PHIHOHSKI DKEVKIK
GLASILO OSVOBODILNE FRONTE SLOVENSKEGA NARODA ZA TRŽAŠKO OZEMLJE
Leto VI - Štpv- 170 /1 r /1 \ Poštnina plačana v gotovini — »r	um v.	i/u	Spedizione in abbon. post. I. gr.
TRST, četrtek 3. avgusta 1950
Cena 15 lir
Louis Adamič o jugoslovanski resoluciji za obrambo miru
Za izboljšanje mednarodnih odnosov jft za preprečenie nove svetovne vojne
  II llllll ■IIHII II llillll III raKr.TVMMI'1 ■■VIMIHMI HI I ■' » H S7MIBIMMII Ulil (Hill1   H (MM ■■■■■!
/edsednik Švicarsko - sovjetskega društva univ. prof. Fritz Lieb: «Menim, da ima Tito prav ln da so dogodki v FLRJ velikega pomena za celotno človeštvo in za zgodovino socializma»
NEW YORK. 2. — Napredni nwi k* književnik po redu iz Ju-, 4v|je Louis Adamič je izjavil ““vtniku Tanjuga, da resolucija i,.®®?'7. Nacionalnega komiteja or.ri t za obrambo miru silam -^ta moian odpor proti teum’ k‘. stremlJo po tretji sve-sl-rtJ v°jni, in da sta izraz do-VDr ,e£a Stališča Jugoslavije o Drav ■ U 5uverenosti in enako-Učaf"/11 odnosov med narodi. Po-nih aLie * besedd° teh miroljub-n dokumentov priteguje pozor-
nost in v
vjeh naprednih ljudi v ZDA “tugih državah sveta.
■je. da Joslavije'
svoji izjavi pravi Adamič da-
je oj) priliki obiska Ju-lanskega leta spoznal
slavi.. Tita 'n voditelje Jugo stonan i.,n.Se Ptepričal, da se po-Vodstv Ju*°slavije pod njihovim oni tA*? ne bo nikoli približalo klevete £■na kateri bi zaslužila itoniTr-A' ,t‘b duhovno revni in Jolitifl uni’ intelektualno in druej t° b?nkrotirani sovjetski in fei\„2mmfortnintični propagan-fcetovnA . me{eJo v nasičeno kem v? atmosfero. Ce se v krat-se bo	v	Jugoslavijo,,	kar
ie 0 v hližnji bodočnosti, to	Adamič	—	ne	bo
tsstifn- !	8a’ da raziščem fan-
Vrem"a 12mižIJotine lista (iNovojo knjige a’ ?ai" pa zaradi svoje nekatera ”uS°slaviji — da vidim dogodila 8aianJa. ki so se tam delavske V zaflnjem letu, posebno lovnih v ?vete. ki v imenu de-Mustrii.irP . ,vov upravljajo in-Svet j Ujetja-iaj _ j Prišel v nevaren potonike’ dri Iziavi,l dalje Adamič, “eiožaju - e 5° v zelo težkem Vnosih t"« iezkih mednarodnih kližnji V.? ? da nova vojna v toda pr; , nosti ni izključena ,u8°siavii m je tudi jasno, da tatadj J? dela vse, kar more, stva, e in zaradi človečan-tobolj5a ^epreči ta spopad in da
«iA<lami{ ,	‘e odnose'
« tesoh,- f dalje poudaril, da k 84 komnJa n poziv Nacional-rjnbo mire/a Jugoslavije za.o-r 'nove , v skladu z znača-,Vo4o, k.Ju8osiavije in njenih tat* ekiii^.Vedo, kaj je vojna v ban, ■*’ da in v katerih zna-.. darbe,. Se uprejo slehernemu krivicam in drugim
5,4C>
«- Pojj,
Vef ltakorJlVOm tnko v Jugosla-, nienih °nib. ki žugajo iz-
' rii Viih^3’
Iz-da prvii?vi ie Adamič pouda-ni ( A v ,rat, ko je odpotoval
te e! nan-A®os'av'j° leta 1949-Do 0 jugm'iena Pisati tretje knjl-l>tovagtiSlavll‘ in da je hotel ‘tra„ 3 Rusijo, nato Indijo ln
:rael.
tes.|2daia0v?7„Sovjetska zveza mu
,«3 iz a
kija
k" ;Ue biVr
k?r 'i'^un'a. verjetno zaradi p P‘sal nezuitat
v prid Jugo-
vi Arta v Jug0X ..šestmesečnega
V Aa. atnič ^0slav'Ji - je pouda-
Hnf.>ik0 Je bU po povratku
novin? delo pr°i ,ma tudi 20urno
,ugOsKU60slaviji ?i5!.nju knjige 0 a. Slkvijj _ -j ■ Med bivanjem v
De/?1 5Poznai6 zaključil Adamič likanja s.da 'Jugoslavija Ok> vRliv in 1° vodstvom ne«a miru.	SiI° v korist :
sednn em v’^a. a-1-Profesor na <Ck	in	Pred-
i>red Va dr. Frh, ;S°vjetskega
fžaVAkratkim n,- ieb' ki je
ve.
sve*
v našo kon^acije l.n\direkciii
Pri
Vladi
za FLRJ
Profesor prredstavmki ti-WLvtiSe med bfb je opisal .« jo odgb‘;an-je- v Ju
voru na več
risani m 5|ajižmaVv 2^ae.2i z graditvijo ,vPrašlnasi državi.
dn tega 'rt3' -ga je Pri' ^laviio. 1!' je prišel
‘feCdaje
Profesor
v Lieb
J4 dri jega.U ^ tn storii z.rasti b st> LVa' ki "L.I? Jugoslavi.
Wdr,Mrati bc?^ sr.cializem veiit?lat>ia, pi • pFoti Politiki fe«tt4jdržava 30 lzvaia Peka
ie dcjal pm-
V^ejanj dk oem-se zanimal
f|k» r Pa mo .Sovjetski zvezi,
K v°diteiievlp -R?č"5na Poli-u- knjigi JSSr . razoča-Volit se£]1^ ° Sovjetski zve-'»k Sem nk,,i?dal takoi po v ?SSr L*' da aodim,
■Jm. tieri ^5° ,po .v°jni
tj.°da zg^do demokratizaci. JSL, Lieb 56 16 driionH..
Waviji
je
ie drugače* nadaljeval: «V
-. čist" ? se dogodki razidi' Vžnikla r”!?a-e' ttevoiuci.
SVa: in 1 lz slr°kih plasti
S
11fv,
%iWlX,luv’,sa] 3e uieif
•o 0v^nskih naroclov
° tem vpra‘
Sag
Prav,
Menim, da saj je utelrše-iin nnrtktov in revolucije. Mislim, da ki se razviiaio v
Ki00 socialUrl	in Za 2«°-
fe. sai!i fi.re za
Ni
ki se
r\v^‘?listi*nemu apa'
ih bri vtira;Jlab ■« naBlasil, da Je v 'n . Ju izvedbe revo-fb s*	,	državi	vidi,	Mi-
^‘)a 03 ka Informbirota
5tn'
ht!*Jev, J.: revolucionarnih te-I i r "Revni,Hb. ie Postavil Le-M b- «mn ‘Ja>>- 'p dejal dr-
taza ood vah L1'1' vstaj° 'jud-i, r?da nijln om delavskega
Ven19 revolnAknr pa P,J stne bi h?astvom °iVci a ižvedena pod
P0licir:'kratSkc kasl( io
fnJ° je fimin-. inoze.nstva». Li.^vske -met°de komin-ganj, deial ,?	,e’ Je Profesor
Idep^n ,uPostaaviuUSa ta pr°Pn-in °'ogljo, vi • nek,J novo irn;IJOhieni ' 1P zelo nevarna ioualiz-mal..5e6rodo za razvoj kamVska brnn dela informbi-feaajoPr2'aPafarnda v zvezi ,
"^rianje	je navadno
stvarnosti. Zato se
povsem strinjam* z jugoslovanskim stališčem, da borbe za mir ni mogoče omejiti na tehnično vprašanje prepovedi uporabe enega ali drugega sredstva za množično uničevanje ljudi, marveč da je treba liajlti naqin za onemogočenje sleherne napadalnosti. Zato je naloga vseh resničnih socialistov in demokratov v svetu, da podpro v tej borbj jugoslovan sko stališče. To je moje globoko prepričanje«.
Profesorju Liebu so nato zastavili vprašanje, ali je opazil v Jugoslaviji premike čet in ali je videl ameriške č^te ter ameriške oficirje v Jugoslaviji?
«Prepotoval sem razne kraje Jugoslavije«, je odgovoril profesor. «Bil sem na Jadrati-skem morju in na' otoku Korčuli, za katerega trdijo inform-birojevci, da je ameriško vojno oporišče. Videl sem tamkaj mnogo mož in žena, ki s se kopali v morju. Pripovedke o ameriških oporiščih in ameriških četah so navadna laž«.
Neki novinar je omenil akcijo sovjetskega književnika II.
Ehrenburga, ki zbira podpise za stokholmski apel za prepoved atomske bombe, ter vprašal profesorja Lieba, kaj misli o tej akciji. N.
«Ehrenburg je prišel k me ni jn zahteval, naj podpišem stokholmski apel«, je odgovoril profesor Lieb. «Tega nisem hotel storiti, ker sedim, da je ta apel navadna prevara. Ehren-burg je žalosten primer, kako Se nadarjen pisatelj, ki je postal orodje informbirojevske propagande, izpreminja v navadnega klovna«,
Zatem je profesor Lieb odgovoril na vprašanje, ali so .v Svicarsko-sovjetskem društvu skušali izvesti politično iinijo Informbiroja. Profesor Lieb je dejal, da odpuščajo zaradi «ko-minformizacije« čedalje več članov iz društva, tako da sn sedaj v njem malone sami ko-minformisti, kj si ne prizadevajo ustvariti prijateljstva s sovjetskimi narodi, marveč propagirajo informbirojevsko politiko.
«Vem», je nadaljeval profesor Lieb, «da me, bodo po vrnitvi v Švico izključili iz te.
VSAK DRŽAM UDI
lahko svobodno izrazi svoje želje in pritožbe
Komentar "Borbe,, na lažne vesli reakcionarnega in kominformisličnega liska - Odgovor revi/e "Mednarodna politika,, na laži lista "U nita „
BEOGRAD 2. — Jutrišnja «Borba» bo objavila članek v zvezi s poročilom, ki ga je objavila agencija ((United Press« in so ga nato priobčili številni tuji časopisi, med temi italijanski «Tempo» «Paese» in «Avanti». Poročilo namreč govori o domnevni protivladni demonstraciji srbskih kmetov v kraju Gročanski, o demonstraciji, ki r.aj bi imela velik politični odmev.
List poudarja, da gre v tem primeru za skupino srbskih kmetov, ki so se obrnili na predsedstvo srbske vlade, da bi obrazložili svoje stališče o vpra šanju odkupa žita. «V okviru naše družbene ureditve«, piše «Borba», «pa obisk te skupine pri merodajnih oblasteh ni nič posebnega. Vsak državljan FLRJ se svobodno obrne do vladnih organov in obrazloži svoje želje, zahteve in tožbe. Zaveda se, da se obrača na u-stanovo, ki je ustanovljena za koordinacijo njegovih koristi z onimi, ki so skupni.
Darješ je izšla nova številka jugoslovanske revije ((Mednarodna politika«, ki objavlja nekaj komentarjev o hegemoni-stičnih tendencah na Baltiku, o novih pozicijah poljskega gospodarstva ter članek znanega španskega komunista Feliksa Mantiela.
Potem ko piše, da pomeni glasovati za inir, glasovati za pošteno mednarodno sodelovanje, katerega bistveni značilnosti sta spoštovanje in enakopravnost držav, pravi uvodnik: «To še ne pomeni, da je Jugoslavija za vsakršno mednarodno sodelovanje, ali vsakršni mir. Ce gre za državno neodvisnost in svobodo, se bo Jugoslavija kot en sam mož uprla in tedaj bi bil vsak poskus za vsiljenje hegemonističnega miru brezuspešen«,
Qlede nedavnih trditev* glasila italijanske KP «L’Unitč», ki je pisalo, da je nekje V Istri bil tajen sestanek med maršalom Titom in nekaterimi predstavniki ameriških oboroženih sil, je revija zanikala to vest in objavila: «Ker je sama «L’U-nita« [fred tem trdila, da je v Beogradu polno ameriških oficirjev, ni mogoče razumeti, zakaj bi bilo treba organizirati tajni sestanek v Istri«. Revija nato pobija trditve lista «Mes-saggero Veneto« glede jugoslovanske zahteve orožja v Wa-shihgtonu.
Achesonova tiskovna konferenca
VVASH1NGTON. 2. — Politika ZDA do Formoze se nikakor ni spremenila po začetku vojnih operacij pa Koreji, prav tako ni mogoče več izključiti možnosti morebitne ameriške vojaške pomoči kitajskim nacionalistom na F°r-mozi. Vse to 'je danes na svoji izredni tiskovni konferenci potrdil državni tajnik Acheson, ki je omenil Trumanovo izjavo od 27. junija t. 1. Na številna vprašanja o “krepih, ki jim namerava ameriška vlada sprejeti v okviru svoje aao*. po,it|ke do kitajskih nacio-ua m j ie Acheson končno odgo. .	• da le Se prezgodaj dajati
Izjave o tej zadevi. Pripomnil pa •J. d?, bodo o tem vprašanju razpravljali o pravem času.
Acheson je opomnil, da se1 ni z avstralskim, predsednikom vlade Menzies razgovarjal o možnosti sklenitve tihomorskega pakta, ki bi bil podoben atlantskemu. Kar se uče resolucije Varnostnega sveta o pomoči korejskemu civilnemu Prebivalstvu, je državni tajnik odgovori), da bo enotno po-veljstvo na Koreji že sporočilo
Združenim narodom potrebe korejskega ljudstva. Končno je A-cht-son odklonil, da bi zavzel stališče do predloga generala Max-wella Taylora, poveljnika ameriških -čet v Berlinu, da b; iz zahodnih. sektorjev Berlina ustvaril dvanajsto deželo zvezne Nemčije.
Nato je Acheson izjavil, da državni departman nasprotuje skle. pu senata glede dodatka k zakonu o Marshallovem načrtu, s katerim, se dovoljuje kredit 100 milijonov dolarjev Španiji. Pripomnil je, d-a državni departman ne nasprotuje, da bi se Španiji dovolilo posojilo v pravem pomenu besede, toda da nasprotuje enostranski odločitvi, ki sprejema Španijo v Marhallov načrt.
- Turčija v atlantskem paktu
LONDON, 2. — V obveščenih krogih javljajo, da je Turčija sklenila uradno zaprositi za sprejem v atlantski pakt. Turški zunanji minister Koprulu je namreč sporočil angleškemu poslaniku v Ankari, da je turška vlada sprejela ta sklep.
ga društva, vendar pa bodo na ta način moji prijatelji v Švici spoznali metode, ki jih uporabljajo informbirojevci v borbi proti resničnemu socializmu. Moje mnenje je, da se Jugoslavija bor: za resnični socia. iizem. Vloga Jugoslavije je velikanska prav zato, ker mora s svojim zgledom pokazati vsemu svetu, da je razvoj socializma mogoč v skladu s humanizmom in razvojem individualnih svoboščin. V Jugcsla. viji ustvarjajo huinanističn' socializem, ki dviga dostojanstvo človeka«.
Neki novinar je prosi) prof. Lieba, naj navede nekaj podatkov iz svojega življenja-Dejal ie, da je član socialdemokratske stranke že od leta 1915. Med izbruhom oktobrske revolucije leta 1917 je sodeloval pri organiziranju splošne stavke v Švici. Ko ie bila ta stavka zaključena, je bil areti-ran in obtožen, da je žalil švicarsko armado, češ da je armada ubijalcev, ki streljajo de-'lovstvo. Leta 1930 je postal vseučiliški profesor v Bonnu v Nemčiji jn se boril proti hit-'lerjevcem. Po ostavki, ki jo je moral podati oktobra 1934, je brganiziral ilegalno organiza. cijo za' borbo proti Hitlerju, vendar pa je moral pobegniti v Pariz. V minulj vojni je živel v Švici. Takoj po vojni so ga poklicali v vzhodni Berlin, kjer je predava! dva semestra. Pozneje se ni hotel več vrniti, ker ni soglašal s satelitsko ko-minformovsko linijo in kampanjo proti Jugoslaviji.
d	_
LMJ vabi delegacijo Svetovne študentske zveze na ogled v FLRJ
BEOGRAD, 2. — v zvezi z bližnjim kongresom Svetovne zveze študentov, ki bo 12. avgusta v Londcnu, je član osrednjega odbora jugoslovanske ljudske mladine .Vlado Sestan imel v Beogradu tiskovno konferenco, na kateri je obrazložil stališče jugoslovanske ljudske mladine do tega kongresa. Potem-ko je omenil krivično izključitev jugoslovanskih študentov iz te mednarodne organizacije. je predstavnik jugoslovanske mladine estro obsodil politiko Svetovne študentske zveze, ki nudi poln0 pomoč diplomatskim manevrom Sovjetske zveze.
Govornik je nato poudaril, da bo prav sama mladina nosila posledice, če bo Svetovna študentska zveza vztrajala pri tej politiki, ki nasprotuje koristim mednarodne študentske mladine. Vlado Sestan je prav tako sporočil, da ie osrednji odbor jugoslovanske ljudske
mladine pripravljen sprejeti delegacijo kongresa mednarodne študentske zveze, ki se bo lghko na licu mesta prepričala o dejanskem položaju V Jugoslaviji. ker le tako, bo mogeče odpraviti nasprotstva med Zvezo in jugoslovansko ljudsko mladino, kar je pogoj za pravično rešitev naproštev.
Marshallovi fondi za Poljsko
PARIZ, 2. — «L’echo», list za gospodarska in finančna vprašanja, objavlja vest o trgovinskih izmenjavah, ki jih Poljska ima ;z ZDA preko Avstrije. Poljska bo prejela od ZDA nepredelan bombaž, ki se bo plačal s krediti Marshallovega načrta, .dodeljenimi Avstriji. Za ta bombaž pa bo Poljska poslala Avstriji premog po znižanih cenah.
Ameriška. uprava Marshallovega načrta je pristala na to kupčijo.
Z\ NEODVISNOST
in suvereno enakost slehernega naroda
Nacionalni komite Jugoslavije za obrambo miru meni, da ima vsaka država pravico do obstanka, do popolne neodvisnosti in suverene enakosti z drugimi državami, kakor tudi pravico da ščiti in varuje te svoje pravice svoj obstoj in ozemeljsko nedotakljivost.
Zgodovina je pokazala, da te neodtujljive pravice slehernega naroda in vsake države ne more uničiti nikaka sila, ni-kako nasilje. V vseh državah, katerih neodvisnost je ogrožena, prav tako pa tudi v ljudskih množicah držav, katerih vodstva vodijo napadalno politiko, se vedno bolj krepe tiste sile, ki se upirajo politiki vplivnih področij in vedno odločneje zahtevajo da se uresničijo načela, da ima vsak narod pravico do svoje državnosti in neodvisnosti, da ima vsak narod pravico v svoji državi korakati po isti razvojni poti, ki ustre za njegovim dejanskim koristim. Stvar miru je neločljiva od borbe proti politiki vplivnih področij, proti hegemoniji katere koli sile nad drugimi državami.
