E : | Posamezna številka; » ! 1 krono. i v m i .TABOR" labaja t«*Jc da«, a * nedelj« in praznikov, ob 18. ari * * » d*.umora nanledujegs dne tei etan« m • celoletno 180 K, polletno 90 K, • • četrtletno 45 R, mesečno 15 &• ■ * ln ser ati po dogovoru, Pri toikratn- m objavi popust* • ■ «aro- ee P n upravi -TABORA** J * » u.utka^ Jorčice^* "Ec* *tev,4. - MARIBOR. Leto: I. o o a POŠTNINA pavšaueana odo TAROR Maribor, petek 26, novembra 1920 i -ias«auiEK£3s^^ mtifrvtvmvitao’ Posamezna številka: 1 krono. UREDNIŠT k O to nahaja v Mariboru, Jurčičeva ul. bu 4, 1. nad- , ■tropje. TeleJou intomrb. žt. 276. ’ UPRAVA ne »ahc.ja v Jurčičevi ulici 'it. 4, pritličje, deroo. TeJe-ou at. 24. 8HS požlnoeekovui račun štev. 11.787. Na naročila brez denarja «« n« ozira, — Rokopisi »e na vračajo. Številka: 77. Povratek princa Wieda na albanski prestol. Francija za vzpostavitev Habsburžanov. — Obnovitev rusko-poljskih pogajanj. Parlamentarni blok za ustavo. Beograd, 91. novembra. Glavna naloga Ustavotvorne skupščine je, da izdela ustavo za našo državo. Tukajšnji politiki že sedaj razmišljajo, iz katerih strank se bo mogla stvorih trdna parlamentarna večina, ki bo prevzela vodstvo Ustavotvorne skupščine in bo kot prvo točko dnevnega reda postavila zakonski predlog o ustavi. Naša država rabi nujno ustavo. Radičevstvo in fran-kovstvo na Hrvatskem in razne proti-državne gonje nas silijo, da ustvarimo državi zakonski temelj, da se bo tudi formelno vedelo,, kakšna dejanja so državotvorna in katera so protidržavna. Kakor se sliši, se je začelo že pregovarjanje med nekaterimi strankami. Gre za to, da se združijo velike stranke v parlamentarni blok in da se te stranke zedinijo glede temeljnih točk naše ustave. Minister za konstituanto dr. Markovič (radikalec) je izdelal ustavni nafcrt, ki je pa jako pomankljiv. Zato je prevzela vodstvo demokratska siranka, ki spopol-nuje ta načrt. Ohenem pa smatra demokratska stranka za svojo najvažnejšo nalogo, da že sedaj zedini stranke, ki bodo Odločevale v Uslavotvorni skupščini, v unidok. Dogovori med demokrati in radikalci so takorekoe že dovršeni. Po tukajšnjih cenitvah bodeta imeli obe stranki Ustavolvomi skupščini skupaj okroglo SOO poslancev. To pa pe bo zadostovalo, iker za močno večino v parlamentu je treba 250 Članov. Radikalci zastopajo •tališče, da je neobhodno potrebno, da »stopi v vlado čim manj strank, ako ho-{emo, da bo parlament v kratkem času ^prejel zakon o ustavi, Radikaloi so odločno proti temu, da bi se vzele v vlado male stranke z 10 ali z 20 poslanci, ker se s tem, kakor znano, ovira parlamentarno delo. Po pjih mnenju bi bilo naj-bohe, ako bi kaka tretja stranka, ki stoji tudi na temelju državnega jedinslva, dobila pri sedanjih volitvah kakih 60 poslancev. S ta stranko bi se demokrati jji radikalci zedinili ter tvorili močen blok od 850 članov. Ta blok b? bil dovolj močan, da bi dal državi ustavo. Z bojaznijo se zasleduje volilno bor-to v nekaterih pokrajinah, kjer ae državotvorne stranke pod to ali ono pretvezo «epijo. Ker gre sedaj za Ustavotvorne skupščino, bi morali vsi državotvorni •lementi skupaj nastopati. Ceplenje v strank pomeni zmanjšati parlamentarno moč omenjenega bloka, Ako bi šlo to ceplenje predaleč, obstoji nevarnost, da bo imei parlamentarni blok tako malo večino, da bo njegova delazmožnost v nevarnosti. Ako ne bo mogel ta parlamentarni blok v parlamentu delovati, doživimo lahko katastrofalno zavlačevanje zakonskega predloga M ustavi 7 jem | slučaju bi se seveda morala Ustavotvorne skupščina razpustiti, kar bi pa irfelo ne-dogledne posledice za dižavo. Zli v službi NSS. Ker slišimo, da se gg. »Zvezarji" hudujejo na našo stranko in na „Tabor“, naj izvolijo upoštevati naše tozadevno mnenje: Ce pri kateri stranki, so bile ravno JDS že od vsega početka najboljše simpatije do »Zveze" kot strokovne organizacije. Ravno mi'v Mariboru smo te simpatije ob vsaki priliki tudi dejansko