN pa lahko ugotovimo, da kolikor zanimanje za družabni razgo- vor ponehava, je v porastu druga oblika vzdrževanja oseb- nih odnosov — pisanja pisem, ki je v znatnem porastu v zad- njih dvajsetih letih. Največji porast pisem je zabeležen v no- tranjem poštnem prometu, in to posebno v manj razvitih drža- vah. V Nigeriji so leta 1953 na- pisali 17-krat več pisem kakor leta 1932, v Belgijskem Kongu 13-krat, v Federaciji Malajskih držav 10-krat, v Mozambilcu 9-krat itd. Narobe i>a v Evropi vedno manj pišejo V Franciji na pr. so pisali leta 1953 za 37 odstot- kov in v Jugoslaviji za 40 od- stotkov manj pisem kakor leta 1932. Belgijec piše letno po 210 pisem, Švicar 200, Anglež pa povprečno le 165. Največ pi- sem v inozemstvo pišejo Švi- carji — 20 na prebivalca, Irci 18, prebivalci Nove Zelandije 10, Belgijci 9. Angleži 8, Ho- landci 7, Avstrijci in Marokan- ci 6, Avstralci, Danci, Švedi in Jugoslovani pa samo po 5 pi- _______^_________ Vabilo na fikra'a! nastop Parlizaaa v nedeljo, 10." junija 195 6. ob 15. uri priredi Zveza okrajnih društev »Partizan« na stadionu »Drave«. Sode'o v-1 a bodo vsa društva Partizan s svoumi- oddelki ter učenci nc' iterih šol z 2000 nastopajo- čimi. Nastop bo prava manifestacija partizanske misli. PROGRAM ZA NASTOP: 1. dvig zastave — ženska deca — proste vaje; 2. pionirji — proste vaje z zastavico; 3. mladinke — članice — štafeta 4X60m; 4. pionirke — proste vaje; 5. mladinci — štafeta 4X 100 m; 6. mladinke gimnazija) — vaje s kijem; 7. mladinci — člani — proste vaje; 8. julila na svMem Boru 8. mladinke — članice — proste vaje; 9. člani — štafeta 4 X 100 m; 10. simultani preskoki; 11. orodna točka — igre; 12. JLA — vaje s puško. Vabimo vse prijatelje telesne vzgoje ter mladine, da prisostvujejo tej okrajni manifestaciji, ki bo na staionu Drave. ODBOR 6_ T>TUJ. 8. JUNIJA 1956 V. soka zmaga Audara iz Velena DRAVA ! RUDAR V zadnjem kolu nogometnega prvenstva vzhodne lige je do- mače moštvo imelo v gosteh odlično enajstorico Rudarja iz Velenja. Drava je nastopila v postavi: Sirec III, Sirec II, Letonja, Pon- gračič, Bezjak. Komel, Čep, Si- rec I Herceg, Vogrinčič, Kovač, Igra je v prvem polčasu va- lovila sem ter tja bila je ži- vahna in v rahli premoči do- mačega moštva, V 25. minuti je imel Herceg lepo priložnost, ki pe je ni izkoristil zaradi pre- velikega oklevanja. Tri minute pozneje je ponovno lepo pre- igral obrambo nasprotnikov in strelja) toda v roke vratarja. V 31. minuti je bil 3 do 4 me- tre pred nasprotnikovimi vrati zrušen Herceg sodnik je zato (VELENJE) 1:4 (0:0) določil enaistmetrovko, ki jo je streljal Sirec I v stativo. V drugem polčasu pa so Ve- lenjčani zaigrali mnogo bolje in dosegli štiri gole. V 55. minuti je bil strelec Jakob, v 59. mi- nuti Laznik v 71. in 75. minuti pa Hudarin. Kazalo je, da bo ostal rezultat 4:0 ko je streljal enajstmetrovko v stativo Her- ceg. V 85. minuti je bil dosežen končni rezultat iz