Nacionalni komite Jugoslavije za obrambo miru meni, da ima sleherni nared pravico do samoodločbe, ki vključuje tudi pravico do ustvaritve lastne suverene narodne države.
Sodobni razvoj na svetu dokazuje, da more biti spoštovanje te pravice, zlasti, kar zadeva kolonialne in polkolcnialne narode, močan činitelj za utrditev miru. Zato lahko politika nepriznavanja rezultatov kitajske revolucije, preprečevanja a-zijskim in afriškim narodom, da organizirajo svoje države v skladu z željami narodov, samo škoduje stvari miru na svetu. To najočitneje dokazuje primer Koreje, kjer sta tekmovalnost in vmešavanje velesil dovedla do izbruha vojne, ki povečuje nevarnost za svetovni mir in ogroža narodno neodvisnost korejskega naroda. Nasprotno pa je priznanje pravice do državnosti Indiji. Pakistanu, Indoneziji in nekaterim drugim državam na Srednjem ter Bližnjem vzhodu pozitivni element miru in nadaljnjega razvoja teh narodov. Prizadevanje kolonialnih in polkolonialnih narodov za ustvaritev lastnih suverenih narodnih držav se danes vedno bolj uresničuje kljub odporu tistih kolonizatorskih sil, ki so zagrizeni nasprotniki slehernega napredka in spremembe sedanjega stanja v njihovo škodo.
Proč s slepomišenjem!
Ne samo med Slovenci, temveč tudi med vsem demokratičnim ljudstvom je vzbudil najnovejši način preganjanja Slovencev z izvajanjem zločinskih obsodb fašističnega posebnega sodišča, val ogor. čenja zaradi aretacije goričkega odvetnika Sfiligoja pod pretvezo, da mora odsedeti vso kazen, na katero ga je obsodilo razbojniško sodišče. Tega se zavedajo tudi italijanski vladni oblastniki ter se skušajo hinavsko izgovarjati — kot je primer z goričkim prefektom, o čemer poročamo na 3. strani našega dnevnika — da nimajo nič skupnega z vso zadevo.
Seveda ne morejo nikakršni izgovori in zavijanja obveljati, kajti preveč je- očitno, da gre za SISTEM, po katerem sedanji italijanski klerofašistični režim že od podpisa mirovne pogodbe dalje, pa tudi prej, izvaja s starimi fašističnimi metodami nadaljevanje preganjanja našega življa.
Saj so že takoj po letu 1945 začeli mnogi antifašisti, ki jih je obsodilo posebno fašistično sodišče, prejemati pozive od vojaškega sodišča, da morajo plačati stroške, pristojbine ali pa celo odsedeti kazen, na katero so bili obsojeni. Pozivi so prihajali ne samo v Gorico, temveč tudi Trst! Oblasti, ki so te pozive pošiljale in še vedno pošiljajo, se seveda prav nič ne tiče splošno javno mnenje, ki upravičeno smatra vse krivične obsodbe razbojniškega fašističnega sodišča za neveljavne. Saj je vsakemu otroku predobro znano, da so bile zločinske obsodbe izrečene na temelju ovadb največ-
Razpravllanie o dnevnem redu se nadalluje v Varnostnem svetu
Zahodne delegacije dajejo prednost ameriški resoluciji in izjavljajo, da vprašanje kitajskega predstavništva in korejskega spora nista v nobeni zvezi - Komentarji tiska
LAKE SUCCESS. 2. — Današnja seia Varnostnega sveta se je začela ob 11.11 po krajevnem času.
Nadaljevalo še je razpravljanje o. dnevnem redu. Kakor je znano je sovjetska delegacija predložila dve točki: priznanje predstavnika rjekiniške vlade kot kitajskega delegata in mirna rešitev korejskega vprašanja Ameriška delegacija pa je predložila resolucijo pod nazivom: ((Protest zaradi napada na korejsko republiko«.
Prvi je govoril britanski delegat Gladwyn Jebb, ki je izjavil, da mora imeti prednost ameriška resolucija.
Vendar je nato izrazil zadoščenje nad povratkom Sovjetske zveze v Varnostni svet ter upanje, da je ta povratek «znak iskrenega sodelovanja Sovjetske zveze V OZN.s
Nato je britanski delgat dejal,'da se bo prvi veselil, če bo Sovjetska zveza postavila predloge za mirno rešitev korejskega spora, to pa ne preprečuje, da bi protestiral «proti propagandističnim manevrom, katerih se Malik poslužuje, ko zatrjuje, da ima monopol nad besedo „mir” glede korejskega vprašanja«. Gladwyn Jebb je nato dejal, da je prva naloga Varnostnega sveta odbiti sever-
Tud! Košban in §inju
v rokah severnokorejske vojske
ki je le še 67 km oddaljena od Pusana - Ameriški protinapad vzhodno od Šinju odbit - Povelje ameriškim četam, naj držijo položaje za vsako ceno
PIONGIANG 2. — Jutranje poročilo glavnega štaba severnokorejske vojske trdi med dru gim, da oddelki ljudske vojske napredujejo na vsej fronti. Severnokorejske sile, ki so napredovale v smeri proti Sinju, so popolnoma uničile ameriški odpor in zasedle mesto 31 julija. Mesto je bila važna postojanka v sovražnem obrambnem sistemu. V bojih za Sinju je sovražnik utrpel hude človeške in materialne izgube.
Cgte severnokorejske vojske, ki so zasedle Koškan, so napredovale južno od tega mesta ter prizadejale Američanom in Juž nokorejcem hude izgube.
Nocojšnje vojno poročilo glavnega štaba severnokorejske vojske pravi, da severnokorejske čete še naprej napredujejo na vseh področjih fronte, ameriško letalstvo in vojno bro-dovje sta bombardirala korejska mesta in vasi severno ir: južno od 38. vzporednika, ter pri tem prizadejali veliko žrtev med civilnim prebivalstvom.
1. avgusta je sovražnik obstreljeval otok Hahurej, na zahodni korejski obali ter izstrelil približno 300 strelov proti severnemu delu otoka in povzročil številne žrtve med civilnim prebivalstvom.
Obalno topništvo severnokorejske vojske je streljajo na sovražne vojne edinice ter jih pri sililo k umiku. 1. avgusta je 50 letečih trdnjav B 29 napadlo mesto Konan ter prizadejalo veliko žrtev med prebivalstvom.
Neki dopisnik francoske agen cije AFP daje sledeči pregled položaja na fronti. Medtem ko se sovražni pritisk na vsej fron ti, nadaljuje, je najobčutljivejša točka na južnem delu polotoka, in sicer na cesti, ki vodi iz Sinju v Pusan. Zadnje poročilo generala Mac Arthurja pravi, da so ameriške čete na tem področju vsaj začasno ustavile sovražni pritisk ir« odbile 6. severnokorejsko divizi-
jo nekaj kilometrov nazaj. Neka druga poročila pravijo, da je neka sovražna kolona nekje južneje od ceste Sinju-Masan dosegla ribiško vas Sindogni, 10 km južr.o vzhodno od Masa-na. Vendar pa to poročilo ni potrjeno.
Odpor sil Združenih narodov je brez dvoma naraslel s prihodom močnih ameriških okrepitev. Zadnje Mac Arthurjevo poročilo pravi, da sovražnik ni napredoval v zadnjih 12 urah r.iti mllimiter. Bolj na severu, na področju vzhodno od Ko-šanga-Hiopšona je sovražnikov pritisk popustil. Končali so se obkoljevalni manevri ob bokih, vendar pa ni znano, koliko kilometrov vzhodno od Ko-šar.ga je še sedaj sovražnik. Niti ni znano, koliko kilomer tfov je še oddaljen od .reke Naktong. Bolj na severu pa šovražnik, ki operira, iz Sirie proti Konšunu, še naprej nadaljuje s svojim obkoljevalnim manevrom ob bokih proti zaledju ameriških položajev irj skuša odrezati železniško progo, ki veže Kupšon in Taegu.
Po poročilih, ki prihajajo s fronte, vendar pa še niso potrjena, baje sovražn-, topništvo obstreljuje to železniško preg , in mesto Kunšom, ki baje gori. Bolj na severu se še vedno nadaljuje sovražni pritisk. Na področju Hamšanga in Andon-ga je položaj zamotan. Poročilo glavnega štaba Združenih narodov na Koreji irdano opol. dne 2. avgusta pravi, da je sovražnik zasedel Ječon in An-dong in da so so sile Združenih narodov umaknile na boljše položaje južno od reke N«ktonga. 12 ur kasneje izda. no poročilo generala Mac Arthurja Pa pravi, da je sovražnik še vedno severno od Ječana. Nič novega 'ni n-, pod ročju Jongdolta na vzhodni obali, kjer se nadaljujejo ogorčeni boji brez izprememb.
Ameriške mornariške strelce,
so po izkrcanju takoj poslali na fronto na področje Sinju. Zapovedali so jim, da naj drže položaje za vsako ceno, da bi tako ureprečili nadaljnje napredovanje Severnokorejcev proti edinemu pristanišču Pu-sanu, ki ga imajo še Američani na Koreji. To povelje je izdalo ameriško poveljstvo, potem ko je propadel ameriški protinapad na področju Sinju in kaže, da je neka ameriška kolona odrezana od glavnine čet.
Iz Mac Arthurjevega poročila je razvidno, da se bojišče nahaja 21. km vzhodno od Si-oju ali 67 km zahodno od Pu. sana.
IGI|!
zbor za Korejo
CAMBERRA: 2. — Merodajni krogi pravijo, da bo avstralski kontingent suhozemskih čet, ki ga bodo poslali na Korejo, poleg iz nekaj tisoč mož sestavljen tudi iz 600 avstralskih vojakov, ki so na Japonskem. Ta kontingent bo pripravljen čez nekaj tednov. Vršilec dolžnosti predsednika vlade Arthur Fadden je izjpvil, da bo vlada postavila v vojno stanje avstralsko pehoto, ki je na Japonskem. Dodal je še, da so Lor.don VVashington in Cam-berra proučili morebitno pove-Čanje avstralskih čet na Japon-skem Fadden je poudaril potrebo, da bi v Avstraliji povečali novačenje za vse tri rodove voj sige. _______
PARIZ, 2. — Britanski minister z? obrambo Shinsvel je danes prišel v Pariz. Danes popoldne se je razgovarjal z vladnim predsednikom Plevenom ob navzočnosti ministra za obrambo Julesa Mocha.
nokorejske sile onstran 38. vzporednika in nato vzpostaviti mir in varnost na Koreji. Pripomnil je še, da se Velika Britanija ne strinja a stališčem, da sta vprašanje kitajskega predstavništva in napada na Koreji v zvezi. Dejal je, da gre za dye ločeni vprašanji.
Sledila je nato dolga diskusija o dnevnem redu. Tudi predstavnik Ekvadorja je dejal, da bo glasoval proti Malikove-mu dnevnemu redu in pripojn-nil. da vprašanje kitajskega predstavništva in vojne na Koreji ne moreta biti med se povezani.
Francoski delegat je zahteval prednost za ameriško resolucijo in dejal, da sovjetska delegacija lahko govori o načrtu za mirno rešitev korejskega vprašanja v okviru vprašanja, ki je že mesec dni na dnevnem redu, in sicer ((Protest zaradi napada ng Južno Korejo«, Dejal je dalje, da je Malik do sedaj govoril samo o kitajskem vprašanju, ki da sicer ni nujno.
Kubanski delegat je tudi mnenja,' da kitajsko in korejsko vprašanje nista med seboj v zvezi. Dejal je, da bo glasoval za ameriško resolucijo.
Norveški delegat Armesunde je izjavil, da njegova vlada želi videti, da bi bila pekinška vlada zastopana v OZN, pripomnil pa je, da to vprašanje ni v nobeni zvzi z napadom na Koreji in da mora imeti to vprašanje prednost.
Ameriški delegat Austin je vztrajal, naj Varnostni svet razpravlja predvsem o vprašanju napada na Koreji, ki da je že dolgo časa na dnevnem redu. Pozyal je nato sovjetsko delegacijo, naj predloži ((pristen« predlog za mir na Koreji, ter je zavrnil «vsako barantanje, kakor je vsebovano v Ma-likovem načrtu«.
Kuomintangov predstavnik se je pridružil stališču prejšnjih govornikov ter je obložil pekinško vlado, da pomaga Severnokorejcem.
Ko je nato ameriška delegacija zahtevala, naj se njena resolucija predloži v obliki dodatka k začasnemu dnevnemu redu, ki ga je sestavil Malik, je ta izjavil, da je ta zaht<» a V nasprotju s pravilnikom. Dejal je, da je pravi pomen resolucije, ki jo je predložil Austin, način razširitve spopada, ker dovoljuje stalno pošiljanje •ojačanj in materiala Južni Koreji.
Tu se je diskusija prekinila in na Malikov predlog se je določila prihodnja seja Varnostnega sveta za jutri ob 15. uri.
«New York Times« in «New York Herald Tribune« posvečata danes uvodnik včerajšnji seji Varnostnega sveta. «New York Times« piše pod naslovom ((Sovjetski poraz«, da je Varnostni svet s svojim glasovanjem zavrnil ((sovjetski poizkus«, da postavi pred vrata predstavnika nacionalistične Kitajske proti volji večine Varnostnega sveta in da ga nadomesti s predstavnikom komunistične Kitajske«. Sovjetski delegat — nadaljuje list — je takoj odkril,1 da Varnostni svet ni ((zborovanje sovjetov,,
I i mu ukazuje Stalin«. Nato omenja list, da je sovjetski delegat to pot rajši ostal v Varnostnem svetu, da vodi «bitkq z najboljše tribune, s katero lahko razpolaga Sovjetska zveza«. «To pomeni, da Sovjetska zveza priznava, da je bil0 bojkotiranje velika napaka, in tudi priznanje važnosti Združenih narodov, kar lahko še dopušča možnost do prave diskusije o miru«.
«New York Herald Tribune« pa je mnenja, da vprašanje
priznanja ljudske Kitajske, kakor ga je postavil sovjetski delegat, ne nudi možnosti ureditve korejskega vprašanja, kakor se zdi, da misU Fandit Nehru, pač pa postaja nepremostljiva ovira za kakršno koli ureditev.
Današnji londonski ligtl tudi poročajo o poteku včerajšnje seje Varnostnega sveta. Konservativni list «Daily GraphiC« pravi, da je sovjetskemu delegatu spodletel njegov poizkus, da bi razdvojil Veliko Britanijo in ZDA o vprašanju kitajskega predstavništva, ((dosegel pa je podporo Indije in je v neki meri uspel razbiti enotnost svobodnih držav«. «Daily Express» pa celo pravi, da «no. bena stvar ne bi mogla bolje dokazati nepomembnosti OZN pri včerajšnji seji Varnostnega sveta«, in zahteva naj ta organizem za stalno odloži svoje seje. Dalje piše list, da se iz Lake Successa lahko pričakujp samo vojna z besedami, in pravi, da jf OZN «neizmerne vrednosti za rusko propagando«, ter da je OZN «postala tribuna; ki ne koristi miru, pač pa mu škodi«.
Vsi moskovski listi objavljalo poročilo Tassovega dopisnika iz New Yorka o včerajšnji seji Varnostnega sveta. V po-
ročilih 'poudarjajo predvsem ((nedopustno obnašanje ameriškega delegata Warrena Austina in njegov protest, ki ga je izrazil na nevreden način« Malikov govor pa ni bil, še objav, ljen in tudi ne noben komentar.
Zahodne delegacije v Lake Successu smatrajo glas Indije, ki ga je dala v prid Malikove resolucije, ki odreka naciona. iistični Kitajski pravico ostati v Varnostnem svetu, kot pomoč Sovjetski zvezi v trenutku, «ko ta skuša vsiliti svojo Voljo temu Svetu«.
V londonskih obveščenih krogih pa predvidevajo, da bo Indija postavila predlog za posredovalno komisijo za Korejo. Eri tem pripominjajo, da je Indija v tesnih stikih s sovjetsko in pekinško vlado ne samo glede korejskega vprašanja pač Pa tudi glede vprašanja Formoze.
TEL AVIV, 2. — Češkoslovaške letalske družbe so zaprle svoj u-rad v Izraelu. Predstavnik letalske družbe v Izraelu je izjavil, da ne ve, če b(r češkoslovaška družba obnovila letalsko progo, ki Je bila do sedaj trgovsko pasivna.
Tudi zračno progo Praga-Zurih so ukinili. Švicarska letalska onižba «Swissair» pa bo še vzdrževala progo s Prago, od koder bo možna zveza z Varšavo.
jih fašističnih razbojnikov in njihovih organizacij. Zasliševanja so se vršila s pomočjo strašnih mučenj, priznanja so bila izsiljena ob nečloveškem trpljenju obtožencev, ki pa kljub temu v ogromni večini zlaganih obtožb sploh niso hoteli priznavati. To je bil primer ravno s skupino 60 slovenskih antifašistov, ki so bili sojeni v decembru 1941. ko je padlo devet smrtnih obsodb, a pet obtožencev je bilo na Op činah ustreljenih. Obsojeni tu. dj niso imeli možnosti nikakršnega priziva na kakršno koli višje sodišče, temveč je bila vsaka obsodba takoj izvršna.
Zato so obsodbe fašističnega specialnega tribunala nične in neveljavne, ne samo iz političnih in materialnih vzrokov, temveč tudi po njihovi vsebini. Jn če celo sam Vrhovni odvetniški svet republike Italije pravi, da je bilo posebno sodišče tragična burka pravice in žalitev Za sodstvo, patem je to vsekakor premalo rečeno. Specialno sodišče je bilo eno izmed najhujših orodij fašističnega režima, ne samo za kaznovanje antifašistov sploh, temveč pn'edvsem za iztrebljanje slovanskega življa, ki je po letu 1918. ostal zasužnjen v fašistični Italiji, saj je bila ogromna večina obsodb tega sodišča izrečena prav nad Slovenci in Hrvati Slovenskega Primorja, Trsta in Istre.
Prav v zvezi z zločinskim ((delovanjem posebnega sodišča je bila ustanovljena tudi zloglasna tajna policija OVRA, ki je imela nalogo izvrševati aretacije in prirejati obtožnice. Po besedah samega njenega šefa Guida Leta je bila sestavljena iz ((funkcionarjev in agentov, ki so bili posebno spretni v preiskovalni službi, ki so bili avtonomni in agilni ter imeli na razpolago hitra prevozna sredstva in tozadevne finančne fonde ...».
In prav obsodbe tega naj-perfidnejšega orodja fašistov Za naše fizično iztrebljenje hoče sedaj izvajati De Gasparijeva klerofašistična Italija. Zato je začetek izvajanja obsodb tudi naletel na tako enoten odpor Vseh Slovencev in vseh resničnih antifašistov in demokratov ne glede na narodnost in politično pripad. n ost.
Odgovorni oblastniki naj se zato prenehajo izgovarjati in slepomišiti, temveč naj nemudoma izpustijo odvetnika Sfiligoja na svobodo j n prenehajo s preganjanjem našega naroda sploh!
Na temelju ovadb zloglasne zločinske Ovre pa'* nobena o-blast V Evropi, ki ni izrazito fašistična, ne more prirejati ponovnih procesov proti kateremu koli antifašistu. Zato naj goriški prefekt poskrbi za takojšnjo osvoboditev aretiranega odvetnika Sfiligoja in naj se ne dobrika, da bo interveniral za dober izid ponovnega fašistič-nega procesa.