pokazali napram »Zvezi". In ravno v Mariboru smo imeli tudi priliko se prepričati, da je »Zveza" zaslužila naše simpatije in sicer z njenim narodno-pežrtvovalnim delom oj) priliki prevrata, ko je v tedanji splošni zmedi vzpostavila red v našem prometu in to ravno ob času, ko so njih nemški tovariši popolnoma odpovedali. Teh zaslug „Zvezi“ ne smemo v Mariboru nikdar pozabiti. Ali prišel je za 'Zvezo" kritičen čas z ustanovitvijo politične stranke NSS. Tako v Ljubljani pri centrali, kakor v Mariboru' pri najmočnejši podružnici, sta v stranko vstopila kot predsednika Deržič in Jarh, kot ob enem tudi predsednika nepolitične organizacije ZJZ. To je bila formelno in bistveno prva velika napaka, katero je »Zveza11 zagrešila v svojo lastno škodo. Noben človek ne mor? istočasno služiti dvema gospodarjema. Tudi gg. pržič in Jarh se kot človeka nista mogla razdeliti, da bi bila na pol kot predsednika pri politični stranki, na pol človeka kot predsednika pri strogo stanovski organizaciji. Ze v tem nasprotju samem se je moral poroditi razkroj na škodo »Zvezi". Jn ta razkroj je »Zveza" tudi čimdalje bolj občutila. Ne bomo se spuščali v na-daljne podrobnosti. Pred nami stoji le ugotovljeno dejstvo, da je Deržič ob oriliki sedanjih volitev izlorabil strokovno organizacijo in jo kot tako zapeljal v ogabni politični boj. In tozadevna najhujša napaka se je zvršila na DeržiČevem kandidatnem shodu v Mariboru, kjer se je ištovetnost »Zveze" z NSS javno in na krjčavi način dokumentirala. S tem nas je »Zveza" javno prisilila, da jo istovetimo z našo najhujšo nasprotnico NSS, ki zvezana s protidržavno SLS vprizarja nasilna razbijanja naših shodov in to v prilog tl’ stim klerikalcem, ki so še pred tremi leti tudi na vas gg. »Zvezarji" klicali avstrijske rablje in ki jih še danes kličejo nazaj. Ne na naši, na vaši strani gg* »Zvezarji" leži vsa krivda, da ste se pustili zavesti v politično gnojnico velekapitaljstične Peskove NSS in ste nam iz srca šiloma izruvali vse vaše simpatije do vas kot bivše strokovne organizacije. Ko vam predložimo na- ljubo eni osebi, enemu frazerju in tatu časti naših poštenih mož*, tedaj še le boste uvideli sami, da ste vi sami izgubili v nas prijatelje in ne nasprotno. Klerikalna sleparija za novo cerkev. Ne samo mi, ves svet, ki je bil soudeležen na zadnji vojni, občuti krvavo potrebo novih zgradb za Človeška bivališča. Osmero- in desetoro-glave družine se stiskajo v eni zatohli sobi in so še vesele, da jo sploh imajo; mnogo jih je, ki se potikajo po živinskih vagonih zdaj že tretje leto. Po listih se razpisujejo velike nagrade, samo da se sploh dobi stanovanje, za kar se še posebej ponuja vsako zahtevano in nezahtevano plačilo. Katoliški predsednik našega stanovanjskega urada pozna pmv dobro stanovanjsko bedo, ki je ravno v Mariboru najobčutnejša. Človek bi opravičeno mislil, da bodo ravno ti katoliški ljudje v prvi vrsti skrbeli in sodelovali, da se spravi vsaj ljudi Iz vagonov in prenapolnjenih stanovanj v bivališča, kakor se za ljudi spodobi. Toda ne. Njihova glavna skrb je — zgradba novih cerkev. Za njih je poglavitno, da ljudje zahajajo v velike cerkve, a če isti ljude nimajo niti strehe, kaj to briga naše katoličane. Vsak še tako brumen katoličan v Maribora ve, da smo v Mariboru dovolj preskrbljeni s cerkvami. — A duhovni gospodje so sklenili, da je najnujnejša potreba zgraditi za malo predmestno faro sv. Magdalene še eno novo cerkev in sicer na najlepšem prostoru, zunaj ob Kralja Petra trgu. Dobro vedoč, da se bo večina prebivalstva taki zgradbi v teh časih uprla, so si izmislili in izvedli prav katoliški načrt. Svet, na katerem naj se zgradi nova cerkev, je last mestne občine. Za ta svet se cerkvena zgradbena družba pri sv. Magdaleni pogaja že več let. Ponudila je občini v zameno drugi obsežnejši prostor. Ker pa je mestna blagajna prazna in potrebuje denarja, so to ponudbo odklonili; občina hoče prodati in sicer