enajstme- trovke Strelec je bil Sirec I. Pri gostih se je odlikovala ožja obramba in levo krilo Hu- darin Pri domačinih je bil do- ber v obrambi Letonja, v napa- du pa Herceg Slab je bil vra- tar Drave Sirec III, ki je zakri- vil dva gola Sodil je pred 700 gledalci in- ženir Božičev iz Maribora do- bro. Nov rekord na novem dvosteznem kealiišču v Ptuju v nedeljo so v prvem prija- teljskem srečanju nastopile ženske ekipe in sicer kombini- rana ekipa Tekstilca iz Mari- bora proti žen^i ekipi Drave Zmagale so kegljašice iz Mari- bora z minimalno razliko keg- ljev 208:203. Najboljša je bila Zofka Zadravec. članica Drave. V dnjgem srečanju so se po- merili kegljači sindikalnega moštva Transport iz Maribora in drugega mc^tva Drave, Zlma- gali so zopet gostje, prav tako z minimalno razliko 347:343. Po- hvaliti je treba Iva Pergerja. Najzanimivej.se je bilo tretje srečanje med kegljaškim klu- bom Tekstilec iz Maribora in prvim moštvom Drave Pri tem srečanju je prva ekipa Drave po,stavila rekord steze s 446 po- drtimi keglji. Zmagalo je do- mače moštvo z veliko razliko 446:386. Najbolj.ši kegljači Dra- ve so bili Vukotič, Brecelj, Majcen, Lorbe^ Lajoš, Hodnik. V nedeljo, 10. junija, pa brez odlašanja v Turnišije!| V zadnji številki »Ptujs^kega tednika« je bSo objavljeno, da bodo 3. junija, ob 15. uri ns Tumišču pri Ptuju konjske dir- ke s posebno zanimivim spore- dom. Slabo vreme in neugoden teren za dirke sta bila vzrdk, da se je Klub za konjski šport v Ptuju odločil preložiti za ta dan napovedano konjsko dirko na nedeljo, 10, junija 1956, ob 15. uri na Tumišču pri Ptuju in je o tem s plakati in druga- če obvestil javnost, obenem pa povabil prebivalstvo iz bližnjih in daljnih krajo\', naj se v čim- večjem števil« udeleži zanimi- vih dirk, na katerih bodo med drugim nastopale tudi ženske ekipe iz Vamždina, Cakovca, Bjelovara in Zagreba ter ostale eOČipe iz s^koraj vseh jahalnih klubov v Sloveniji. Prireditve- ni odbor se je potrudil, da bo program dirk zelo zanimiv in zadostno ozvočen, da bo ljud<>tvo lahko spremljalo tekmovalce ob poslušanju komentarjev o dir- kačih. Ne zamudite prilike v nede- ljo in pridite v Tumisče. Pionirji Drave so gostovali v Racah in pre- magali domačine z rezultatom 2:0. Drava je torej sedaj na sed- mem mestu končne lestvice vzhodne lige. Tekmovanja keq!iaških krežkov Zaradi velikega zanimanja za kegljanje so člani kluba orga- nizirali medsebojno tekmova- nje posameznih krožkov za prehodni pokal. Pokal je osvo- jil krožek četrtek, ki je podrl skupaj 1095 kegljev. Drugo me- sto je zavzel krožek torek s 1079 keglji, sledi ponedeljek s 1039 keglji in sreda s 915 keg- lji. PA ROKOMET „Drava'* tretja v Sloveniji Na finalnem turnirju v ma- lem rokometu ženska ekipa Drave ni pokazala kar smo od nje pričakovali. V prvem srečanju z ekipo Budarja iz Trt)ovelj: Rudar—Drava 5;3 (0:1) Po vodstvu Drave v prvem polčasi je Rudar v drugem pol- času izenačil, prešel