To je zahteva vseh, ki nočejo biti sokrivi fašističnih zločinov, ki jih je fašizem zakrivil nad človeštvom sploh, nad nami Slovenci pa še posebej/
Spletke krščanskih socialcev da bi Leopold še ostal na oblasti
300- tfsočglava množica na pogrebu žrtev klerikalnega terorja - Življenje v Belgiji se normalizira
BRUSELJ, 2. —- Po desetih dneh zmešnjave in skoroda a-narhije sta se vrnila v deželo red in mir in več kakor pol milijona stavkajočih se je vrnilo na delo. Samo y Liegeu in Charleroiu se delavci niso vrnili na delo, ker so se udeležili pogreba treh svojih tovarišev, katere je v nedeljo zvečer ubila policija. Dvestotisoč-gla-ya množica se ie poslovila od treh delavcev ubitih v Grace Barleur. Tej ogromni' množici belgijskih delavcev ie govoril predsednik socialistične stranke Max Buset. V govoru je dejal, da delavci toliko časa ne bodo mirovali, dokler ne bodo po vseh zakonskih predpisih obsojeni zločinci. Govornik je ostro napadel brutalne metode vladnih žandarjev.
Majhno rudarsko mestece, ki Šteje komaj 8 tisoč prebivalcev, je danes dobesedno poplavila ogromna množica, ki je tja priromala z yse Valonske. Poleg preprostega ljudstva in rudarjev iz vseh rudnikov so se pogreba udeležili politični predstavniki, sindikalni voditelji, novinarji, guverner Liegea Leclercq ir. predsednik socialistične stranke Buset. Žalna svečanost se je končala brez kakršnega koli incidenta.
Medtem se življenje v prestolnici normalizira.
-Mir.irirski svet je sinoči proučil zakonski nažrt o prenosu kraljeve oblasti na princa Bal-dovina. Odbor pravnikov, katerega sestavljajo člani vlade, bo sestavil načrt, katerega bodo jutri predložili parlamentu v odobritev. Vendar pa menijo, da pred petkom ajj soboto ne bodo razpravljali o ■ osnutku. Glasovanje 0 zakonu bo
bren, bo Baldovin lahko postal kraljevi namestnik.
Predsednik vlade Jean Duvi-eusart je danes popoldne po sestanku s krščanskosocialnimi poslanci in senatorji odšel v kraljevi dvorec. Nepričakovani Duvieusartov obisk pri Leopoldu bi po mnenju dobro obveščenih krogov lahko privedel do nepredvidenih razvojed belgijske krize. Baje so krščanskosocialni parlamentarci ostro kritizirali vlado, češ da je popustila pred socialisti v dinastičnem vprašanju.
. Velik vtis je zapustil Duvieusartov obisk pri Leopoldu III. Katoliški informatorji trdijo, da so nekateri pomembni krščansko-socialni parlamentarci sporočili, da se bodo uprli vsakemu zakonu o prenosu kraljeve oblasti. To stališče bi privedlo do krize v krogih kr-ščansko-socialne stranke, ki i-ma večino v zbornicah, in bi Duvieusartovo vlado prisililo k odstopu.
Leopold pa nasprotuje vsakršni cepitvi krščanskosocialne stranke, toda krščanski socialni senator Nothong je izjavit, da ie zadeva o dinastičnem vprašanju še daleč od rešitve, in je omenil, da mora biti zakon o prenosu kraljeve oblasti, ki je baje že nekakšen ustavni zakon, odobren ne z navadno večino, temveč z dve-tretjinsko večino. Manevri krščansko-socialnih krogov, da
bi na vsak način rešili oblast Leopoldu III., pa še niso pri kraju. Nepotrjene vesti pravijo, da Leopold sicer ni niti podpioal sporazuma treh strank pač pa da se je samo omejil na pismo, ki ga je napisal predsedniku vlade in v katerem je
hodni,	ersric. StlSS« as st tns
objavljeno v nekem krščanskosocialnem časopisu. To naj bi prisililo vlado, da bi_ podala ostavko, parlament pa seveda zaradi tega ne bi mogel razpravljati o zakonu, dokler ne bi Leopold sestavil nove vlade. Ce to Leopoldu ne bi uspelo, potem bj bilo treba razpisati nove volitve. Z drugimi besedami pomeni, da bi odločitev glede kraljevč osebe zavlačevali še naprej in tako bi Leopoldovi pristaši skušali pridobiti na času.
Ni znano še, kdaj bo Leopold zapustil Belgijo, toda socialisti so dobili zagotovilo, da se bo to zgodilo takoj, ko bo odobren zakon o Prenosu kraljeve oblasti. Krožijo vesti, da bi Gaston Eyskens, minister za gospodarstvo in bivši predsednik vlade dobil mandat za sestavo" nove koalicijske vlade, v kateri bi bili tudi socialisti.
Leopoldovi pristaši pa so se sedaj začeli posluževati bomb. Erva bomba je .eksplodirala pred hičo Van Couvelaerta, krščansko-socialnega predsednika parlamenta, kateremu baje očitajo, da je veliko pripomogel h kompromisni rešitvi kraljevega vprašanja. Druga bomba je eksplodirala pred sedežem socialističnega časopisa «Volksgajet», tretja pa je bila namenjena odgovornemu uredniku istega lista.
Potrjena obsodba
proti ameriškim komunistom
NEW YORK, 2. - Prizivno sodišče je včeraj potrdilo obsodbo na 5 let ječe in 20 tisoč dolarjev globe, ki je bila izrečena proti 21 ameriškim komunističnim voditeljem.
Občinski svetovalci
Slov.-ital. ljudske fronte bodo obiskali Jugoslavijo
Skupina občinskih svetovalcev Slovansko-italijanske ljudske fronte in predstavnikov Ljudske fronte angloameriške-ga področja Tržaškega ozemlja odpotuje danes popoldne na obisk v Jugoslavijo.
Skupino vodi tov. dr. Jože Dekleva, občinski svetovalec Ljudske fronte v tržaški občini.
*
Občinski svetovalci ter pred stavniki Ljudske fronte bodo obiskali važnejša industrijska podjetja in socialne ter kulturne ustanove v Ljubljani, Zagrebu, Sisku in Beogradu. Ob povratku pa si bodo ogledali naravne lepote naše Gorenjske.
Z njimi potuje tudi naš dopisnik, ki nam bo poročal o obisku naših predstavnikov v bratski Jugoslaviji, kjer si ljud stvo z velikimi napori gradi lepšo bodočnost in se bori za zmago resnice in pravice ter utrditev miru med narodi.
Holandski študentje na noti v Jugoslavijo
Čeprav si kominformisti na Vse načine prizadevajo, da bi vsakogar, ki želi zvedeti re snico o Jugoslaviji, speljali na svojo poj laži, rodi to vendar prav nasprotni uspeh. V Parizu so se razbesneli kominformisti celo dejansko lotili mladincev, ki so se zbrali, da se pogovore o potovanju y Jugoslavijo. No, francoski mladinci so prišli v Jugoslavijo kljub kominformi-stičneinu nasilju, pa ne samo francoski, še toliko drugih.
Prav včeraj pa, je potovala preko Opčin v Jugoslavijo skupina holandskih študentov, ki bodo .napravili po Jugoslaviji študijsko potovanje. Holandski študentje raznih političnih prepričanj se hočejo na lastne oči prepričati o tem, kaj je resnica in kaj je obrekovanje cd vsega tega, kar se danes po svetu govori in piše o Jugoslaviji. Odpotovali so že v ponedeljek in bi dospeli že prej, da jih niso zadržale stavke v Belgiji. .
Nov fcominformistični zločin j  -----—— *-----  ‘	—
OBNOVILI BODO
mestno prometno mrežo?
KOLEDAR
(^iedaii&ce - 'Wun& - 'Radio-
Četrtek 3. avgusta
Lidija, Mirača Sonce vzide ob 4.49, zatone ob 19.32. Dolžina dneva 14.43. Luna vzide ob 21.48, zatone ob 10.3«. Jutri petek 4. avgusta Dominik, Ljubičica
PROSVETNA DRUŠTVA
'Irije komintormistični pretepači so včeraj v poslopju, kjer je naše uredništvo, napadli enega naših urednikov
Kominformisti y Trstu se lahko zopet ponašajo z enim zločinom več. Včeraj malo pred polnočjo so namreč v stavbi v Ul. Montecch; kjer je uredništvo našega Usta napadli našega uredniškega tovariša Milana Lipovca pray kQ je bil namenjen y uredništvo. Po znani metodi kominformističnih junakov so bili seveda trije napadalci od katerih je bil vsaj eden in sicer znani Dolesi, dokaj pijan.	Verjetno se ga je
nabral	na	kaki kominformi.
stični kulturni prireditvi, kjer je vin0 glavna točka sporeda. Po prerivanju na stopnicah se je tov. Lipovec pred napadalci zatekel	y	stavnico tiskarne,
kjer so	ga	pred kominformi-
stičnimi »poDorniki za mir in proti uporabi atomske bombe« obranili nekateri naši tovariši.
Včerajšnji ponovni kominfor-mistični zlqčin je samo eden v dolgem nizu napadov na pristaše tržaškega naprednega gibanja. Pri tem moramo pa še zlasti poudariti, da gre pri včerajšnjem napadu kakor pri toliko drugih že prej zet prestopek proti svobodi tiska, ki je po zakonu kazniv. In če gospodje kominformisti mislijo, da se bodo taki njihovi napadi zaradi naše dosedanje potrpežljivosti lahko nemoteno nadaljevali, se bridko motijo. Napadalec Dolesi je sicer še v tiskarni "grozil,. da «se bodo še vrnili in da bodo nabili vse Po vrsti«. Toda mogoče ga bo le minila volja za take podvige.
Ob incidentu je v tiskamo takoj prišla policija, ki je enega od napadalcev, in sicer Do-lesija pridržala, medtem ko sta ostala dva pobegnila. Zanima nas, ali b0 policiji uspelo ugotoviti imena ostalih dveh napadalcev, s katerima mora biti Dolesi v zelo intimnih vezeh.
Ob isti priliki so se komin-formistični poštenjaki držali tudi pravila, kar je tvoje, je
Otroci so se vrnili iz kolonij v Sloveniji
Včeraj ob 11. uri so se vrnili naši otroci iz počitniških kolonij Iz Slovenije. Vlak je imel debeli dve uri in pol zamude vendar so matere in svojci potrpežljivo čakali vsak svojega otroka.
Ko so odprli vrata na perbn, so se starši disciplinirano postavili v špalir, tako da bi lahko vsak čim laže in brez težav našel svojega otroka in da bi požrtvovalne tovarišice iz AS1ZZ lahko otroke, ki bi jih slučajno nihče ne čakal, odpeljale domov.
Težko je opisati veselje in sreče, ki se ’je zrcalila z obrazov vseh prisotnih, ko so videli po treh dolgih tednih zopet svoje malčke. Fante je bilo nekam sram, ko so Jih mame poljubova-le pred vsemi, a dekletca so se rada zopet stisnila k mamicam.
Ze na prvi pogled se lahko opa_ zi, da ni nihče od otrok zbolel od »strahotne bolezni«, s katero so skušali kominformisti oplašiti tržaško prebivalstvo, da ne bi poslalo svojih otrok v «krvavo» Jugoslavijo. Pa saj nihče ni verjel njihovih laži niti takrat, danes pa so zdravi, srečni In zadovoljni otroci, pa prav tako zadovoljne mamice najboljši dokaz, da v Ju-^rslaviji ni niti lakote niti epidemij.
Otroci so bili trudni, nekatere skupine pa so vendar prikorakale s pesmijo v ustih. Mnogim so se takrat orosile oči, spomnili so se lastne mladosti, ali pa tistih časov, ko jih ni nihče vabil k svojim bratom v Slovenijo na počitniški oddih. Pa tudi tistim redkim, ki so kolebali med kolonija-
mi potujčevalnicami v Italiji in kolonijami v Sloveniji, ni vfcč žal.
Tatvinice in žeparske akcije
. Razne žrtve tatov in žeparjev so včeraj ves dan hodile •na policijske postaje v Trstu in okolici in prijavljale tatvinice in žeparske akcije. Prvi je prišej 27-letni Henrik Brai-ko, iz Ul. Madonna del Mare 7, kateremu so jz pokopališčne kapelice v Miljah, kjer je med delom odložil svoj suknjič, ukradli denarnico, v kateri je imel 5800 lir fti osebne dokumente. Druga tatvina se je pri merila v delavnici INAPLI na Pantaleonskem griču, kjer je 21-letnemu Robertu Ugoliniju iz Ul. Crosada 12, zmanjkala 10.000 lir vredna zapestna ura. Z Pantaleonskega griča moramo preskočiti v Bane, kjer je neznanec z nekega polja ukradel žensko kolo, denarnico z 2800 lirami in več pisem, kar je bilo vse last 28-letne Ane Šuster iz Ban 28. V Trstu pa je bil prav tako ob kolo 37-letni Josip Sila iz Ul. Ginnastica 46, kateremu je zmanjkalo kolo izpred bufeja, ki je na vogalu Ul. Beccaria in Oberdanovega trga Končno je vrsta še na Marti Markovič iz Pobegov, kateri je neznani žepar na že-lenjadnem trgu v Ul. Ottavia-n0 Avguste, izmaknil denarnico s 4500 lirami.
BODITE OPREZNI
pred ostanki orožja in razstreliva
Organi iavne varnosti so ponovno izdali poziv na prebivalstvo, naj pazi na ostanke orožja in streljiva, ki je v zadnjih povojnih letih povzročilo toliko žrtev in nesreč. Predvsem so "bili prizadeti otroci, ki jih take »igračke« privlačujejo, da se z njimi igrajo, dokler se ne Zgodi nesreča,
2e 22 tednov se ni zgodila na našem področju nobena nesreča pozročena od ostankov vojnega materiala. Pretekli teden pa sta dva otroka ponovno postala žrtev svoje otroške neprevidnosti. Včeraj pa smo javili, da si je neka žena v Lonjeru ranila roko zaradi eksplozije naboja,
ki ga je sama skupno z drač jem nevede vrgla v ogenj. Večina tekih nesreč se zgodi po neprevidnosti.
Zato ponovno opozarjamo starše in vse prebivalstvo, naj pazijo na ostanke vojnega ma teriala. Vsako odkritje bomb, nabojev ali katerega koli drugega strelnega ali podobnega orožja je treba javiti takoj varnostnim organom ali čistilcem min. Predvsem pa morajo star-
ši paziti na svoje otroke, jih podučevati. da se ne smejo dotikati nobene stvari, ki jih naj. dejo na gmajni, v gozdu ali na njivi.
Kmetje in meščani, ki gredo v nedeljah pa izlet po okolici, naj pazijo na te stvari in naj takoj javijo vsako odkritje strelnega orožja in streliva. Vsi naj se zavedajo, da vsako njihovo zanemarjanje lahko povzroči nedolžne žrtve.
moje. Nočnemu korektorju časopisa «11 Corriere di Trieste« je med ruvanjem namreč izginila denarnica z 2.000 lirami in dokumenti, ki jo je imel v žepu suknjiča, obešenega v korek-torsk; sobi, kamor so napadalci vdrli.
* * 44
Spričo tega najnovejšega zločinskega napada na naše uredništvo, pa zahtevamo:
1. da sodna oblast, ki je na zahtevo Vidalija in njegovega frakcionaškega »Centralnega ko miteja« postavila sekvestrskega upravnika za • poslopje v Ul. Montecchi končno že enkrat poskrbi, da ne bodo v to poslopje, v katerem se tiskata
dva tržaška dnevnika, zahajali več zločinski banditi, ki napadajo ha stopnicah poslopja naše urednike!
2. da oblast, ki zna v marsikakšnem drugem primerit, zlasti pa ko gre za kaznovanje našega dnevnika, tako striktno izvajati zakonske predpise, izvaja veljavne zakonske predpise o tisku, ki za oviranje svobode tiska z razbojniškimi napadi na novinarje, predvidevajo tudi primerno kazen!
3. da oblast po veljavnih prea piših kaznuje tudi tiste pisune, ki v kominformističnem tisku svoje pristaše hujskajo na izvrševanje zločinskih napadov na naše urednike!
Eno perečih vprašanj tržaške občine je še vedno podjetje ACE-GAT in delovanje njegovih ustanov. Tržaška cestna železniška mreža in splošni mestni promet avtobusov in trolejbusov je še vedno zelo pomanjkljiv in ne zadostuje potrebam prebivalstva. Predvsem tramvajski park je starodaven in seveda ne more vršiti svoje vloge. Po končani vojni se je v Trstu in v tržaški občini večkrat govorilo o cDnovi mestnih prometnih zvez. Sele sedaj so se spomnili, da je res potrebno obnoviti mestne prometne zveze in dati mestu večjo količino plina za domačo uporabo.
V torek zvečer je bila seja tr-
KAJ SE URAD ZA DELO OBOTAVLJA?
Priznati morajo sindikalne zaupnike
Enotnih razrednih sindikatov
Vodstvo tovarne ILVA in Tovarne strojev pri Sv. Andreju očitno sodeluje s kominformističnim in žoltim sindikatom proti Enotnemu razrednemu sindikatu
Pred tednom dni so Enotni razredni sindikati industrijskih delavcev poslali Uradu za delo pismo, v katerem zahtevajo, da Urad za delo skliče sestanek predstavnikov vseh sindikalnih organizacij in delodajalcev, da se reši vprašanje sindikalnih zaupnikov Enotnega razrednega sindikata v tržaških tovarnah. Urad za delo ni še odgovoril na omenjeno pismo. Zavlačevanje rešitve tega vprašanja s strani Urada za delo postaja nekam sumljivo. Znano je. da so kominformistič-ni sindikati. Delavska zbornica in delodajalci predvsem v podjetju ILVA skupno nastopili proti imenovanju zaupnikov naprednega sindikata v tem podjetju. Isto se dogaja tudi v tovarni strojev Sv. Andreja.
Enotni razredni sindikat industrijskih delavcev v Trstu je bil uradno priznan od oblasti in mora kot tak imeti tudi vse pravice, da preko svojih sindikalnih zaupnikov zastopa interese delavstva v fovarn*ah Ln Ipodjecjih. Pravico do sindikalnih zaupnikov in tovarniških odborov so si tržaški delavci priborili v osvobodilni borbi proti fašizmu. Ta pravica jim je bila potrjena tudi s strani anglo-ameriških okupacijskih o-blasti z ukazom štev. 4, ki je legaliziral tovarniške odbore in tako tudi njihovo delovanje v tovarnah in podjetjih.
V tovarni ILVA je vodstvo enostavno zavrnilo zahtevo delavcev in odgovorilo, da ono priznava samo tako imenovano notranjo komisijo, ki jo tvorijo kominformi-stični in žolti sindikati. Jasno je, da je ta odgovor neupravičen, in ne predstavlja samo diskriminacij je proti Enotnim razrednim sindikatom, ampak tudi sodelovanje med kominformisti, italijanskimi šovinisti in delodajalci, ki se skupno na vse kriplje upirajo pravičnim zahtevam naprednih delavcev, da bi uspešno razvili delovanje svojega sindikata.
Delavci podjetja ILVA in tovarne strojev pri Sv. Andreju zahtevajo, da se spoštujejo vsaj tiste pravice, ki so jim bile priznane na sindikalnem področju. Zahtevajo za svojo napredno sindikalno organizacijo enake pravice in enako zastopstvo, kot jih imata ostali dve sindikalni organizaciji, Zato je dolžnost Urada za delo, da čimprej ugodi zahtevi Enotnega razrednega sindikata industrijskih delavcev in (ja skliče sejo vseh zainteresiranih strank. Enotni razredni sindikat industrijskih delavcev bo na tej seji podal svoje stališče do delodajalcev, ki se v tej akciji odkrito vežejo z izdajalskimi Vidalijevimi sindikati in delodajalsko Delavsko zbornico, na škodo interesov tr-žaSkega naprednega delavstva.
beležiti, p a je bil tresk, ki je verjetno marsikaterega prebivalca tukajšnjega ozemlja zbudil iz pravičnega spanja. V tistem trenutku je namreč udarila strela v telefonsko linijo Trst - Tržič, zaradi česar je bila do poznega jutra prekinjena telefonska zveza med Trstom in Tržičem,
Nevihta je tako sa nami, meščani in kmečko prebivalstvo pa si še vedno želimo hladilnega in blagodejnega dežja.
Z "Vespo,, jo je podrl
Ob 11.55 je bilo, ko so včeraj V glavno bolnišnico pripeljali
79-letno Marijo Lavrič iz Ul. Molino a vento 22, katero je malo prej pred pokrito tržnico s svojo «Vespo» podrl 29-letni Vittorio Francesco iz Ul. Istria 10. Njene poškodbe pa so na srečo le lažjega značaja ter bo v 7 dneh zopet zdrava
Telefonski številki uredništva
93-808 in 94 638
Poštni predal 502
žaškega občinskega odbora, na kateri so kot o glavnem vprašanju razpravljali prav o remederniza-ciji mestne prometne mreže, dobave plina in elektrike. V tej zvezi je bilo govora, da je bil podjetju ACEGAT odobren kredit 2 milijard in 496 milijonov lir. Prvotno je bilo rečeno, da bo ACEGAT vrnil posojiio.v 30 letih. Organi Zavezniške vojaške uprave pa zahtevajo vrnitev posojila v 25 letih. Zaradi tega nesporazuma se vprašanje posojila še vedno zavlačuje. Vse pa kaže, da bo v kratkem posojilo odobreno in da .bodo vendar pričeli z obnovo tramvajske mreže, trolejbusov in vzpostavitvijo novih avtobusnih zvez. Obenem pa bodo v kratkem pričeli z gradnjo nove plinarne, ki bo dala dnevno 50 tisoč kubičnih metrov plina.
Samomor v Skednju
Po Ul. Sonclni in po vssm Skednju in okolici se je včeraj popoldne z veliko, hitrostjo raz. širila vest, da je 44-letni težak Olivo Debeluh, ki stanuje v isti ulici št. 15, napravi samo. mor. Bilo je pb 14, ko se je pokojnik spri s svojo zaročenko ter se nato zaprl v svoje stanovanje. Ker na trkanje njegovih sostanovalcev, ni nihče odprl, so zasumili, da se je v stanovanju odigrala žaloigra, 'zaradi česar so telefonirali nje. govi sestri Mileni, ki dela v tovarni Stcck. Ob prihodu njegove sestre so nato skupno s silo odprli vrata v stanovanje ter y eni Izmeči sob našli na tleh že mrtvega Oliva Debeluha, ki si je z britvico prerezal žile na notranji strani rok V vljini kcmolca, iz katerih pa je še vedno tekla kri. Njegovo truplo so nato odpeljali v mrtvašnico v Ul. Pjeta, kjer bo ostalo na razpolago sodnih oblasti.
Višje zavezniško vojaško sodišče v Trstu
Bivši tolmač SIB-a Bill obsojen na tri mesece zapora in na izgon
Prosvetno društvo v Barkov-ljah bo priredilo 11. avgusta za svoje člane izlet v Cerkno. Prijave sprejema tov. Tedi Scheimer le do 4. avgusta.
DAROVI IN PRISPEVKI
V počastitev spomina pokojnega FRANJA RUPENE darujejo: tov. EMIL in TONČKA COLJA 1000 lir za politične pripornike, tov. JOŽE MIHELJ '1000 lir v isti namen, tov. DANILO MICHELUZ-ZI pa 1000 lir za Dijaško matico.
Bivši tolmač pri angleški vojaški policiji SIB William Weil, ki je pod imenom BiH znan s procesa proti našemu dnevniku, bo moral po preslani zaporni kazni zapustiti Tržaško ozemlje
Septembra lani je višje zavezniško sodišče obsodilo našega glavnega urednika, ker je naš dnevnik med drugim objavil tudi vest o pretepanju šoferjev, ki so bili usluebeni pri RASC, s strani angleške vojaške policije SIB. Takrat je na razpravi igral posebno vlogo tudi William Weil — Bill, ki je bil od 1943. leta kot tolmač v službi pri angleških silah, v Trst pa je prišel decembra 1947. leta ter dobil službo tolmača pri angleški vojaški policiji SIB.
Bivši tolmač Bill se je po pričevanju šoferjev uslužbenih pri RASC, pri zaslišanjih v prostorih SIB-a «dobro» izkazal, saj r.i samo tolmačil, temveč tudi delil klofute, udarce s pestmi in brce. Na razpravi proti r.ašemu dnevniku je seveda, kot vsi ostali člani angleške policije, odločno tajil, da bi pri zaslišanjih v prostorih SIB kdo koga tepel. Sodišče pa je kljub temu verjelo prete-panim šoferjem in priznalo, da so se jih narednik angleške policije Spencer, tolmač Bilj in inšpektor civilr.e policije Lu-gnani res dejansko lotili. Na
podlagi te ugotovitve sodišča je bil nato Bill prestavljen v neki drugi urad angleških sil, kjer oa je marca letos odpovedal službo, menda iz zdravstvenih razlogov.
Dejstvo, da je bivši tolmač Bill prišel na zatožno klop, sega v dobo, ko je že odpovedal službo in mu je pričelo primanjkovati denarja. Kot mu očita obtožnica, se je pričel izdajati ali za oficirja angleške vojaške policije ali za inšpektorja policije ali pa celo za kapitana tajne policije (Intelli-gence Service) ter si od različnih oseb izposojeval denar. Na ta način si je po obtožnici izposodi] okoli 150.000 lir.
Vse na svetu pa ima svoj konec, kar se je dogodilo tudi v primeru Billa, proti kateremu je več oseb vložilo tožbo, da se jim je izdajal za oficirja in si izposojal denar. Sledila je njegova aretacija, večkratno prihajanje pred zavezniško sodišče za določevanje narokov, začasna svoboda proti kavciji 10.000 lir in razprava, ki je bila v petek 28. julija letos, ko je predsednik sodišča sodnik Bayllis odločil, da bo izrekel
sodbo na' včerajšnji dan.
Pred izrekom sodbe je predsednik sodišča na dolgo razlagal, kaj je ugotovila razprava, in prišel do zaključka, da je dokazala, da se je obtoženi Bill izdajal za to, kar mu očita obtožnica, da pa je na podlagi svojega ravnanja prišel do dobička samo v enem primeru, zaradi česar je obtožnico v toliko spremenil, da je obtoženec samo v er.em primeru kriv kaznivega dejanja, obseženega v nekem členu razglasa št. 2 ZVU, ker se je pri tožniku Benedettiju predstavil kot član angleške vojaške policije, v tem svojstvu pri njem iskal informacije o nekem avtomobilu, naslednji dan pa si o& njega sposodil 1500 lir.
Po zopetnem kratkem govoru branilca odv. V. Bologne je nato sodnik Bayllis bivšega tolmača Billa obsodil na 3 mesece zapora ter na izgon iz an-gloameriške cone Tržaškega ozemlja. Odločil je tudi naj obtožencu vrnejo 10.000 lir,* ki jih je vložil kot kavcijo za dosego začasne svobode. Bil pa bo moral vrniti izposojeni denar vsem upnikom.
ROJSTVA, SMRTI IN POROKE
Dne 2. avgusta 1950 se je v Trstu rodilo 12 otrok, umrlo je 6 oseb in porok je bilo 12.
Poročili so se: delavec Schni-der Pietro in gospodinja Pelos-si Maria Giuseppina. šofer Furlan Aldo in šivilja Tedesco Giu-stina, uradnik Leonardi Carlo in uradnica Coslovich Ivetta, uradnik Corsi Alfonso in gospodinja Starec Emilija, finan-car Persen Sergij in gospodinja Scattaini Adelia. pleskar Seppini Pietro in gospodinja Černe Oretta, agent civilne policije D’Agostir.i Bruno in gospodinja Geppi Bruna, mehanik Moreale Maurizio in šivilja Grizančič Gina,, pomorščak Radoslovič Josip in delavka Borri Nerina, mizar Štolfa Miroslav in Semolič Zorislava, delavec Markesič Bogomir in gospodinja Krevatin Antonija.
Umrli so: 54-letni Martinuzzi Eugenio, 57-letna Codellia Lu-cia vd. Pečenko, 34-letni’ Nukič Hamed, 85-letni Vidali Giovan-ni, 60-letni Riva Giuseppe in 81-letna Juch Carla vd. Spes-sot.
S! RADIO !■
JUG0SL. CONE TRSTA
(Oddaja na srednjih valovili 212.4 m ali 1412 kc)
ČETRTEK 3. 8. 1950
6.30: Jutranja glasba: 6.45: Poročila v ital. in objava sporeda; 7.00: Napoved časa - poročila v slov. in objava sporeda; 7.15: Jutranja glasba.	s
12.00: Opoldanski koncert; 12.30: Zabavna glasba: 12.45: Poročila v ital. in objava sporeda; 13.00: Napoved časa - poročila v slov. in objava sporeda; 13.15: Male skladbe velikih mojstrov: 13.45: Našim ženam (ital.); 14.00: Igra Veseli kvintet; 14.30: Pregled tiska v it.; 14.30: Pregled tiska v slov.; 15.00: Zaključek.
17.30: Politične aktualnosti (it.); 17.40:	Iz zakladnice Johanna
Straussa; 18.00: Poje tenorist Janez Lipušček; 18.20: Znane uverture; 18.45: Poročila v hrvaščini; 19 00: Glasbena medigra; 19.15: Poročila v ital.; 19.30:	Napoved
časa - poročila v slov.; 19.45: Pester spored orkestralne ■ in solistične glasbe: 20.30: Komorni zbor iz Trsta; 21.00: Radijski obzornik: Današnja Belgija (slov.);- 21.15: Musorgski:	Slike iz razstave;
21.40: Iz filmov in operet; 22.00: Feuilletons (ital.):	22.15:	Veder
večerni spored; 23.00: Zadnja poročila v ital.; 23.05: Zadnja poročila v slov.: 23.10: Objava dnevnega sporeda za naslednji dan v ital. in slov.: 23.15: 15 minut tangov; 23.30: Zaključeki
LJUBLJANA, M ARIBORi n rel. postaja NOVA GORICA
(Oddaja na valih 327,1; 188.9;
212,4: 202.1 m.)
ČETRTEK 3. 8. 1950
5.00: Jutranji pozdrav; 0.15: Napoved časa, poročila^ vremenska napoved in objava dnevnega sporeda; 5.30: Slovenske narodne pesmi; 5.50: Jutranja telovadba; 6.00: Napoved časa, poročila in radijski koiedar; 6.10: Jutranji koncert.
12.00: Opoldanski koncert; 12.30: Napoved časa in poročila; 12.40: Zabavna glasba raznih narodov; 13.20: Oddaja za pionirje; 13.40: Igrajo znani jugoslovanski violinisti; 14.00: Zabaval vas bo Veseli kvintet; 14.30: Ljudska univerza; 14.50: Georgi EneScu: Romunska rapsodija št. 1; 15.00: Napoved časa in poročila; 15.10: Samospeve J. Prochaske poje Franc Koren, pri klavirju Marijan Vodopivec.
18.00: Igra Peter Kreuder s svojimi solisti; 18.20: Pogovor s pionirji; 18.30: Samospevi Petra liji č,a Čajkovskega; 19.00: Napoved časa in poročila: 19.15: Dela L. van Beethovna; 20.00: Predavanje za izobraževalne tečaje; 20.20: Nekaj skladb za harfo; 20.30: Poje tržaški Komorni zbor p. v. Ubalda Vrabca (prenos iz Kopra); 21.00: Petletka naša teče...; 2120: Iz slovanske simfonične glasbe; 22.00: Prenos poročil Zvezne postaje Beograd:	22.15:	Zabaven	nočni
spored: 23.30: Poročila; 23.35: Konte oddaje.
Nogometne tekme za „Kraški pokal"
Nogometne tekme drugega dne tekmovanja za »Kraški pokal« se bedo vršile po tem sporedu: Ba-zovica-Sesljan na openskem igrišču po tem sporedu:	Bazovica-
Sesljan ob 9. uri, Prosek - Kon-tove! ob 17 in Opčine - Nabrežina ob 18.
NOVI FINANČNI DIREKTOR DR. UGO TORTORELLA, ki je bil imenovan r.a izpraznjeno mesto po upokojitvi dr. Rovera, je včeraj opravil vljudnostni obisk pri conskem predsedniku prof. Palutanu.
Selitev urada
Urad za izdajanje trgovskih in obrtniških koncesij se seli drugam in zaradi tega ne bo posloval v soboto 5. t. m. Od ponedeljka 7. t. m. bo omenjeni urad posloval na svojem novem sedežu v Ul. dei Rettori 2/II.
TRŽAŠKA BORZA
Zlati šterling 8000-8100, P* pirnati šterling 1570-1600, d0" lar 624..81, dolar (telegrafski) 684, švicarskifrank 143,65, 1$ francoskih frankov 168-172, 8V. strijski šiling 24.5-25.	'
MALI OGLASI
SOBO pri eni sami osebi, tudjj okolici, išče penzionist. PhJuJc bro. Ponudbe na upravo Prtu*1 skega dnevnika. ,
ODMEVI IZ SODNIH DVORAN
S krampom mu je prebil lobanjo
Čudno igranje otrok
V glavno bolnišnico so včeraj ob 17.30 pripeljali 8-letne-ga Nerea Subellija iz Ul. dei Porta- 95, ki ima razbito loba. njo, iz katere je priteklo malo možganske sokrvice, tako da bo moral ostati v bolnišnici okoli 30 dni. Njegova mati Li-vija, ki ga je spremljala, je po. vedala, da je njegovega sina po naključju pri igranju na nekem polju v bližini doma udaril s krampoon njegov sovrstnik Franc Brun.
in polepljena ladja
Včeraj ob 3 zjutraj je nad Trst med treskanjem. bliskanjem in zavijanjem vetra prihrumela nevihta, z neba pa se je kot iz škafa vlil težko pričakovani dež, katerega pa je bilo celo Za meščane, ki so si ga močno želeli, da bi malo ohladil ozračje, mnogo premalo, za kmečko prebiimlstvo pa ga je bilo kot Blaževega žepna.
Ce pa že nevihta ni nobenemu prinesla bog ve kako velikega olajšanja, je kljub temu preskrbela, da bo pri ljudeh ostala v spominu. Zaradi . po neihhti razburkanega morja se je na pomolu eBersaljeris potopila SO tonska ladjica ((Santa Maria delVArc o«, katero so morski valovi začeli butati ob' pomol, v podpalubje P a se je nateklo toliko vode, da se je potopila. Se predno pa je izginila s površja, se je ladjica med treskanjem ob obalr tako nagnila, da je z japiborom hudo poškodovala neko petrolejsko in bencinsko črpalko.
Drugi dogodek • v včerajšnji nevihti, katerega moramo za-
Prekupčevanje z mamilom
Zavezniško sodišče za določevanje narokov pod predsedstvom sod. Bayllisa je včeraj razpravljalo proti štirim obtožencem, in sicer proti ameriškemu državljanu, mornarju Franku Michalyju ter proti Tržačanom Lavu Russilu, Dioniziju Dungu in Sebastjanu Regliju, obtoženim, dg so prekupčevali z nekim mamilom. Dogodek, zaradi katerega so se znašli pred1 sodiščem, se je primeril več mesecev tega, na dan Pa je prišel pred kakšnimi 15 dnevi. Kaže pa, da zadeva ni tako huda in da nimamo opraviti s pravimi trgovci z mamili, temveč samo z lahkomišljenostjo ljudi, ki nas y življenju tako rada spremlja.
Obtoženi mornar Michaly namreč boleha na želodcu. Ko je pristal v Trstu, se je obrnil do obtoženega Riglija, s katerim sta skupaj odšla k Russilu, vsi trije pa nato k Dungu, ki je mornarju prodal okoli 1 gram nekega mamila, znanega tudi kot zdravilno sredstvo, ne da bi nato prodano količino mamila vpisal v register. Stvar je pozneje prišla na uho policije, ki je vse štiri aretirala in jih zaprla. Medtem ko so Trža-
čani s položitvijo 50.000 lir kavcije za vsakega dosegli začasno svobodo, je moral mornar ostati v zaporu. Sodnik Bayllis je včeraj odločil, naj obtoženim Tržačanom vrnejo položeno kavcijo, jim dovolil privilegij začasne svobode ter vse skupaj izročil v poslovanje rednemu sodišču. Ameriški mornar pa bo moral ostati v zaporu ter bo o njegovi usodi odločilo javno tožilstvo.
Obtožence sta zastopala odv. V. Bologna in Kezich.
Na kopališču sta kradla
Pred okrožnim sodiščem v Trstu, sta včeraj sedela na zatožni klopi 27 in 25-letna brata Michele in Benedetto Giancola, katerima je očitala obtožnica, da sta 29. junija letos v kopališču v Sesljanu ukradla hlače In srajco kopalcu Vittoriju De Lorenzu. Poleg tega sta bila obtožena tudi, da sta nameravala izvršiti tatvino y slaščičarno Milana Blažine v Sesljanu. Sodišče ju je od druge obtožbe oprostilo zaradi pomanjkanja dokazov, zaradi prve obtožbe Pa ju je obsodilo na 6 mesecev zapora in 4500 lir globe vsake-ga ter na plačilo sodnih stroškov.
Kadar gospodinja odda podnajemnikovo sobo
Pri Dor; Anzič v Ul. Giulia 176 že dolgo časa stanuje Giuseppe Bevilacqua, ki se je moral včeraj zagovarjati pred sodniki, ker je ukradel 5000 lir vredno zapestno uro ter 11.000 lir gotovine. Dne 25. junija letos je bil namreč z doma, njegova gospodinja pa je njegovo sobo čez noč oddala Mariji Pogorelčevi in Vladimirju Senici, ki sta hotela v sladkem objemu preživeti soparno junijsko noč. Ko ata od utrujenosti zaspala, se je Vrnil podnajemnik sobe, obtoženi Giuseppe Bevilacqua, ki je v svoje ogorčenje in presenečenje ugotovil, da ležita na njegovi postelj; dve nepoznani osebi.
Po pripovedovanju zaljubljenega parčka je obtoženec ob tej priliki njemu ukradel ročno uro, njej pa 11.000 lir. Obtoženec je odločno tajil obtoženo mu dejanje .zagovarjajoč se, da tega ni storil predvsem še, ker je imela ona denar baje med' nedrji. Sodišče pa mu ni verjelo tor ga je zato obsodilo na 4 mesece in pol zapora, 6000 lir globe ter na plačilo sodnih stroškov.