v vodstvo in v tem trenutku so Dravine vrste odpovedale. Med igralka- mi je nastala trema, kar je Ru- dar iz;kioirisitil ter povišal rezul- tat. Ko so Dravašice zopet ure- dile svoje vrste so zmanjšale rezutat, a za izenačenje ni bilo več časa, ker je sodnik odzviž- gal konec tekme. Gole za Dra- vo so dale Milena Murko, Met- ka Krsgelj in Silva BotoLin. V drugi tekmi proti ljubljan- ski »Svobodi«: Svoboda—Drava 5:2 (2:1) To tekmo je Drava po nepo- trebnem izgubila, če omenimo, da je ekipa Drave po Muiikovi in Botolinovi zastreljala tri sedemmetrovke, k^ bi nedvom- no spremenilo rezultat, ako bi bile izkoriščene. Gola za Dravo ^e dala Milena Murkova, Najboljše igrallce na obeh tekmah so bile vratarka Topla- kova, ki je navdušila gledalce ter Jelinek in Murkova. Od moških ekip je postal ob .sodelovanju Branika iz Mari- bora, Odreda iz Ljubljane in Rudarja iz TVbovelj prvaik Slo- venije ekipa Odreda iz Ljublja- ne. OrganisBacija turnirja je bila siaba. rjasti..o ^Partizana'' Ptui v voiasnici v sredo, 30. maja 1.1., je TD Partizan Ptuj priredilo v vojaš- nici za ptujsko garnizijo pri- srčno telovadno akademijo. Na- stopili So vsi oddelki z vajami na orodju ter v ritmiki. Pri vsaki lepo izvajani vaji so na- stopajoči želi mnogo priznanja za svoje vztrajno delo. Posebne nekatere točke, zlasti izvedba mladink in mladincev na brad- lji, mizi, gredi kot talne vaje so vzbudile pri gledalcih ne same občudovanje, temveč pravo iKivdušenje. Tako »Partizan« Ptuj s prika- zom svojega dela širi partizan- sko misel, saj bo marsikatere- mu gledalcu nastop naših od- delkov v prijetnem spominu, morda pa tudi izpodbuda za delo v partizani organizaciji. v sredo, 6. junija 1956 (za liter, kilogram ali kos) Čebula 120—180, česen 80 do 120, fižol 60. hren 80, krompir 15, koleraba 100, kumare 200, pe- tcrsilj 60. redkev 10, por 40. so- lata berivka 50, solata v glavah 40, špinača 100, korenček 60, koruza 40, pšenica 40. oves 50, proso 50, bela moka 86. koruzni zdrob 40. aidova kaša 50, suro- vo maslo 500. zaseka 300. mleko 30, smetana 120—140. kokoš 500. češnje 60, jabolka 50—60. gobe 200, jajce 13—14, kislo zelje 30, sadika (zeljnata) 1. sadika (pa- prika) 4. sadika (paradižnik) 3 do 5, sadika (ohrovt) L Razpis Upravni odbor KZ Rogoznica razpisuje mesto upravnika. Po- goji: 15-letna trgovska praksa — praksa v kmetijstvu. Plača po tarifnem pravilniku. Upravni odbor KZ Rogoznica PTUJSKA TISKARNA spre^mE ueč učencev za arafiCno stroko (dva ročna stavca, en tiskar) Pogorji: štirje razredi ginrmazije (odličen ali prav dober usfjeh), zdrav. La-stnoročno pisane prošnje pošljite do 20. junija 1956 na vggrava lieSraTDe . Dnevni spored za nedeljo, 10. junija 1956 600—7.00 Jutrauji pozdrav (pisan glasbeni spored) — vmes ob e.OS'—6,10 Porodila in vremenska napoved. 7.00 Na- poved časa. por(X!!a vremenska napoved in objaiva dnevnega spores:ovor s roslušalct- 12.10 Opoldanski glasbeni spored. 