S srpom ga je udaril
Končno je Isto sodišče razpravljalo proti Petru Facchinu, obtoženemu, da je 5. junija le-
tos s srpom po desni roki udaril Romana Bisianija ter mu s tem prizadejal resne telesne poškodbe. Tožnik Bisiani se moral zaradi poškodb zdraviti okoli 40 dni, zaradi udarca pa mu je ostal na pol trd kazalec desne roke. Pq pripovedovanju tožnika je bil takrat obtoženec precej okrogel ter objesten, obtoženec pa je nasprotno zatrjeval, da je bil izzvan. Ker pa je obtoženec že star znanec sodišča, je sodišče verjelo tožniku in Petra Facchina obsodilo na 2 leti in 1 mesec zapora ter na plačilo sodnih stroškov.
Predsednik sodišča dr. O-štoich, javni tožilec De Franco, zapisnikar Piuk. Obtožence so branili odv. V. Bologna, E. Bologna, Kezich in Uglesich-
Po pretehu več dni pojasniena nesreča
Včeraj je v bolnišnici po večdnevni nezavesti prišla k sebi 70-letna Pelegrina Pecchiari. katero so v nedeljo ob 1 zjutraj našli v nezavesti na Trgu Giuliani. Domneva policije, ki je menila, da se je starka po. nesrečila po naključju, je bila pravilna, kajti bolnica je izpovedala, da je padla zaradi tega, ker ji je spodrsnilo, ko je stopila na lupino lubenice. Uboga starka si je pri padcu prebila lobanjo.
NOČNA SLUŽBA LEKARN
Cipolla, Ul. Belpoggio 4; Cre-vato, Ul. Roma 15; Godina Enea, Ul. Ginnastica 6; Pri Magdaleni, Istrska ulica 43; Sponza, Ul. Montorsino 9 (Rojan); Harabaglia v Barkovljah in Nicoli v Skednju imata stalno'nočno službo.
KINO
Rcssetti, Zaprt.
Excelsior. 16.30: «Fraznični dan«. Fenice. Zaprt.
Filodrammatico. 16.30:	((Berlin
Hotel«.
Alabarda. 16.00: «Na dnu S. Francisca«, H. Bogart.
Garibaldi. 15.00, ob 21.15: na prostem «Požar v Cikagu«, T. Power.
Ideale. 16.00: »Pustolovščina v Tihem' morju«.
Impero. 16.00:	«Vrt	čarovnic«,
Simone Simon.
Italia. 16.00: «Moški mojih sanj«, Ginger Rogers.
Savona. 16.00: »Zapuščena«, Dolores del Rio.
Viale. Zaprt.
Vittorio Veneto. 16.00: ((Izdajalec« Victor Mc Laglen.
Adua, Zaprt.
Azzurro. 16.00:	«Orel z dvema
glavama«.
Beivedere. Zaprt.
«Ob morju«. Zaprt.
Marconi. 16.00: na prostem 20.30: «Boginja na kolenih«, Maria Felix.
Massimo. 16,00: «Gospa ob rekis,-. barvni fiim, prepovedan mlajšim od 16 let.
Novo Cine 16.00: »Zlati škorpijon«. Bob Hope. Incom: Mitri-La Motta.
Odeon. Zaprt.	,
Radio. 16.00: «Cista diva«, Marta Eggert.
Venezia ' »Rasputin«, Harry Baur Vittoria. 20.00: ((Ciganka Jessy». Ljudski vrt na prostem. 20.45: «Mornar Simbad«.
Letni kino v Ul. F. Severo. 20.30: «Kobra».	„	,	I
Letni kino Rojan. 20.45:	«Vsak
ima svojo usodo«.
Letni kino na Rotondl, 20.30: «Mali orjaki«.
Skoljet. 21.00: ((Jetnik na otoku morskih pso»v».
ADRIA-EXPRESS
JletOMmie u \ffoveMp'
Po zelo zmernih cenaS Vam nudi ADRIA EXPRE» letovanja v najlepših kraj«1 Slovenije po želji za 7 ant 14 dni itd. na BLEDU, v H GASKI SLATINI, v LOSM DOLINI, v LOGU PRI T11®1; TI in v drugih krajih. EP jave sprejema potovalni
rad ADRIA- EXPRESS,
(Ji.
Fabio Severo 5b, tel. 29^
IZLETI
ADRIA-EXPRESS
20. AVGUSTA IZLET
v Ajdovščino Bovec-Trento in Postojno
Vpisovanje pri vseh potoV«j nih uradih do 5. avgusta t-
IZLETI
ADRIA-EXPRESS
27. AVGUSTA IZLET
v VIPAVO KANAL TOLMIN in OPATIJO
Vpisovanje do 12. avgusta
tl
Mizarji podjetniki
Deske Kov e, n,t
snove i” JT
kmetovalci!
šče, furnir, parkete 'udi najugodneje
[
0 tub cit p !	MMeU*'1
II. REPUBLIŠKO RAZSTAV^
' y LJUBLJANI (okatim mdaMle, o$
od 22.VII - 6.VIM \ in komimalm ddaoiidi Itevija oblatil - Zabavišče
ZARADI 50% POPDSTA KUPITE »A ODH. POSTAJI OBRAZEC F
RAZPIS
ZA SPREJEM V DVOLETNO KMETIJSKO SOLO GRMU PRI NOVEM MESTU (POLJEDELSKO)
jih
Pouk se prične 15. septembra 1950. Prošnje 51 at.
mamo do 25. avgusta. V šoli je ženski in moški m Šolanje je brezplačno. Hrana je domača in tečna.
tern«1
■ r.aP0'
Teoretičen pouk je vezan tu na praktične vaje i-<’ j sestvu tako, da se učenci nauče gospodarjenja na it jem kmetijskem obratu. Poleg praktičnih predmetu , uče tudi splošnih: slovenščine, računstva, zgodovine, ljepisa itd.	•
Mladinci in mladinke, obračajte se na šolo, kj«r ste dobili vse zaželene podatke o vpisu.	j,|.
KDOR IMA VESELJE DO POLJEDELSTVA — V JAVI SE!
KOPALIŠČ? Sv. NIKOLAJ
&h^
KOPANJE — PLAZA — PLES — IGRE — BIFE "
RESTAVRACIJA — KONCERT	(
WEEKEND HIŠICE Z DVEMA ALI THEMI POSTELjA
Zveza po morju ob delavnikih:
IZ TRSTA ob 8.30, 10.15, 13.30 IZ SV. NIKOLAJA 0 Parnik VETTOR PISANI	11.15,	14.30,	19	Ap|l
ob 7.50, 11.00, 14.00	parnjk	VETTOR	pIS
ob 18
OB NEDELJAH IN PRAZNIKIH	,3»,
IZ TRSTA ob 8.30, 9.30, 10.30 IZ SV. NIKOLAJA 0* j5( 11.30 13.15	10.30,	11.30,	12-30'.2J
17,30, 19.30, 18, zu’ v(ff
AVTOBUSNA ZVEZA ob delavnikih in praznikih bušne postaje (postajališči Sv. Ana in Zavije)
Iz Trsta ob 8.30, 11.30, 14,30 Iz Sv. Nikolaja ob 10, 13, 21.
— 3 —
3. avgusta 1950
Podružnica uredništva in uprave Primorskega dnevnika v Gorici - GL Silvio Pellico 1\11. nadst, - Telefon 11-32
PO
ARETACIJI dr. SFILIGOJA
Pošteno prebivalstvo Corice se zgraža nad fašističnim Istophom krajevnih oblasti
priliko
p°šteni Goričani, brez razli-
PrenSr0dnosU in Pomičnega ^pričanja, obsojajo nezasli-^“0 akcijo tukajšnjih oblasti,
zadnl -?-Vedno zatekajo k na-'nom m fašističnim zako-
relimln V !vezi s tem k zasta v. , 2l°činskim obsodbam.
slišat- ^Utek imarao
čun P! PrlPombe na ra-italiin *astnib predstavnikov t, L e republike, če; da si zal7 vedno niso na jasnem, toliki Je zadnP vojni padlo je 5 Pni bonov ljudi in zakaj
KineLienkrat toliko milijonov na 0 PQ ječah in taboriščih, j. n° to splošno zgražanje
Prefekta a^P1ipravil° g°riškega
Doktir. i , ga- da ie včeraj
Ugojpv ^ Sebi zast°Pnika Sfi-svet,, Siratlke v občinskem Prika,?;.BratUŽa 'n mu skušal
Učijo dr’ Sfir6 V ZV6i'i Z are' vojaško ' g0la odgovorno
z Vso avtn da pa se bo on ziio	eto Mvzel za revi-
najboljši potek procesa.
Se te vrniti ? ,e v Jusoslavijo
n; vL Vema latoma se je 461et-: Barija cd*
vijo in jr “a del° v Jugosla-
ftta^p'bi_obiskal svoje do-rednim ^„?5!sel. is y Italiio
ni Vi«	ieioma	se je 4blet-
m TnQ Ceralli iz BarUa cd-
in-§re Pa de*° v jugcsla-le na vlit -° tudi stoiriI' stopU, ...Bil ric°. kjer i!” S! pripelial v G<>l razpravi 1848 ip. 1 neli:e noči januarja bodeč« a Z lalrlecto preskočil ke IbJ*0 ‘n Se tako brez vsa' s!°Vanxk °Sti znašel na iug°-k°j našefm 02emliu, kjer je ta-čve 2aPoslitev in ostal čez mislil da -6d mesecf se je do-' in
k izdalP°*ni.m listom> ki mu ga Magrebu j,alii,apski konzulat v ianslja ti ie stopil na itali Policj:., a Pa SQ ga tukajšnje ^^javilp6,^1^4! zaprle in ga hitega j. s°dhiji zaradi nezako-59 ZatemeS^°Pa meie- Nekaj ča-*¥secP S° ga obsodili na tr' strr>5uP°ra in Plačilo sod IjSto ;p _°v> toda pogojno in ■ * tarin tabi po nekaj ted'
/Pililo *a^ko objel svojo Hi*°stai je nekaj časa > V gI Pred kratkim zopet °Pej Pte«flco z namenom, da ,9 dej0 skoči mejo in se vrne 5at Hlu agoslavijo. Teda to-8a Hm 9r.eaa ni bila mila in za-
spoštljivo izrazil. Agent je hotel De Grassija zaradi žalitev policijskih oblasti aretirati, toda ta je pozval vse ostale naj agenta premikastijo in njega rešijo zapora. Njegovi prijatelji, in sicer 23-letni Henrik Tognon, 21-letni Anton Ciar-bellini, 19-letni Nikolaj Lun-gan, Anton Corbatto in 25-letni Gentile Lugnan so agenta pošteno naklestili in nato zbežali.
Toda že naslednjega dne je policija izledila vseh sedem in jih prijavila sodnim oblastem. Pred goriškim sodiščem so se včeraj vsi enako zagovarjali in zatrjevali, da, so agenta naskočili, ker je ta že položil roko na samokres in orožje hotel uporabiti proti De Grassiju. Po zasliševanju ' številnih prič in obrambnega zagovora ie sodnik dr. Suich spoznal vse obtožence za krive in obsodil Tognona in De Grassija vsakega na 6 mesecev zapora, Ciarbellinija, Lugnana in Marchesana vsakega na 7 mesecev zapora in Cor-battija pa na 10 mesecev in 15 dni zapora. Za vse je kazen pogojna. Kar se pa tiče Zen-tillinijeve, k; se ni zglasila na razpravi, je sodišče na predlog javnega tožilca odredilo, da bo proti’njej postopalo na posebni
Vsi Slovenci
ki pridete na izlet ali letovišče v TRBIŽ
obiščite qostilno „ OuUto.ua
v TRBIŽU
Na razpolago so Vam SOBE in PENSION Z ODLIČNO DOMAČO KUHINJO
Priporoča se lastnik
Nikolaučič
Nesorazmeren porast cen nekaterim živilom
so zakrivili kupovalci sami s pretiranim povpraševanjem
cez mejo
Predsnočnjim se je jugoslovanski državljan 32-letni Lojze Aran nenadno znašel tostran meje v bližini severne postaje. Tam so namreč naleteli nanj karabinjerji in ga takoj pospremili na urad obmejne policije. Lojze Aran je tam izpovedal, da je doma iz Maribora, da je na postaji zaposlen kot mehanik in da je nevede prestopil mejo, ker m vajen teh krajev. Obenem je poprosi], naj bi ga Čimprej pospremili zopet nazaj v Jugoslavijo.
Nekaj podobnega se ie primerilo 60-letnemu italijanskemu beraču Ugu Tosiju, ki se je pred dnevi obiral okrog goriškega pokopališča ter zašel predaleč čez polje. Jugoslovanski stražar je Tosija odpeljal na obmejni urad V Solkan, kjer je mož pojasnil, kako je neprostovoljno zašel preko meje. Takoj, zatem so ga jugoslovanski obmejni organi izročili italijanskim, oblastem na bloku ob Rdeči hiši.
V zvezi z dogodki na Koreji se je menda .v vseh deželah razpasla med prebivalstvom nekakšna plahost, bojazen pred novim pomanjkanjem, ki je neizogibna posledica vsake vojne in ki lahko zajame tudi y. samem sporu neprizadet? države in kraje. Ljudje so v. splošnem podvrženi vojni ali drugačni mrzličnosti tudi v primerih, ko za to ni nikakršnih vzrokov. Izmišljena vest ali povsem nepomemben dogodek spravi čestokrat iz ravnotežja celo treznejšega človeka, zlasti še potem, ako takšno vest nestrpno širi vsa njegova okolica in mu sploh ne da časa za treznejši premislek.
Nekaj podobnega se ie dalo v zadnjih tednih opaziti tudi v goriški pokrajini in posebej v mestu samem. Na mah so namreč poskočile cene nekaterim živilom, zlasti kolonialnemu blagu, kar je upravičeno rodilo zaskrbljenost tudi med ■onimi, ki vedo, da je Koreja daleč in ki verjamejo, da porazne izkušnje zadnje vojne vendar ne morejo dovoliti trenutnim tolmačem svetovne politike ponovnih nevarnih poskusov v tej smeri.
Nihče se doslej ni potrudil pojasniti, kje moramo iskati vzroke tem hipnim in nesoraz-
dodobra pomiriti javnost. Nam sicer niso znane podrobnosti glede transportnih razmer in bi morala s tein v zvezi dati javnosti posebno poročilo oblast odnosno kompetentni trgovski krogi, vendar že s splošno ugotovitvijo, da so se nekatere prevozne ladje zakasnile na poti, lahko pokažemo na glavni vzrok trenutnih podražitev nekaterih vrst blaga. Predvsem velja to za kolonialno blago, ki je stalno vezano na dovoz z drugih kontinentov. Cim pa so se dvignile cene kavi, čaju in podobnemu blagu, je bilo med ljudstvo že zaneseno razpoloženje, kj je potem samo skrbelo za porast cen tudi ostalim življenjskim potrebščinam. V splošni zaskrbljenosti pred pomanjkanjem se je ta in oni ta. koji lotil kopičenja zalog in z zmešanim opravičevanjem takšnega postopka razburjal -še svojo okolico.
Grosisti in špekulantje so, kajpada, nastali položaj naglo spregledali/ga naglo izkoristili in s tem pripomogli, da se je na pr. olje v pičlih osmih dneh podražilo za nič manj ko 10Q lir pri litru, prav tako za 100 'lir, maslo za 7 do 10 lir pri kosu itd..
Nadvse zanimivo pa je, da so cene otrobov poskočile za 15
mernim porastom cen, akorav- lir v nekaj dneh in da skoroda
no bi se dalo to obrazložiti na najpreprostejši način in s tem
ni mogoče sproti zalagati po-vprasevalcev in to v času, ko bi
moral kmetovalec razpolagati z največjdmi količinami te vrste krmila. Zakaj suša, ki ga je pripravila ob krompir in koruzo, mu pri žitu vendar ni napravila občutnejše škode. Kakor kaže, je poplah zajel tudi podeželje in ker skrbi vestni kmetovalec v prvi vrsti za svojo živino, se je bržkone zbal, da bi ne zmanjkalo potrebne krme. Nemara pa je temu vzrok ravno ničen pridelek koruze in krompirja, k; vsekakor predstavljata najvažnejše hra-nivo pri vzreji prašičev. S te strani bi bilo kajpada povečano zanimanje za otrobe vsekakor upravičeno; toda suša vendarle ni prizadela vseh pokrajin enako’ in prevozni stroški prav gotovo ne bodo dvignili cene tako visoko kakor jo je dvignilo pretirano povpraševanje.
V ostalem pa je zaenkrat bojazen pred splošnim pomanjkanjem popolnoma odveč. Najboljši dokaz temu so popusti na tekstilnem blagu, čevljih in podobnih potrebščinah, kjer bi cene prav tako rasle, ako bi bila vojna psihoza globlje utemeljena. Povsem upravičeno je torej mnenje, da so temu krive lokalne tehnične razmere, ki so preprečile zadostno in pravočasno založitev tržišč z nekaterimi vrstami blaga.
Goriški poljedelci odnesli častni pokal
na mednarodni sadjarski razstavi v Veroni
Goriški poljedelci, ki so se pred časom s svojimi sadnimi pridelki udeležili sadjarske razstave v Veroni so na njej, zaradi lepote in dobre kakovosti svojega sadja odnesli srebrni Častni pokal, ki ga je deželni svet za poljedelstvo dodelil tej mednarodni razstavi za najboljšega razstavitelja. Goriški sadjarski pridelki so bili na tej razstavi zelo cenjeni in posebno pozornost so vzbujale krasne breskve posebne vrste, hruške pa tudi jabolka.
Dejstvo, da so goriški' poljedelci odlični strokovnjaki v sadjarstvu potrjuje tudi veliko povpraševanje po našem sadju iz tujine, kamor gre 50 odstotkov našega - sadnega pridelka. Na domačem trgu naši kmetovalci prodajo le okrog 15 odstotkov svojega sadja in ostalih 25 do 35 odstotkov ga prodajo Pa na drugih državnih trgih.
Is Iršiča
Izplačila predujmov v tržiški ladjedelnici
Direkcija CRDA se je odločila izplačati o priliki 15. avgusta delavcem in uradnikom predujme na račun trinajste plače, odnosno 200 delovnih ur. Delavci in uradniki bodo prejeli 4000 lir; specializiran; težaki 3500; težaki 3000, delavke in vajenci pa 2000 lir. Vsi oni, ki nameravajo dvigniti predujem, morajo vložiti preko notranje komisije prošnjo na direkcijo.
IZ SODNE DVORANE
Petnajst goriških mesarjev
na zatožni klopi
Dvorana za občinstvo na goriški kazenski sodniji je bila včeraj natrpano polna. Tudi na hodniku so postajale skupine ljudi in v sodni dvorani je pred sodnikom dr. Ballarinom poleg številnih odvetnikov stalo petnajst obtožencev. Zato je bilo ozračje kar dušeče in vsem so po čelu in vratu curljale debele kaplje znoja. Za razpravo, pri kateri so se morali zagovarjati skoraj vsi goriški mesarji, je vladalo medi poslušalci veliko zanimanje in nihče ni pred nje-nim koncem, čeprav je bila vročina neznosna, zapustil dvorane.
Debela obtožnica, ki jo je sodnik urno prelistoval je očitala petnajstim goriškim mesarjem, da so leta 1946—47 zaklali več živine, ne da bi jo podvrgli živinozdravniškemu pregledu in da so kože skrivno prodali in se tako izognili plačilu potrošniškega davka. V tako delovanje, ki je pravzaprav neka vrsta tihotapstva so bili zapleteni sledeči mesarji: 4Sletni Rihard Fornasir iz Loč-nika, 561etni Alojz Badalič iz Ul. Virgilio 15, Rihard Leghis-sa iz Ul. Orzoni 38, Franc Fe-resin iz Ul. Leopardi 14. 521etni Viktor Spangher iz Ul. Foj-mi-ca 6, 531etni Karel Piciulin iz Ul. Cipriani 5, 46-letni Ermene-gild Scarei iz Ul. V. Veneto, 371etni Friderik Pelicon s Kor-na, 481etni Ivan Rijavec iz Ul. Formica, 421etni Ivan Makuc iz Ul. Volta 8, 351etni Gilbert Ber-naba iz Ul. D. Bosco, 431etni Henrik Nanut iz Ul. IV. november, 291etni Ladislav Kogoj iz Ul. Alviano 16, 341etni Ivan Kogoj iz Ul. Alviano 16 in 391etna Albina Godena iz Ul. Perini 14.
Vsi so pri zasliševanju zani-
kali vsako obdolževanje in se zelo zamotano zagovarjali. Njihove izjave pri. zagovoru je podprlo kar šestinpetdeset prič, prič, ki jih je sodnik zasliševal celo jutro. Nekatere med obtoženci so finančne oblasti dolžile tihotapstva 40 in tudi 50 živinskih kož, drugim pa je obtožnica očitala, da so se izognili plačilu potrošniškega davka samo za dve, tri največ pet kož.
Vse obtožence sta si pri zagovoru razdelila odv. Devetag in Blessi, ki sta v njihova obrambo lahko spregovorila šele popoldne. O zaključku razprave bomo poročali jutri.
Nesrečna kmetica
Včeraj popoldne je 55-letna kmetica Palumba Adele iz Loč-nika hotela s polnim vrčom odpadkov do hleva, ki je na drugi strani dvorišča njer.ega kmeč kega poslopja. Ker so prašiči od lakote že krulili je Palum-bova pospešila korake, toda prav pred svinjakom se je spotaknila in padla. Pri padcu se je oprijela na desno roko, ki se je pod težo telesa zlomila. Rešilni avto Zelenega križa jo je pripeljal v goriško civilno bolnišnico Brigata Pavia. Ozdra vela bo v tridesetih dr.-eh.
KINO
VERDI, 17: «Gospod v fraku«, R. Skelton in E. Powel; VITTORIA, 17 ((Pristaniški u-porniki«, F. Mac Murray; CENTRALE, 17: ■ ((Profesor trobentač«, C. Cpmpanini; MODERNO, 17: ((Vražja glasba«, J. Garland;
EST1VO, 21: ((Čarobni studenec«, G. Cooper.
EDEN, 17: »Osvojitev zapadaaj
«h,l	m ona iniii
. ^ obii'J.egovem Poskusu ga j- e3hi stražarji. Zaprli Z*1" Obla J8 ZoPet prijavili sod nam 601 :n sicer tokrat za-VčeP1.aVatlega prestopa ^enski so ga na goriški
bS!! ha ^niji zaradi tega ob-9c,Io 21 rJ, mesece zapora in p -000 lil' globe.
so agenta vCkne varnosti
st? kazemkl>ldne so na gori'
“5*11 inskeim sodišču pre-* 7. 7^iSO(^,en Primer.
‘Leniče ega iun‘ia ie nTn*ev' iz Gradeža po-in .D 21-letno Zentili-r° Polnoči “1° v njeni družbi fc-lh°vo muPpolb.oči pa se v ,1 fant ki Priključi še sed-
b ° družbo vseiTabl edino žen'
t! Zen til io- ostalih na ke-
taŽU* kakor D^Va ®e ie d™-bdzvala PrVemu povabUu ? ecem n *Ia 2 zadnjim lbn kopi'°bKrež* ]n se tam k* ^ k; v,/ Aninem svitu.
hllo 5oH Pri k0ZarCU h u in -,.i ravnanje po
hr?.dr2neža v*1!!' S0’ d'a Bodo
ef.batelj*c ’ ilrn ie odpeljal
u k rn POŠteno nahrulili.
^alu izsSl1 in ga tam kaj
> JS£; 2 niim -
( U Pozni kdti in tak<> vzbu-
Tisti
kv.
lei
rnost
nočnih stražar-
Zene se pripravlj aj o na volitve
Do zmage ljudske revolucije niso imele naše žene nobenih človečanskih pravic. Takoj po osvoboditvi so naše žene imele pravice, kakor vsak moški pri volitvah in na vsakem glasovanju.
Pri gradnji in pri kulturnem gospodarskem dvigu sodelujejo naše žene, ker ]e tako bodo dvignile življenjsko rayen sebj jn svojim otrokom. Kakor 'vsa-ka druga organizacija pravtako ifUsr tudi ženska organizacija svoj odbor, ki j.e izvoljen na tajnih volitvah.
Kakor predvideva statut že. na, da se vsake dve ali tri leta morajo izvesti ponovne volitve kjer reorganizirajo ali izvolijo popolnoma nov odbor. Prav zato bodo imele letos od 1. do 29. septembra svoje volitve, v krajevne, mestne, okrajni in o-krožni odbor, kjer bodo izvolile tiste predstavnice, ki delajo za ljudstvo in v katere inia ljudstvo veliko zaupanje.
Naše žene so že vse pripravljene voliti ali ni to dovolj, marveč hočejo pokazati svoje uspehe na teh volitvah. Zaradi tega P° vseh vaseh tekmujejo v čast volitev, katere so velikega pomena da si bodo same žene izvolile svoje predstavnice, ki jih bodo zastopale v okrajnem ali okrožnem odboru. Pravtako bodo same obravnavale vse probleme materinstva in za zboljšanje socialnih pogojev otrok delavcev in kmetov.
V tem tekmovanju So napravile nad 4.040 delovnih ur. Odlikuje se IZOLA ker so napravile žene iz Izole nad 2700 delovnih ur pri dograditvi otroškega vrtca. Zašile so vse obleke in pripravile vso opremo z udarniškim delam, tako da so skoraj dokončno dograditev doma za svoje malčke napravile vse z udarniškim delom.
Okrajni odbor žena je v znak priznanja njihovega požrtvovalnega dela organiziral en izlet v Slovenijo. S tem izletom bodo videle kako gradijo v Jugoslaviji ter kako skrbijo za svoje otroke, da bodo vzgojile zdrave v novem duhu — v
duhu bratstva in enakopravnosti.
2e po vseh vaseh so imele predvolivne sestanke razen Vanganela, ki je ena izmed najboljših vasi, je bijo samo 6 žensk na sestanku, kar je vidna malomarnost dosedanjega odbora. Zelo umestne diskusije šo se razvile, kakor za zgraditev otroških vrtcev in 'o materinstvu.
Pred dnevi so bile dve članice 'okrajnega odbora ASIZZ na obisku svojih otrok v počitniških kolonijah v Sloveniji. Istočasno so jim nesle razna darila sadje in drugo.
Pretekle dni so bile na obisku v našem okrožju žene iz Nove Gorice. Obiskale so kmečko delovno zadrugo v Šmarjah, otroški vrtec v Šmarjah, otroški Vrtec v Izoli, v Piranu in v Kppru.
Ob povratku so se zahvalile
Podružnica uredništva Primorskega dnevnika v Kopru - Gl. Cesare Batlisti 2 - Telefon 70
(thitp m citaite
fllimolhlu dimmilil
našijn ženam za dober sprejem in so bile zelo zadovoljne ter so povabile naše žene, naj pridejo k njim na obisk, kjer gradijo na razvalinah in ruševinah novo socialistično mesto.
V predvolivnem tekmovanju delajo ng vseh poljih našega gospodarstva. S tem bodo veliko pripomogle k izvajanju enoletnega gospodarskega plana.
Kolonije v Srbiji
OBVESTILO Poleg kolonij v Sloveniji, daje tudi L. R. Srbija na razpolago za okraj Koper 30 mest za letovanje. Skupina odpotuje 11. t. m. V poštev pridejo otroci od 10 do 12 let starosti. Prednost irhajo otroci udarnikov in drugih zaslužnih delavcev.
Prijave sprejema Odbor za kolonije pri Poverjetništvu za socialno skrbstvo Okrajnega L. O. do 7. t. m..
Odbor za kolonije
263.520 prostovoljnih ur v skupni vrednosti 4.479.840 dinarjev
Prispevek naše napredne mladine v izgradnji socializma v okrožju
Odmevi okrajne partijske konference v Izoli
Ne rnorem si predstavljati večjega zadovoljstva kot sem ga občutil v nedeljo, ko sem prisostvoval v Izoli okrajni par tiiski konferenci, kjer so vse množične organizacije polagale obračun svojega dela za prvih šest mesecev tekočega leta. Za to okrajno partijsko konferenco so se vse množične organizacije temeljito pripravile že pri volitvah v krajevne partijske organizacije in istočasno s tekmovanjem, da tako podprejo gospodarski plan, začrtan v začetku leta od ljudske oblasti, ki ne obljublja medu in mleka. ampak pove vsem tako kot je: treba je, da trdo ir; odločno primemo za delo, ker le tako si bomo zgradili boljšo bodočnost.
Ko je bila otvorjena debata, sem z zanimanjem sledil posameznim tovarišem v njihovih izvajanjih. Bilo je polno dobrih in tudi manj dobrih posegov v debato. Ce me je posebno zanimala debata predstavnika mladine, je mogoče vzrok tudi dejstvo, ker sem za časa borbe dajal kot propagandist — oboroženi mladini navodila — kako naj bo borbeno-revolucio-narna, kako naj pokaže z živim zgledom pot vsej naši mladini, pot oborožene borbe za u-ničenje in izgon okupatorja.
Ko je stopil pred mikrofon predsednik okrajnega odbora koprske mladine, tovariš Pe-tronio Aldo, Italijan, sem postal pozoren. Vročina julijskega dneva, ki je bila skQro
Jjh skimiv,s.e.pzibl‘žali razbur-
tStj" io hoteb p°-
> Od	kaze'	da se je
. Hu nm^Q«ničev in sicer ^ntu • 6 raSsi Anton proti  .... Javne varnosti zelo ne-
""""""liiiliuiMiiMilUMUHmiinMHiiinunnHHiinuiimiUMnmlHnMMMm KIH  .......................................................................................................................................
A-;.	_	V
neznosna, je stopila v ozadje. Tu, v dvorani «Arrigor.i» je bilo tako resno — delovno o-zračje, da ga vročina ni mogla skaliti.
Tovariš Petronio je v italijanščini govoril o delu mladine koprskega okraja. Ker je njegov poseg v debati zelo konkreten, ga prinašamo skoro v celoti.
«Na podlagi političho-gospo-darskega in organizacijskega poročila smo lahko ugotovil; velike uspehe, ki so bili doseženi v prvem enoletnem planu v borbi za izgradnjo socializma pri nas. Ti uspehi dokazujejo visoko zavednost delovnih množic, ki pod vodstvom KP gradijo socializem.
Lahko rečemo, da ima pri vseh teh uspehih precej zaslug tudi naša mladinska prgar.iza-cija, ki je v zadnjih mesecih napravila nič manj kot 206.208 prostovoljnih ur pri gradnji zadružnih domov, pogozdovanju, popravljanju cest. vodnjakov, mostov in šol in tako prihranila ljudski oblasti 3,505.636 din.
V mladinskih brigadah jP so^ delovalo v tem času 398 mladine, ki je napravila 57.312 prostovoljnih ur v vrednosti 974 tiSoč in 304 din.
Skupno je mladina dala v prvem šestmesečju 263.520 prostovoljnih ur v vrednosti 4 milijone 479.840 din.
Poleg tega je 100 mladine so-delpvalo še v frontnih brigadah, nekaj nad 100 jih je odšlo z italijansko frontno bri-
gado na gradnjo Novega Beograda, čez petdeset pa se jih pripravlja za brigado, ki bo sestavljena v tekočem mesecu.
Na organizacijskem polju je imela mladina 351 množičnih sestankov, 117 mladine je sodelovalo na raznih tečajih, 2850 pa jih je sodelovalo pri Titovi štafeti. Komunistična mladina pa je imela še posebej 105 sestankov. V vrste komunistične mladine je bilo sprejetih 72 članov mladinske organizacije, ki bodo v prihodnosti vodilni kadri v KP.
Vse kar smo navedli zgoraj dokazuje, kako je mladina navezana na ljudsko oblast in na Partijo. Ta ugotovitev je tudi dokaz, da je ni naloge, ki jo da KP, katere bi naša mladina z navdušenjem ne izvedla do konca.	r
Ne bi bilo prav, če bi na tej konferenci govorili samo o u-spehih mladinske organizacije. Kot zavedni partijci smo vedno govorili tudi o pomanjkljivostih in negativnih pojavih našega dela. Glavne napake in pomankljivosti bi bile naslednje:
Opažamo pomanjkanje poli-tično-ideološkega dviga komunistične in tudi vse ostale mladine. Tu je vzrok, da vpliva na našo mladino tisti del mladine, ki dela v Trstu, ki je pod vplivom reakcije jn duhovščine, katera je razumljivo nasprotna naprednemu razvoju mladine, Po drugi strani pa se čuti vpliv razlaščenih malome-
ščar.ov, posebno v manjših mestih in krajih, kjer jih še podpirajo razni privatni posestniki.
Zelo resno vprašanje so razni zabavni plesi, katere poizkuša prenesti tržaška, reakcija tudi v našo cono. Ali se vam ne zdi, tovariši, da se tako poskuša vnesti med vrste r.aše mladine malomeščansko mišljenje?! Tu je treba nastopiti z vso odločnostjo in povedati tisti mladini, ki to prenaša iz Trsta, da je dovolj. Dolžnost vsakega člana KP, posebno tistih, ki so v vsakdanjem delu v stiku z mladino, učiteljev, profesorjev, personalnih referentov po tovarnah in upravnikov ter vseh tistih, ki imajo v tem že svoje izkušnje je, da pobijajo z vsemi sredstvi te tendence, ki škodujejo vzgajanju naše mladine v socialističnem smislu.
Tudi na drugem kongresu KP je bilo podčrtano, da je dolžnost vseh članov KP sodelovati pri vzgoji mladine. Vsem partijcem mora biti jasno, da je vzgoja mladine iz politične, gospodarske, kulturne, ideološke, tehnične ir; organizacijske strani, stvar vsakega člana Par tije.
Za naprej bomo morali posvečati vse več pažnje naši mladini, ki je steber ljudske oblasti in naš prihodnji vodilni kader v ljudski oblasti.
Uspehi zadruge v Šmarjah
Letos bod<\ pridelali 250 stotov pšenice in 500 hi vina
Ze aecembra 1948 se je zdru-ilo 23 kmečkih družin, ‘ kate-j’sofro ve85ii*^se posedovale
žilo re
le manjše kmetije. Vsi ti mali posestniki so pod fašizmem hlapčevali raznim mogotcem, ki so jih izkoriščali in izžema-1L da so počasi spravili vso niihovo imovino na beben. Na ta način so veliki gospodje ko. pičili denar in postavljali industrijo za izkoriščanje delovnih ljudi. '
Partizansko taborjenje na Rižani
*kiit
iMo
I
dovinski roman
ga „Jerl ml blizu pride, te-. bdarlm, da se bo še an domislil, kdo ih „7nato vPiJe Blaž.Mozol
Ni
na
3e'» bah
žlve oCl tek»i° 8a. g e, °d enega do druge-v Bi i * 30 se te?kega stola fha ~ dvlh r°kah in res se žati ?, en nl hotel pribil-dva, - 1 Blaž te videl, da sta beli' ;epavl maU ln drugi de-lz2a’ v. k velik nož izvlekla le bil	Cevljev;	starejši
Ih krirf° °vo tU(,i oborožen. To&e / no meSetar Obloskl ehetnu r, ! Stlr3e Proti
uar bo kdoŽ Si nameni- ka
0 borabitMata odprl’ prU ti in v vežo sko-
titi, da kaj boljšega za bran v roko dobi, nego je ta nerodni stol- V izbo stopiti pa je imel skoro kdo,; vsaj krčmar, če drug nobeden. V ta namen Blaž z vpitjem ošteva rokovnjače na debelo.
«Le pridi no kateri vas sem, da mu bučo zmečkam kakor kašo. Klobase bomo delali iz vas za pse- Vi ste še slabši kot psi, ker psi nosijo vsaj svoj kožuh, vi pa ne svojega, ampak ukradeni kožuh nosite, duše rokovnjaške, tatinske!«
Kakor je pa lahko misliti, se je pokazala ta Blaževa metoda, protivnike potolažiti ali od sebe odvračati, kri vo, ker so bili vedno bolj razdraženi, in onj maU še-
pavi je svoj težki nož s tako silo v psujočega Blaža zalu-čil, da se je ostrina močno v stol zasadila, s katerim je Blaž urno in po sreči prestregel nož. Ali zdaj se gane stari sivobradec in ko prime težki cinjasti plošček z mize, s katerega je bil ravno meso snedel, mu odpade brada in Blaž s strahom spozna, da je to oni berač Tomaž, ki je dopoldne še na sramotnem odru stal, a potlej zginil-Nobenega dvoma ni več bilo, da so to res rokovnjači! Kakor je bil Blaž Mozol hraber in se je rad tepel, se je vendar ustrašil tako silno, ko je videl, da je res, kar je prej le tako na izust govoril, da ni mogel prestreči cinjastega ploščka, ki ga je vanj vrgel rokovnjač Tomaž, temveč je bil močno v glavo zadet; stol mu je padel ia rok in omedlel se je Blaž za stolom sam zgrudil na tla.
Zdaj skoči mali, šepavi ro-kovnjač bliže, izdere svoj v
stol zasajeni nož in ravno hoče zamahniti, da bi jeklo Blažu v rebra porinil in mu za vselej zavezal strupeni jezik, ko čepečega nekdo zgrabi in z močjo prevrne po izbi. Jezno se mali rokov-njaček pobere in hoče z neč-žem skočiti na novega sovražnika, ki je bil s krčmarjem stopil skozi vrata: bil je oni mladi mož, ki je prej z Blažem sedel in ga je ta Nandeta imenoval. Nobenega orožja ni imel v roki. «Suni ga!» kliče stari od mi-ze šepavemu.
«Upetaj, Smolar!« zavpije Nande in obenem nad glavo pomoli levo roko z razklenjenimi prsti.
Kakor bi ga strela zadela, spusti mali, šepavec na ta klic in glas svoj nož na tla, Čebeli njegov tovariš sede nanagloma k peči in zajčca, stari Tomaž in konjar srepo gledata dohodnika. Nekaj trenutkov je bilo vse tiho-
četrto poglavje
Tat, rokomavh govori jezik drugim neumeten.
Prešeren
Klic, ki je pokazal tako veliko oblast nad štirimi navzočimi, da so v omedlevici na tleh ležečega Blaža mahoma pozabili in s strahom in pokornostjo gledali nastopivšega, hoče izreči, iz rokovnjaškega jezika v navadno slovenščino preveden, nekoliko rokovnjaški kompliment: «Proč, pes!«
Rokovnjaški jezik je imel le za najnavadnejše samo stalnike in glagole tuje besede, katere je pa slovenski pregibal in sklanjal in mešal s slovenskimi vezniki, prislovi in zaimki. Cela množina rokovnjaških besedi, vzetih Iz pol razumljene ali največ niti ne razumljene roma-nščine in germanščine ali pa celo kar od neukih ljudi izmišljenih izrazov, ni bila velika. Vendar je bila dovolj obširna, da je storila
poslušalcu, ki ni bil v tem jeziku poučen, katerega niti vsi rokovnjači niso smeli znati, temveč le izvoljeni ali naj zanesljivejši.