13 00 Napoved časa noročila, vremenska napoved. pregled dnevnega ■sporeda fn obvestila. 13.15 Zabavna glas- ba, vmes reklame. 13.30 Za naiso vas, 14.15 ?e'eli ste — poslušajte! — I- 15.00 Napoved časa poročila vremenska napoved in obvestila. 15.15 Želeli «*e —• poslušajte — n. 16.30 Pri meteoro- loeih na Kred»rie; (reporta^aV 16-45 Ve-^eli infp--r"?^7n 17.00 Promena^ni kon- cert. 18.00 Padi'ska igra ~ Suhovo Ko- btlfti: Svatba Kre^v^insketia fnonovftev). 18.55 Gla?bena medisrra. 19.00 Zabavna ?lasba. vmes reklame 19.30 Ra<1i'ski dT^vnik. 20.00 Večerni operni Itoncert. ^I.On Športna poročila. 21.15 Popevke In ritmi. 22.00 Napoved čara. poročila, vremenska napoved in preeled sporeda 7a naslednji dan. 22.1.5—23.00 No^ni kcurert — Bruno Bie!in-<:ki: Koncert tsl Mp.rinet in £rod?"ni ort^cster. Slavko Osterc: Stif»a. ?2.15--230<1 IIKV pro- fram: Ple<-na glasba. 23.00—24.00 Od- daja za tii'iTio — na valu 327,1 m '(Pre- nos iz Zajreba), Ro«stva in smrti na pndrp/iju mesta Ptuja za pretekli teden Rojstva: Roza Majer, Bukov- ci 82, je rodila Slavka; Justina Dugolin, Cirkovce 1 — Draga; Neža Koren, Budina 1 — Anto- na; Majda Eogina, Budina 52 — Majdo; Jožefa Kline, Lancova vas 14 — Angelo; Martina Gor- i3.nc. Slape 16 — Anico: Slava Rižner. Zagoiiči 9 — Majdo* Te- rezija Hrga, Borovci 44 — Mari- jana: Magdalena Vrečar, Jablo- vec 45 — Viktorja; Štefanija La- čen. Nova vas 20 — Vido; Anica Trunkl, Ptuj. Jadranska 7 — Rajka: Ana Rakovec, Vuzme- tinci 11 — Vesno; Marija Draž- kovič. Starošinci 34 — Marijo; Marjeta Topolovec, Prenolje 30 — Antona: Elizabeta Šalamun, Nova vas 50, Ptuj — Branka; Terezija Petek, Hlaponci 50 — Branka, Smrti: Slavko Pucko, Velika Polana 68 — rojen 1955, umrl 3. 6. 1956; Jože Amuš, Kraljev- ci 40 — rojen 1903, umrl 25. 5. 1956; Zvonko Dolenc. Dežno 18 — rojen 1955, umrl 24. 5. 1956. Iz Podlehnika Na iniciativo Strelske druži- ne v Podlehniku je v nedeljo, 3. junija, uprizorilo ptuj.sko gledali.šče v našem kraju ve- .seloigro »Kam iz zadreg«, kar je hvalevredno in javne omem- be iX)trebno. S tem v zvezi pa je potrebno omeniti še nekaj, kar je v zvezi z zabavo, ki je bila po uspeli uprizoritvi. Odbor je namreč zaposlil pri postrežbi nekega človeka, ki je grdo zlorabil zaupanje organi- zacije Določeno je namreč bilo, da se prodajajo buteljke z vi- nom po 130 dinarjev, vsak pa naj založi še 50 dinarjev kot kavcijo za steklenico. Zgodilo pa se je več primerov, da ome- njeni natakar kavcije gostom ob (Kračunu ni vračal niti jih ni odvedel prirediteljem zaba- ve. S tem ni osramotil .samo sebe, temveč tudi organizacijo, zato je potrebno, da v bodoče pri- reditelji določijo za postrežbo res poštene ljudi. Nogometno moštvo »Drave« Ptuj Uspel koncert pevskega zbora nižie aimnazije v Haidini Dne 3. t m. je priredil pev- ski zbor Nižje gimnazije v Hajdini koncert pod vodstvom pevovodje tov. Mance Terbu- čeve. Na koncertu je nastopilo nad 80 mladih pevcev, ki