«Suni ga, he?» ponavlja Nande besedo starega Tomaža in stopi bliže z divjimi pogledi-Stari si ovezuje odpadlo sivo brado in reče:
•sMojster Groga, te besede mi ne moreš zameriti, jaz te nisem spoznal, ko si tak obrit in ostrižen kot kmet in takisto oblečen in mlajši. Nikar mi ne zameri, mojster Groga, mi vsi te nismo poznali do zdaj ne, da nisi na glas po naše izpregovo-ril».
Nande, ali kakor ga je To-maž zval, Groga, naglo migne s prstom, naj molčč in nobeden ne zine. Potem se obrne in pripogne do ležečega Blaža ter ga razgleda in pretiplje. Videč, da je popolnoma omedlel, a ne močno govor nerazumljiv onemu i udarjen, reče krčmarju, ki
je bil takoj za njim prišel, in enemu rokovnjaču, naj neseta nezavestnega iz izbe v vežo. Potlej se obrne k o-stalim trem in reče osorno: «Kaj sem vam ukazal? Tu-kaj skoro v sredi mesta nove poboje napravljati in precej z noži: Ljudi nam ščuvati na krvavi sled, a brez vse potrebe in samo da se pijanemu človeku, kakor je ta, neumno zabavljanje ustavi? Niste li ravno prej slišali na trgu, da imamo novega sovražnika, ki se kolne, da vas hoče pobesiti, in razpisuje vaše glave? Posebno ti, Tomaž Velikonja, ki smo te komaj pred nekaj urami oteli?«
Vsi molče kakor zmerjani otroci.
«Ze grem, mojster Groga, a žejen sem bil, in glej, ker lipam to brado in vso drugo obleko, ne pozna me tu nihče, le Tonček me je spoznal, ki je vedel«, se izgovarja Tomaž.
(Nadaljevanje sledi.)
Dne 13. 14. in 15. avgusta bo na Rižani partizansko taborjenje katerega se bodo udeležili nekdanji partizani, aktivisti in današnji borci — udarniki zaposlenih pri številnih javnih gradbenih delih y našem okrožju.
Na tem taborjenju bodo naši borci obudi]; spomine na težke Čase, ko so navzlic pomanjka nju in mrazu jurišali ter rado-voljno trpeli in dali tudi življenja za osvoboditev svoje stoletja zasužnjene domovine. Spomnil se bodo na dni, ko so z odejo ovito čez prsa, nahrbt nikom in puško na ramj čakali
V vrsti na jed. ki so jo prejeli iz partizanskega kotla, kjer so kuhali za vse enako. Kljub izboljšanju življenjskih razmer bodo naši borci kot nekoč pri partizanih kuhali tudi to pot v ?nem kotlu, pri čemer bodo morali čakati na svojo porcijo strogo v vrstah. In ravno tako bodo sedaj spali po senikih kakor nekoč v NOB.
. Kot sedanj; borci pri gradnji nove družbe bodo v tem taborjenju posvetili vsak dan predvsem več ur dela. S tem bodo pripomogli k pravočasni izpolnitvi enoletnega plana. Poleg tega bodo imeli razna predavanja v katerih se bodo naši partizani seznanili s političnimi gospodarskimi dogajanji doma in v svetu. Istočasno bodo pietresli vsa sredstva, sposobna za izboljšanje produkcije v poljedelstvu in industriji, ker le tako bomo lahko izb.Jjšali svojo življenjsko raven.
Na večer po končanem delu bodo naši borci imeli kulturne nastope, ker se bodo nekoliko razvedrili, istočasno pa si bodo krepil; zavest, da je treba biti pripravljen, danes in vselej na katerekoli žrtve za dobrobit skupnosti.
V torek_15. avgusta bo zaključek taborjenja z manifestacijo vsega ljudstva iz našega okraja. Na sporedu so tudi go-vori raznih naših ljudskih predstavnikov.
Zavedajoč se, da je zmaga ljudske revolucije ustvarila šele prve pogoje za zgraditev socializma, bodo borci s tem taborjenjem doprinesli zopet dokaz, da šo ne samo oni, marveč vse ljudstvo našega okraja odločeni, da izvedejo socializem tudi y našem okrožju!
Aleksander Markeiič, eden izmed najijoHsih zadružnikov, ki je bil prvi pobudnik za usta. noVitev zadruge je dejal: «Sli smo v borbo za zrušitev oblasti izkoriščevalcev, da postavimo nov socialistični red. Takoj ob ustanovitvi zadruge nam ie šla zelo na roko ljudska oblast in nam dala dovolj zemlje za obdelovanje in druge potrebe«.
Zadružniki so ob začetku skupnega dela imeli velike težkoče. Manjkalo jim je vprežne živine, vozov, orodja, skratka vsega kar je potrebno za dobro in napredno obdelovanje zemlje. Kmalu so nabavili dovolj vprežne delovne sile in orodja. To je bilo za prvo silo, ker z navadnim orodjem niso mogli dobro cbde-lovati zemlje. Pokazala se je potrt ba Po nabavi traktorja za boljšo in hitrejšo obdelavo zemlje. Nabavili so tudi tovorni avtomobil. s katerim prevažajo vse potrebno, kar jim zelo olajšuje delo
Poleg zemlje, ki so jo dobili doma, so naknadno dobili v Ankaranu.še posestvo pobeglega gospoda.
Lansko leto so posejali 11 ha s pšenico. Ker je bila vseiana {prepozno, ni dobro obrodila. Vseeno so lansko leto pridelali Več kot prej, ko so obdelovali privatno, ker so posejali več površine. Tudi prašičev so zredili več kakor kdajkoli p.rej.
Lani so ustanovili svojo čevljarno, ki dela in popravlja obutev za vse zadružnike. Ob. novili so tudi oljarno, kar jih je stalo precej truda.
Predvidevajo, da bodo imeli letos nad 250 stotov pšenice, od katere bodo skoraj polovico lahko oddali za skupnost. Tudi grozdje do sedaj dobro kaže in predvidevajo da bo nad 500 hi pridelka. Od tega b°do lahko oddali dve tretjini. Zelenjave in povrtnine je menj, je suša precej škodovala.
ker
Dobro kaže tudi letina oljk.
Zadrugarji imajo danes 32 molznih krav, 6 konj, 4 vole in večje število prašičev.
Uspehi zadružnikov so vplivali tudi na druge in se je lanske jeseni zaključilo nadaljnjih 14 kmečkih družin. Sedaj bi se radi pridružili tudi tisti, ki 60 ob ustanovitvi govorili in se posmehovali: «Kaj bodo ti siromaki naredili«. Danes govorijo popolnoma drugače, ker vidijo uspehe zadružnikov.
Najboljši zadružniki so: ToV. Palčič, ki je poleg dela v zadrugi prispeval tudi pri gradnji zadružnega doma za kar je bil že drugič razglašen za udarnika, nadalje Babuder 2eljko, Markežič Aleksander in Glavi-n- Karel.
invai
Uprava gospodarsko - trgovskih podjetij pri Mestnem ljudskem odboru v Kopru išče vajence in vajenke za svoja podjetja v Kopru.
Interesenti se lahko zglasijo pri upravi v Ulici Calegarija v prostorih bivše hranilnicg.
zapiska in
REVIZIONISTIČNE TEŽNJE KOMINFORMA V BOLGARIJI IN NA MADŽARSKEM
‘TOuUka
gospodarstvo
I TRGOVINA • INDUSTRIJA • PROMET • F1NANCE~
SOFIJA. — Ministrski svet Ljudske republike Bolgarije je sprejel sklep, po katerem bodo postali vsi prebivalci bolgarskega ozemlja, ki so se priselili iz zahodnih pokrajin ali iz Belomorske Trakije do I. decembra 1946, bolgarski državljani, če ne bodo vložili protestne opcije, to se pravi, če do 1. septembra 1950 ne bodo izjavili pred pristojnimi bolgarskimi oblastmi, da hočejo ostati jugoslovanski oziroma grški državljani.
BUDIMPEŠTA. — Pravosodno ministrstvo Ljudske republike Madžarske je sklenilo, da se zavrne zahteva glede izročitve Janosa Horvata in Istvana Fekere, zahteva, ki so jo vložila jugoslovanska sodišča proti tema dvema državljanoma FLRJ zaradi razbojništva, storjenega leta 1946 v Sajlovu pri Novem Sadu. Sklep je utemeljen s tem, da je novela par. 27. madžarskega zakona o državljanstvu predpisala, da velja za madžarskega državljana vsak, kdor se naseli na Madžarskem, če je bij sam ali kateri njegovih roditeljev rojen v mejah Madžarske pred 26. julijem 1921.
Ti dve vesti sta zelo značilni po očitnih teritorialnih in
revizionističnih težnjah, ki jih je obudil Kominforrn v Bolgariji in na. Madžarskem.
Bolgarija je že med svetovno vojno brezpravno anektirala tako imenovane «zahodne-pokrajine«, to se pravi področje Ca-ribroda (zdaj Dimitrovgrada),
201 - letnica Bachove smrti
28. julija t. I. je minilo 200 let od smrti enega največjih skladateljev vseh časov — Johanna Seba-stiana Bacha, Bach izhaja iz nemške družine, ki je dala svetu dolgo vrsto bolj ali manj pomembnih glasbenikov, med katerimi je Johann Sebastjan najvidnejši. Rodilseje 21. marca 1085 v. Eisenbachu. Njegove skladbe za orgle pomenijo do danes višek stvaritev na tem področju, kakor so njegove skladbe za klavir 4ela trajne vrednosti. Razen tega je Bach pisal Judi komorno glasbo, koncertne skladbe in vrsto cerkvenih skladb. Umrl je 28. julija 1750 v Leipzigu.
Bosiljgrada, Vardarsko Makedonijo in Zahodno Trakijo. Vse na tem ozemlju rojene prebivalce je v nasprotju z. neuillsko pogodbo razglasila Za svoje državljane in tako poteptala določbe haaške konvencije o o-biiajih vojskovanja. Zato se je Bolgarija po pogodbi o premirju iz leta 1944 zavezala, da bo 'vse te akte razglasila za neveljavne. Zdaj, ko jo je ohrabrila ZSSR, ki je V imenu zaveznikov sklenila pogodbo o premirju, pa se je Bolgarija vrnila nn svoj prvotni akt in nasilno vsiljuje državljanstvo tistim, ki niso zaprosili zanj, češ da ima kraje, iz katerih so ti ljudje, za svoje ozemlje.
Enako je z Madžarsko. Državljanstvo bivših podložnikov' «krone svetega Stefana» je urejeno s trianonsko pogodbo. Madžari izven nove Madžarske so lahko optirali za svojo nacionalno državo. Ce tega niso storili, sq ostali državljani tiste države, ki ji je pripadla občina, kamor so bili pristojni 1. januarja 1919. Teda Madžarska je med drugo svetovno vojno znova priključila ekrani svetega Stefana« tiste kraje, ki jih je bila okupirala kot fašistični satelit, konkretno Bačko, Medji-murje, Prekmurje, Slovaško, Transilvanijo in Zakarpatsko Rusijo. S pogodbo o premirju in z mirovno pogodbo je bila primorana odreči se temu agresorskemu ropu. Zdaj pa se je ko-minformovska Madžarska vrnila k tssveti« tradiciji »krone svetega Stefana». Prvič, Ba-koszi je razglasil madžarsko u-stavo prav na dan svetega Stefana in razglasil ta dan za nacionalni praznik ustavnosti. Zdaj je šel še dalje: vsak, kdor se naseli na Madžarskem, (e je rojen na ozemlju, !;i je nekoč I pripadalo skroni svetega Ste-
fana», velja avtomatično za
madžarskega državljana, ne glede na svoje etnično poreklo. Tako veljajo zdaj na Madžarskem za madžarske državljane vsi, ki so bili rojeni na Hrvat-skem, v Slavoniji, Vojvodini, Medjimurju, Prekmurju, Slovaški, Zakarpatski Rusiji, Romunskem Banatu in Transilvaniji, če je bil en njihov roditelj rojen na tem ozemlju.
V tem ne moremo videti samo kršitve mednarodnega prava, ki prepoveduje protipravno in enostransko prilaščanje državljanstva. To je mnogo več, to kaže splošno Pinijo pristajalne politike. To dokazu/e, da se sedanji bolgarski voditelji ne razlikujejo v naziranju c odnosih s sosedi in o rešitvi makedonskega vprašanja, od Ferdinandovih in Borisovih fašistov. Hkrati to očitno kaže, da Ra-koszijeva Madžarska odkrito obuja državno politiko Horthy-jevih revizionistov in Salaszy-jevih "kljukastih križeva, za vzpostavitev velike Madžarske v tradicijah krone svetega Stefana.
«AUDITORIUM» - načrt, ki bi zadovoljil mnogo zahtev
Med mnogimi načrti za poživitev gradbene delavnosti v Trstu je padel skoraj v pozabljenje sicer že star, toda morda danes najbolj aktualen načrt za dograditev kompleksa stavb in terena, ki leži mpd ulicami Giustiniano, Cicercne in Fabio Severo, torej nekako za poslopjem Urada za delo na Oberda-novem trgu,
O tej stvari je poročal projektant arhitekt U. Nordio v drugi letošnji številki periodika «Tecnica italiana», ki izhaja v Trstu. Nam se zdi potrebno dotakniti se vprašanja iz dveh razlogov: prvič, ker bi Trst z izvedbo tega načrta pridobil novo, veliko In zares mo. demo koncertno dvorano; drugič, ker bi bilo treba spričo splošne krize naših kamnolomov pričeti tudi takšne, navsezadnje potrebne in koristne javne gradnje, pri katerih pride v poštev tudi žlahtnejši gradbeni material, kakršen je naore-Žinski in repentaborski kamen. Več kot desetletje že niso v Trstu gradili javne palače ~ in zgornja je mišljena zlasti za
kulturne namene, — ki bi hkra-'ti doprinesla k ublažitvi vtisa, ki 9a dela zgolj z vidika, zasebnih koristi izvirajoča urbanistika in tudi dala dela tukajšnjim kamnolomom, ki sood vseh industrij tista, ki si najteže in najpočasneje opomorejo. Razen tega Pa vemo, da Trstu primanjkuje koncertnih in podobnih prostorov, namreč modernih in takšnih, ki bi bili vsem dostopni pod navadnimi komer-delnimi pogoji. Takšnih pravzaprav sploh ny marveč, imamo le »fevdne« dvorane in gledališča, ki jih lahko dobe na razpolago le kot «privilegij«. Slovanski kulturi seveda takih privilegijev tržaški fevdni gospodje ne dajejo...
Nordijev. načrt datira še Iz okrog 1930, ko so pričeli urejevati Oberdanov trg, vendar pa kljub ponovnim prilagoditvam in izpremembam ni bilo resnega zanimanja in zato ga niso izvedli. Iz tlorisne skice in obeh celotnih pogledov je razvidno, kakšna naj bi bila dokončna ureditev, ki bi primerno zaključila kompleks palače
En dan v pionirski koloniji na Viču
»Vlak je znižal svoj divji tek. Bližali smo se Ljubljani. Kolikokrat sem si zaželela, da bi videla to slavno mesto, kjer je živelo in umrlo toliko velikih slovenskih mož.»
Takole je začela pionirka Bena iz Nabrežine svoj članek na stenčasu v koloniji na Viču. Mnogo drugega, lepega in zanimivega so napisali njeni tovariši, opisali so življenje v koloniji in izlete, ki so jih pri-
redili, toda ona se je dotaknila jedra samega in izoblikovala misel in hrepenenje vseh.
Zdaj je v koloniji, tišina. Prostrano dvorišče sameva v popoldanski pripeki. V vsem prvem, drugem in tretjem nadstropju je tako, kot bi se izselili številni prebivalci. Le v pritličju, kjer sta kuhinja in jedilnica, se življenje nikdar ne ustavi, v treh velikih vzidanih kotlih in na štedilniku se ved-
ZADOVOLJNE IN NASMEJANIH OBRAZOV SO SE DEKLETA POSTAVILA PRED NAŠEGA FOTOGRAFA.
ix. Šahovska olimpiada v dvbrov nikv
Sodelujejo: FLRJ., Belgija, Italija, Švica, ZDA, Zahodna Nemčija in Finska
Države, udeleženke olimpia-de v Dubrovniku, so prijavile sledeči sestav svojih reprezentanc:
Belgija: mednarodni mojster 0’Keiy, mojstri Dunkejblum. Devos in Lemer. 0'Kely je znan po evropskem conskčm turnirju v Hilversumu L 1947 kjer je zmagal pred dr. Trifunovičem in Pachmanom. Dum
kelblum je letos z uspehom nastopili na mednarodnem turnirju v Beogradu. Devos in Lemer pa sta znana rutinirana mojstra.
Švica:	mednarodni	mojster
Grob, mojstri Cimerman Bah-man in Kupgr. Tudi Grob je letos uspešno igral v beograjskem turnirju in je znan igralec mnogoštevilnih mednarod-
Joe Louis in Ezzard Charles borbi za naslov in... denar
v
Bivši svetovni prvak težke skupine v boksu Joe Louis rabi denar za plačevanje taks. Prav to dejstvo ga je prisililo, da bo septembra zopet stopil na ring in se boril proti sedanjemu svetovnemu prvaku Ezzardu Charlesu za naslov in pa seveda tudi za denar, kakor Je Joe sam izjavil v pismu Mednarodni boksarski zvezi. Ezzard Charles pa se o denarju ni nič izjavil (čeprav se v glavnem bori tudi za to), pač pa je dejal, da bo še enkrat dokazal, da je on edini in nepremagljivi prvak sveta v tej boksarski skupini.
Po našem mnenju je Charles danes močnejši kot Joe Louis. Toda Louis se bo boril in bo morda zapustil ring Izmaličen in moralno strt, toda le potreba po denarju ga Je prisilila k takemu ponižanju. To je pač usoda profesionalnega športnika.
nih turnirjev in dvobojev. Mojster Cimerman je lanskoletni zmagovalec švicarskega cup-turnirja. Bahman in Kuper sta mlada igralca, ki predstavljata nado švicarskega šaha.
ZDA:	velemojster Samuel
Reshew-sky. Horovitz, dalje z radiomatcha ZDA — Jugoslavija znani mladi Bisguer. E-vans. Amerikanc; so 28. julija odpotovali aa jugoslovanski ladji «Makedonija» y Evropo.
Jugoslavija; na prvi deski bo igral dr. Trifunovič, ker je bil prva rezerva na turnirju kandidatov za prvenstvo sveta v Budimpešti in njegov način igre najbolj odgovarja močnim nasprotnikom, dalje državni prvak Svetozar Gligorič. Vasja Pirc, Braslav Rabar, ing Milan Vidmar ml- in Stojan Puc. V primeru, da bi kdo izmed jugoslovanske ekipe zbolel, ga bo nadomestil Aleksander Matanovič, Kapitan moštva je prof. Ludvik Gabrovšek.