so peli slovenske narodne in partizan- ske pesmi Koncert je priredila Nižja gimnazija za zaključek šolskega leta. Tov. Terbučeva je morala vložiti mnogo truda, da je na- učila mlade hajdinske pevce, da so tako uspešno nastopili pred svojimi starši in izvedli svoj koncert. Ce upoštevamo, da so imeli pevske vaje pred poukom, je to poleg vsega ostalega učenia že lep uspeh. Mlade hajdinske pevce smo slišali tudi na pio- nirskem festivalu v Kidriče- vem, kjer so se še posebej iz- Icazali Še v tem mesecu jih bomo zopet slišali v ljubljan- skem radiu. Tov. Terbučeva pa zasluži za svoj trud in požrtvovalnost z mladimi pevci vse priznanje. SJ Zaspal ie za volanom 31. maja t. 1. je na cesti v Cvetkovcih zadremal za vola- nom tovornega avtomobila, na- loženega z opeko, šofer Matija Masten iz Ormoža. Avto je brez nadzorstva zavozil s ceste v precej globok jarek, kjer se je zabil v zemljo, na avtomobilu naložena opeka pa je pritis- nila na kabino ter jo precej de- formirala. Upravnik ormoške opekarne, ki je bil tudi v ka- bini, je ušel nepoškodovan, šo- ferja pa je nekoliko stisnilo in poškodovalo. Škode ni več ka- kor 70.000 dinarjev. Mestne gledališče f^^i Nedelja, 10 junija 1956, ob 15. uri: Franz Streicher: KAM IZ ZADREG, veseloigra v treh de- janjih (v domačem narečju). Triindvajsetič! — Gostovanje v Cerkven j aku v Sloven. goricah (Zadružni dom). Izven. Predpro- daja vstopnic v KZ Cerkvenjak. Mestno gledališče Ptuj bo go- stovalo v dneh od 12. do 15. ju- nija v Slovenskem Primorju in vrnilo s tem obisk gledališču Si. Primerja v Kopru, ki je gosto- valo v začetku aprila v Ptuju. Torek. 12. junija, ob 20. uri: John Patrick: VROCA KRI. ko- medija v treh dejanjih (petih slikah). Osemnajstič. (^stova- nje v Kopru. Abonma red »A« (premierski). Sreda, 13, junija, ob 15. uri: John Patrick: VROCA KRI. De- vetnajstič. Gostovanje v Kopru. Abonma red »C« (dijaški). Sreda, 13. junija, ob 20. uri: John Patrick: VROCA KRI. Dvajsetič. Gostovanje v Kopru. Abonma red »B« (sindikalni). Četrtek, 14. junija, ob 20. uri: John Patrick: VF^CA KRI. Enaindvajsetič. Gostovanje v Izoli (dvorana DPD »Svobc>da«). Iz\^en. Petek, 15, junija, ob 20. uri: John Patrick: VROCA KRI. Dvaindvajsptič. Gostovanje v Pi- ranu (gledališče). Izven. Nedelja, 17. junija, ob 15. uri: Dragutin Dobričanin: SKUPNO STANOVANJE, komedija v treh dejanjih. Enajstič. Gostovanje v Juršincih (prosvetna dvorana). Izven. Predprodaja vstopnic v KZ Juršinci. Četrtek, 21. junija, ob 20. uri: Avery Hopwood: ŠKANDAL, komedija v treh dejanjih. Pre- miera. Režija in scena Emil Fre- lih k. g. Abonma red Premier- ski in Izven. V komediji »Škandal« sodelu- jejo: Billy Bartlett — Boris Ko- čevar; Margaret, njegova žena — Vera Videčnik; Jack Whee- ler — Lojze Matjašič; Blanche, njegova žena — Danica S'^nkinc; Frederik Evans — Adolf Ander- le; Mao', sobarica pri Bartletto- vih — Berta Ukmar; Harrigan, nosač — Jože Milkovič; Peter, nosač — Franjo Lenartič. Uprava Mestnega gledališča Ptuj vljudno naproša vse abo- nente, ki še niso poravnali ob- rokov abonmaja, da te vpla- čajo pri svojih predstavah pri gledališki blagajni ali pa v pi- sarni gledališča. Četrti ponirski festival v Kidričevem DNE 27. MAJA 1956 2e četrtič so se letos zbrali pionirji in pionirke prostranega Dravskega polja v Kidričevem, da pomerijo svoje sile, pokažejo svojo delavnost, vse to našemu ljubljenemu maršalu Titu na čast, ki slavi v tem času svoj rojstni dan. Festivala so se ude- ležili pionirji odredov iz Hajdi- ne, Lovrenca, Cirkovc, Starš, Sel, Brega, Ptuja in seveda pio- nirski odred »Franc Leskošek- Luka« iz Kidričevega, ki je po- vabil vse omenjene pionirske odrede. Ker pionirji iz Kidriče- vega niso zmogli velikih in ob- sežnih priprav, jim je rade volje priskočilo na pomoč DPM Ki- dričevo Bilo je prekrasno jutro, kar smo vsi nestrpno pričakovali. Sonce je posijalo močno kot za stavo, kot da bi vedelo, da bo ustreglo skoraj 1500 pionirjem, ki so se pričeli zbirati na sta- dionu SD Aluminij. Ob 8.30, ko je bila tribuna polna g.edaicev. je godba na pihala »Svobode« Kidričevo zaigrala himno, na- čelnik domaČega odreda Drago Lipuš pa je dvigal trobojnico na slavnostni di-og — festival se je pričel. Najprej so festival po- zdravili predsednik društva pri- jateljev mladine tov. dr. Bo.ian Predan, nato pa še ostali pred- stavniki množičnih organizacij, med njimi tov. Julka Kancler, predsednica OODPM Ptuj. Na odru so se zbrali pionirski zbori vseh šol in ubrano zapeli kar tri pesmi Več k«4; tri sto mladih pevcev je zapelo ob kon- cu pesem: »Vse za Tita, ha j d naprej, vse za Tita, hej juhej!« Nato so nastopili pevski zbori posameznih odredov. Lepo so zapeli zbori iz Hajdine, Lovren- ca, Starš iij Ptuja, Izredno za- nimivi so bili nastopi folklornih skupin. Brez dvoma so najbolje nastopili t)ionirji iz Lovrenca v pisanih narodnih nošah z veselo polko. Nato je bilo slišati reci- tatorje vseh šol in težko je po- vedati, kdo je recitiral bolje. Ob koncu kulturnega sporeda sk> nastopili še mladi harmonikarji iz Kidričevega. Sledil je izredno zanimiv del festivala, posebno za pionirje — fizkulturno tekmovanje Z ob- vznimi prostimi vajami je naj- prej nastopilo skoraj dve sto pi- onirjev in posebej sto pionirk. Sledili so teki, štafetni teki, tek na hodalkah, tek v vrečah, pol- ževa dirka s kolesi in rajrazbur- Ijivejši del tega sporeda: igra »med dvema ognjema«. Po izredno težki borbi moštev nižjih gimnazij je zmagalo mo- štvo iz Lovrenca, v tekmovanju moštev osnovnih šol pa Kidri- čevo. Obe moštvi sta prejeli za nagrado novi žogi. Po zakuskj, ki je sledila za vse nastopajoče, so si pionirji ogledali filmsko predstavo »Cir- kuški deček«. Otvoritev razširjenega strelišča strelsko sezono je okiajni strelski odbor začel v nedeljo na razširjenem strelišču, kjer lahko tekmuje 15 strelcev. Za ta dan je OSO povabil še strelce iz