TOUR DE ERANCE
Bobet - prvi v Brianconu
BRIANCON, 2. — Na 18. eta-pi «Tour de France« je zmagal Francoz Bobet. Etapa je dolga 165 km in tekme se je udeležilo sapio 58 kolesarjev. Rumeno majico je zadržal Švicar Kubler.
Vrstni redi prihoda: 1- Bobet (Francija); 2. Kubier (Švica); 3. Ockers (Belgija); 4. Impanis (Belgija); 5. Brule (Ile de Farnce); 6. Baeyens (Belgija); 7. Demulder (Belgija); 8. Roblc (Francija); 9. Brambilla (Fran Cija); 10. Kirchen (Luksemburg').
Splošna klasifikacija: Kubler, Ockers, Bobet, Robič, Gemi-niani, Brambilla,.Kirchen, Piot Demulder, Čogan, Diederich Brule, Goldschmldt, Lambrecht, Meunier.
no nekaj pripravlja. 50Q obedov in večerij vsak dan in vmes zajtrk, malica in juiina, vse to ni prav nobena šala. Dobra volja, umna glava in pridne roke pa zmorejo vse. V tistem času popoldanske tišine se vsede tov. Zofka Košutova k mizi v obed-nici, potem ko je delo po obedu v glavnem končano. Ekonom in administratorka prisedeta k njej in prične se sestavljanje jedilnika za prihodnji dan. Največ besede ima seveda ona. V njeni osebi je združen ves kuharski operativni štab. Oblast deli le s tcv. Ja.m-škovo, upraviteljico šolske kuhinje na Viču, katera deluje brez presledka vse leto in je namenjena otrokom, ki So jim starši zaposleni čez dan. Med seboj se razumeta bolj, kot da bi bili sestri, si tudi sestrsko druga drugi pomagata, izpolnjujeta in dopolnjujeta svoje tolikokrat preizkušene recepte kuharske umetnosti. Naši Zofki bj ne bilo treba v kolonijo, pa se vendar vsako leto odpravi na to pot. Nikakor ne more več strpeti doma brez mladine, brez vsega tistega mladega živžava, ko se bližajo poletni meseci. Se huda ne more biti prav, ko ji kak porednež ponagaja in se prikaže že tret-ji^ ali četrtič po kruh z maslom in marmelado, češ da mu še ni dala. «Nič ne misli, da se te ne spomnim. Pa naj ti bo, da boj zrastel.o Reže, maže in deli, dokler je pri oknu še kakšen preširen obrez razpo-sajenca in tudi sama se topi od smeha in zadovoljstva, da je tako lepo nasitila vso to mladino. Taka jim je, kot do bi bili
vsi njeni, kot da fci bila mama vsem.
Na rahlo se približam vratom prve, druge, tretje spalnice. Iznad knjige se dvigne glava, ali dve, ostali so negibni. Mladi, zagoreli obrazi so potopljeni v brezskrbni sen. Dopoldan so bilf na razstavi lokalne industrije in zdaj so utrujeni od vtisov in od poti. «Kako je lepo«, so vzklikala dekleta ob paviljonu umetniške domače obrti. Samo spominek mami so hotele kupiti. In kakor vedno in povsod pri otrokih, so našle tudi nekaj denarja za tisti spominek. Tako pač mora že biti in mama ne sme biti pozabljena.
Rezek žvižg oznanja čas ju-žine. Nož v Zofkinih rokah požira štruco za štruco. Nasitila jih bo, potem pojdejo. Kako lepo 'bi bilo, če bi mogla enkrat takole z njimi. Teda kaj bi s takimi željami, ko pa ni časa zanje. Zadoščenje so ji njihova zdrava polna lica. To je v koloniji vsa njena sreča.
((Kajn danes, kam?«
«Na tekmo. Vič ie povabil našo nogometno družino.«
«Boste zmagali?« — «To ne vemo, toda potrudili se bonvo.«
Dvorišče ie mahoma znova prazno. Na tekmo so odšli vsi, razen skupine deklic, ki se vadi v ritmičnih vajah za zaključno prireditev. Pri klavirju je Neva Vrabčeva. Melodijo si saj na sproti komponira. Milena Bolčičeva deia koreografijo. Gibi in glasba oboje istočasno nastaja in 'e staplja v harmonično prožnost teles. Glavna točka nastopa bo igri-
talo v rahli predvečerni sapi.
((Zmagali smo, zjnagali!« Vse dvorišče in vsa zgradba je zdaj polna te nogometne zmage. Od ust do ust gre, saj ni le stvar nogometne družine, temveč celotnega kolektiva. Nekako je treba nagraditi zmagovalce. Večerjali bodo skupno na zgornjem koncu mize in prvi bodo postreženi. Josip Kobal, A-Ijoša Škabar, Aldo Kralj, Sergej Furlan, Darij Božič, Ernest Baldi, Bogdan Kravos, Pavel Hikdl. Darij Trebižan, Sandra Škerl, Ferruccio Jurtuč so ti junaki dneva. Morda bodo v ponedeljek znova, ko se bodo odpeljali v Novo mesto ip pomerili z Novomeščani.
Zdaj sonca ni več na robu Rožnika. Piščalka zopet rezko zbor. Le nekaj sekund mine. Družina se je zdaj zbrala v četverokotnik pred zastavo. Cez viško polje zgori pesem: «Mi pionirji smo Primorja«. Zastava se polagoma znižuje. Dan, poln doživetij in vsebine, se je pomaknil k vrsti njemu sličnih dni in bo živel samo še v spominih in pripovedovanju. Pričelo se bo nekako takole: «Se veš, tedaj ko smo bili na Vi£u. Sli smo k Sv. Urhu, kjer so ubijali partizane. Pa na Šmarno goro smo šli. Ali še pomniš, kako je šlo drči navzdol? Takrat smo bili prvič v Univerzitetni knjižnici. Brižinske spomenike so nam pokazali, stiski rokopis, rokopis Prešerna, Gregorčiča in Cankarja. Videli smo muzej, bili smo v Novem mestu. Da nam je iti zdaj v kolonijo in, bi bilo tako, kof je bilo ta-
stanka se je naša četa zelo poboljšala. Dvakrat ie dobila prehodno zastavico)), pravi druga. ((Pohvaliti je treba še tov. Jurčka Brano«, se odreže deseta. Jurček mora v sredino polkroga, da ga vidijo vsi iH se s ploskanjem rok radujejo njegove pohvale.
«Mi nočemo pregraj ne žic, svobode si želimo«. ((Bratstvo, to je naše geslo, v širnem svetu jn doma«. ((Kakor žito bodo rastli naši pionirji«. Taka in tem podobna gesla so si napisali v svojih spalnicah. Pod njimi so narisali Trst, Miramar, Sv. Just, helebardo. Uklenili so vanjo svojo rastočo ljubezen do doma, domovine, do vseh dobrih delovnih ljudi. Da, taki so bili ti naši veliki pionirji na Viču, ki pa zvečer le niso mogli prej zaspati, dokler ni prišla tov. Duša, njihov pedagoški vodja, jim rekla lahko noč in temu ali onemu popravila odejo.
Koroški mladinci potujejo v FLRJ
CELOVEC, — Skupina koroških mladincev je _dangs odpotovala v Jugoslavijo, kjer bo skupno z jugoslovansko in inozemsko napredno mladino sodelovala pri gradnji študentovskega mesta pri Zagrebu.
FANTJE NISO HOTELI ZAOSTAJATI ZA DEKLETI. TAKOJ SO SE POSTAVILI IN DALI ČASTNO MESTO TUDI 20GI.
ca «Eožeta njiva«. Igralski kolektiv jo je izbral, zato ker opisuje, kako je mladina priskočila na pomoč partizanski vdovi. Tudi pesmi so izbrali pionirji po svojem okusu. Imajo zbor in radi P°j°, najlepše je zanje takrat, ko jim zapojeta Gojka in Aldo, au pa Gojka sama. Nikoli bj se ju ne naveličali poslušati.
Sonce se poslavlja od robov Rožnika. Soparica je popustila in listje na drevju je zatrepe-
V JEDILNICI.
krat, bj se ne obotavljali niti minute.«
Določeno je, da bo po pozdravu zastave in še pred večerjo odredni sestanek. Tisti živi četverokotnik se pomakne bliže in se stisne v polkrog. Četa za četo podaja svoja poročila, ugotavlja napake, jih kritizira in deli zaslužnim pohvale. ((Pričeli smo g šahovskim turnirjem. Pri šahu sodeluje 12 pionirjev«, poroča deveta. «Na ša četa se je v zadnjem času poboljšala. Dve dekleti sodelujeta pri igri .Požeta njiva'«, poroča peta. «Od zadnjega se-
Paragvaj - novo tržišče za jugoslovanski cemen
BEOGRAD, 2. (ATI) — Po zaključku plačilnega trgovinskega sporazuma na dan 17. januarja letos je bila v aprilu zaključena pogodba zg prvi nakup jugoslovanskega cemen ta. V kratkem bo sledila skleni tev pogodbe za nadaljnje naku pe. Takoj po drugi svetovni vojni niso trgovski stiki med Jugoslavijo in Paragvajem ta ko rekoč niti obstajali, pa tudi pred vojno so bili zelo majhni
Urada za delo. Projektant je. namenil enonadstropno zvezno konstrukcijo na obeh straneh (ob Ul. Giustiniano in Ul. 24. maj) raznim glasbenim ustanovam, n. pr. konservatoriju itd. Dvonadstrojna vogelna stavba (dve nadstropji zaradi višinske razlike terena) proti Ul. Fabio Severo bi obsegala razne stranske prostore In izhode v sili za manjšo dvorano.
Glavno telo celotnega kompleksa tvori stavbni del z velikimi koncertnimi dvoranami ob Ul. Cicercme. Tu je načrtovan veliki «auditorium», 53 metrov dolga dvorana, nato dve stranski dvorani - poslušalnici, primerni tudi za kinopredstave, posebna predavalnica-projekcij-
ku bi bile nameščene osredn)t ogrevalne naprave za ves kom pleks, v zadnjih dveh nadstrop jih pa kavarna in restavraciji (po vzorcu ljubljanskega nebih tičnika). Ostali prostor bi bil namenjen za urade in stanote-nja. Kompleks bi imel sledeče mere: dosedan jo pokrito površino 2540 kvadr. metrov in P° načrtu, še 2580 k v. metrov, skupno 5120 kv. metrov. f>r0-stomina poslopij pa bi poM dosedanjih 43.000 kub. metrov obsegala še novih 74.000 kuhi metrov, skupaj, torej 111-1)“ kub. metrov.	.J
Opisani načrt pomeni znatne gradbeno delavnost, kjer bi zaradi raznolikosti prostorov debili dela mnogi stavbeniki, ar-
POGLED NA POSLOPJE Z UL. GIUSTINIANO
POGLED Z ODRA NA KRASNO »VELIKO DVORANO*' KI BI MORALA PO NAČRTU MERITI 25x53 M
ska dvorana. V podkletnem prostoru naj bi bil «music-hall», t. j. nekak nočni lokal, na strehi pa terasa za pivnico s plesiščem in vse potrebnimi stranskimi prostori. V tem delu naj bi bila tudi kavarna-restavra-cija, v pritličju pa glavno monumentalno preddverje.
V 12-nadstropnem nebotični-
ARHEOLOŠKA	RAZISKOVA
rao-z
Arheološki institut Srbske li Turki. Toda najtrdnejše in
akademije znanosti si je postavil kot glavno nalogo proučevanje kulturne'preteklosti Slovanov in njihovih odnosov s plemeni, ki so jih našli na naših tleh. Do sedaj so pri nas raziskovali v glavnem predzgodovinska, poznoantična in zgod-njekrščanska naselja. Letos bo arheološki institut končal pripravljalna dela zg odkopavanje Novega Brda, najbogatejšega in najpomembnejšega rudarskega naselja srednjeveške Srbije. Konec junija bo ekipa arheološkega instituta napravila na terenu Novega Brda geodetska merjenja, zemljepisno-tehnične in geodetske posnetke in skice, da bodo mogli prihodnje leto. začeti z odkopavanjem tega naselja. Omembe vredno pri teh delih je, da bodo prvič v naši državi poleg arheoloških opravili tudi urbanistična raziskovanja in proučevanja. Novo Brdo leži približno 30 km od Gnjiland, na višini, ki je dostopna samo od vzhodne strani.
Naselje Novo Brdo se je razvilo v prvih letih vladanja kralja Milutina. Po nemških rudarjih Sasih, ki so se v velikem številu naselili v tem kraju, se je- naselje imenovalo Saško mesto. Poleg njih je živelo v Novem Brdu precej DubroVčanov ki so se bavili s trgovino in imeli v rokah carino, Grkov, Italijanov in drugih, posebno beneških trgovcev. Kot izvor najvažnejših rud — bakra, g vin ca, cinka, srebra, in zlata, ki jih je obilo v okolici, ter kot kraj, v katerem so sg križale mnoge trgovske ceste Bo.Ikonskega polotoka, je postalo Novo Brdo kmalu najpomembnejše trgovsko središče in najvažnejše rudarsko naselje srednjeveške Srbije. Rude, ki so jih kopali iz oken Novega Brda in njegove okolice, so donašale velikanske dohodke tedanjim gospodarjem. Vrhunec svojega razcveta je doživelo Novo Brdo v dobi despotstva. V tem času je bila ustanovljena tudi kovnica denarja.
To naselje so večkrat oblcpa-
hitektl, obrtniki, umetniki kakor tudi kamnolomci in ka1"' noseki. Stroški bi bili pač ^ ni — avtor jih ne navaja, -toda državna uprava bi stva, ki bi jih dala v ta ^ na razpolago, nedvomno v .j-j meroma kratki amortitšP^, dobi zopet spravila v bioim^
Pester, zlasti komercialno j ristljiv značaj komplekse * to poroštvo. Končno bi
dobilo tudi veliko dvorana, V*.
m ednarot*
memo za razne
prireditve in gostovanja. V kompleksu bi bilo prostoru
italijanski kakor slovenskiJjJA servatorij in podobno, dvOff pa bi morale biti vednoJJfirr mur na razpolago proti P.u ni odškodnini. Tako bi ni, bodisi te ali one naroda^h končno le prišli do priiRe^ vsem dostopnih in zares , no urejenih prostorov za OJ^
najbolje branjeno mesta tedanje Srbije — Novo Brdo — se je upiralo turškim napadom prav do 1441 leta. Od tega časa je bilo Novo Brdo večkrat za krajšo dobo v srbskih rokah do 1445, ko so ga spet zavzeli Turki. Tedaj 'je začelo' pojemati bogastvo tega rudarskega središča, vendar pa se spominjajo rudnikov srebra prav do 17. stoletja, ko je izumrla tudi zadnja sled rudarstva v Novem Brdu.
V bivši Jugoslaviji niso ukrenili ničesar, da bi preiskali o-stanke rudnega bogastva tega nekoč tako znamenitega in bogatega naselja. Letos so poleg skupin arheološkega instituta tudi skupine znanstvenih sodelavcev geološkega instituta Srbske akademije znanosti, ko so raziskovale Kopaoniški masiv, naletele pri svojem raziskovalnem delu na ostanke rezerv Novega Brda in njegove okolice.
Znanstveno raziskovalne skupine arheološkega instituta Srbske akademije znanosti, ki delajo pri odkopavanju Cariči-nog grada blizu Lebasa, so odkrile ostanke dela ulice nekdanjega bizantinskega mesta, stare srednjeveške cerkve in nekaj večjih poslopij. Po znanstveni obdelavi bodo le izkopanine skupno z mozaikom, ki so ga našli lani, dopolnile zbirko mestnega muzeja v Leskovcu Po 20 dneh sistematičnega izkopavanja v vasi Dobrača pri KragUjevcu je odprava znanstvenikov, pomožnih znanstvenih delavcev in študentov pod strokovnim vodstvom doktorjev Milutina in Draga Garasinina, odkrila gomilo iz bronaste dobe (približno 1500 let pred našim štetjem). Odprava je odkrila tudi staro slovansko pokopališče s 70 grobovi, v katerih so našli mnogo nakita iz brona. To je prvo pokopališče starega slovanskega Uvlja, izkopano v Srbiji.
prireditve. V ta namen bi rala javna uprava, ki bi 1 jala načrt, pritegniti k
Ijanju o dokončni notranji
iizacij,. kor tudi priznane strokov
obeh narodnosti.
Kakšna je ((Oceania” in kaj še grade pri Sv.
Dne 30. pr. m.	fi
13.000tonska motoma la x*t ceania», ki bo služila k!o!/ plovbo proti Avstraliji, b0 e ' la prostora za 94 potnik0'v razredu, 188 v turistične m 508 v tretjem. Razen lef,aMet(* ladja naloži 8450 kub- . raznega blaga, kar ima 7700 ton nosilnosti, sko silo dajeta dva SULZER-diesel motorja f 10 S D 72, ki dajeta navaa. kost 7000 Us. V septembru ^ splovili tretjo enako la0,] . S1' smanijo«. Nato bodo P Marku gradili ie dve D-* , V ski potniško-tovorni	f<:i'
mex bo načrt oradenj ški Llovd zaključen.
Prebitje predor na Pr°J
Sarajevo - prisf. Kar<^/
Na normalnotirni P.T°.fe^o, \ jevo-prlstanlšče ga gradi železniško • -jed1
podjetje št. 1, so Preb . lOč t-pri Ostrožcu v	j.
Na delu proge od K f Jablanice prebijajo s dora, od katerih je ^ ■ 2000 m. Minerske^ ^
delajo na tem
d* j '
'9\
UVIUJU II«  ... .A JI* ,
noma dokončale 1 največjega objekta	4 ?
tekmovanju v čast	.iiii,-
je v Bosni in Herce«^ -gradbeni delavci zp ^ p° dolg 30 m, z katere« bili okoli 700 m3 bctbuvj
UREDNIŠTVO: ULICA MONTEC C HI, št. 6, III. nad. - Telelon štev. »3-101 in 94-631. - Pošto! predal 302. — UPRAVA:’ UlJCA SV FR^ANC!SKA 5t. 20. — Telefonska št. 73-38. OGLASI: od 8.30-12 In od 15-18 - Tel. 73-38. Cene oglasov: Za vsak mm višine v širini 1 stolpca, trgovski 60, finančno
Odg. urednik Stanislav
upravni 100. osmrtnice 90 lir. Za FLRJ: Za vsak mm širine 1 stolpca za vse vrste oglasov po 10 diru	... ..	,	T , 70
’ RENKO. — Tiska Tržaikl tiskarski zavod. — Poaruž.: Gorica, Ul. S. Pelllco l-II., Tel. 11-32 - Koper, Ul. Battistt 30la I, Tel. 70.
NAROČNINA: Cona A: mesečna 260, četrtletna 750, polletna 1400, celoletna 2600
Poštni tekoči račun za STO-ZVU: Založnlšt-o tržaškega tiska. Trst 11.5374.	—	-------- . . ..........  ..........  -
Ljubljana, Tyrševa 34 . tel. 49-63, tekoči račun pri Komunalni banki v Ljubljani 6-1-90603.7. - izdaja Založništvo tržaškega tiska D.ZO^
, " -T-.-=::,====r--:^ C j lir; cona B: Izvod 3, mesečno 70 din; FLRJ: Izvod 4.50, mesečno ^	,	j
I. — Za Jugoslavijo: Agencija demokratičnega Inozemskega ^
. .	rrf\	K.	•	ja
t