Ljutomera in Cakovca. Pred- sednik OSO tov. Predanič je po- zdravil goste, vodjem ekip je iz- ročil šopke vrtnic, vsem pa je želel obilo uspeha in poudaril važnost takih srečanj. Tekmovanje se je razvijalo po programu zadovoljivo. Izid tekem: 1. Ptuj I. 889 kro- gov; 2. Ptuj II. 810 krogov; 3. Cakovec 717 krogov; 4. Ljuto- mer 668 krogov. — Posamezni- ki: 1. Pšajd 198 krogov; 2. Hoj- nik 194 krogov; 3. Antonič 189 krogov — vsi Ptuj-Kidričevo. Ptujske ekipe so zastopale SD Kidričevo s štirimi. Železničar s štirimi, OLO z enim in Drava z enim strelcem. Na preurejenem strelišču se tekmovanje hitro razvija, saj bo na tekmovanju za prvenstvo okraja lahko naenkrat teknrio- valo 15 družin. Potrebno bi bilo zgraditi še lope, da bodo stre- ljali vsi pod istimi pogoj'i. Z. S A H Šahovsko druištvo Ptuj bo imelo svoj redni mesečni brao- tumir za mesec junij v torek, dne 12. t. m. s pričetkom ob 19.30. Za vse člane je udeležba obvezna, gosti so vljudno vab- ljeni! OBVESTILO VSEM CETRTOŠOLCEM! . Komisija za štipendije pri ) Okrajnem ljudskem odboru Ptuj sporoča absolventom 4. ra^jireda gimnazije — dečkom, , da bo zagotovila primemo šti- > pendijo za ves čas študija ti- ■ stim, ki se bodo odločili za uči- • telj.?;!-'! poklic. Komisija za štipendije pri OLO Ptuj RAZPIS JAVNE DRAŽBE Po določilih Priloge i/a toč. 2 Zak. o pristojnosti občinskih in okrajnih ljudsikih odborov (Ur. list FLRJ št. 34/55) razpi- Fujem javno dražbo stanovanjske hiše v Prepolah št. 12 za dne 21. junija 1956 ob 8. uri v sejni dvorana občine Ptuj. iTklicna cena 926.568 din. Dražbeni pogoji so na vpo- gled pri občini Ptuj, soba št. 13 ob uradnih dneh. NačelTHik odd. za sploš. upravo in pro- račun Obč. ljud. odbora Ptuj Rudi Novak 2ENSKI PEVSKI ZBOR na VICaVI vabi na glasbeni in li- terarni večer, ki ga priredi v soboto, dne 9, t. m, ob 20. uri v prosvetni dvorani v korist do- graditve vičavskega kulturnega doma. Na sporeda so ženski zbori, recitacije in glasbene točice. VABILO V nedeljo, 10. jtuniija bo v osnovni šoli Breg RAZSTAVA pismenih izd^kov, risb fai ročnih del. V ponedeljek ob 3. ttri jjo- poldne pa bo na šolskem dvo- rišču akademija. Na obe prireditvi prisrčno vabimo vse stanše in ponj^elje otrok. Učitel,isk= kolektiv In učenci bireške MESTNI KINO PTUJ predva- ja v dneh od 8. do 11. jmnja nemški film »LAZNI ADAM« in v dneh od 12. do 14. jvt- nija italijansiki film »NA RO- BU PREPADA«. KAVC v dobrem stanju pa:x>- dam. Naslov v upravi. KOVAŠKO ORODJE in ročni vrtalni stroj prodam. Naslov v upravi. STANOVANJSKO POSLOPJE, 50 arov vinograda, lepa sončna lega, sode in trgatev prodam- Vprašajte: Peteik, Vičand 41, Vellika Nedelja. TRAME za strešno ogrod!je in letve prodam. Vprašajte v upravi. VECJO KOLlCmO DETELJE ali sladke krme kupim. Na- slov v upravi. UPOKOJENA URADNICA sprejme kakršnokoli uradni- ško delo na dom. Nasv v upravi-. POUČUJEM za popravne izpe- te v nižji gimnaziji Naslov v i^pravi.