dobro prodati: sprednji del zemljišča po 150 K m3, zadnji del po 100 K ms; to bi znašalo nad 500.000 K. Referent finan. odseku pri mestnem sosvetu dr. Valjavec, je tozadevno govoril z dekanom pri sv. Magdaleni in o uspehu tega pogajanja poročal pri zadnji seji mestnega sosveta. Ravnatelj dr. Jerovšek je bil zato, da se kupnina zaokroži ravno na 500.000 K. Da pa he bo treba občini plačati davira na prirastek, se je sklenilo, da se zemljišče' proda cerkveni družbi za 480.000 K pogojno, da družba plača tudi vse davke iz te kupčije* Ta skleg sosveta roma zdaj na deželno «Iado, ki bo seveda z obema Jakama otfeKlk 10 kupčijo. Nepotrebna. nova cerkev sv. Magdalene se bo tore. čimpreje gradila. Preostane pa še glav-1 no odobrenje — od strani mestnih občanov. Praviloma bi se občanom moral predložiti tozadeven predlog mestnega sosveta v odobrenje in še le potem tj; bil mestni sosvet opravičen končno« veljavno kupčijo skleniti ali jo zavrniti. Dr. Leskovar pa je to obrnil: najprej« je mestni sosvet že sklenil kupčijo it? zdaj meščani lahko protestirajo — čej se jim zljubi, pomagalo ne bo nič. Da formelno pokrije to sleparije, je vladni komisar dal na malem lističu ta načrti razglasiti na občinski deski, a ker n| nihče ugovarjal — ker zanj tudi nihče vedel ni — je zadeva zanj rešena. Zi to. kravjo kupčijo so glasovali tudi —« narodni socijalisti. Zahvala zvestim de« mokratom! Celje, dne 23. novembra 1920. Vohi.iO svobodo občutimo slovenski1 demokrati te dni v polni meri. Ni večj le svoboda, ampak popolna brez'obziW nost nasproti narodnim delavcem pren teklosti. Tudi nedopustnih, Če ne podlih! sredstev se poslužuje volilna taktik«! zoper demokrate. Z vnemo, ki bi bila1 umestnejša v pozitivnem delu za narod in družbo, in velikimi denarnimi izdatki so se moblizirale zoper nas vse strasti zavisti in obrekovanja. Tem častnejše j« za slovensko demokracijo, da je oči-j vidno sijajno odbila v ti volilni borbi vse napade in izide iz volitev močnejša! nego je kdaj bila. Ni je ubilo odpad-i ništvo v vrste narodnih socijalcev itv Samostojne kmetijske. — Srečna jim pot, ki menjajo prepričanje kakor srajco* Videl sem v malo dneh, ko sem prepo-j toval svoje volilno okrožje kot nosilec, štajerske demokratske liste, zopet na; delu svoje zveste politične prijatelje iz davnih let. Oprijeli smo se narodne in napredne zastave z istim mladeniškim navduše-J njem kakor že pri mnogih volitvah. Bordt za jngoslovansko misel v naši stranki so sicer deloma menjali uloge, nikdo nam pa ne sme biti izgubljen. Neobdelana njiva, naša jugoslovanska domovina, dala bode vsem dela-; voljnim posla dovolj, in kdor se n! uveljavil tokrat, iskal ga bode narod, ki ima le iz vrst demokratov upati opore na gospodarskem in kulturnem poljh, Dolžnost me kliče v Beograd in prepustiti moram svojim prijateljem * še zadnje volilno delo pred dnevom odločitve, ki bode za nas častna. Naše vrste so se tu pa tam zredčile. Pleve so odletele! Boljše za nas! Prestali smo v vročem ognju preskušnjo. Vsi resni čimtelji so nam ostali zvesti. Mnogo opvib smo pridobili. Grem prij}r«vijatv. tančnejši obračun, koliko ste nam Ško. dovaii s to svojo zavoženo taktmo na našo pjestolnico pot svojim tovarišem, aovim poslancem. Na svidenje 12. decembra v Beogradu! \ Minister dr. Vek. Kukovec. Notranja in zunanja politika. * Begunsko vprašanje. Velik greh so storili vodje NSS s tem, da so potegnili vprašanje zasedenega ozemlja in naših beguncev v strankarski boj. To je vprašanje vsega narocla, ne pa samo 'nekaterih strank, najmanj pa NSS. Narodni svet za zasedeno ozemlje je v globokem umevanju stvari zavzel to edino pravilno stališče, da je pozval vse •tranke, naj kandidirajo po enega begunca, kojega izključna naloga bi bila, da zastopa interese begunstva. Ker je (begunsko vprašanje, nadalje vprašanje vaše iredente tako težavno in mnogo-stransko, ob enem pa tudi delikatno, aaj bi sc begunski poslanec ne vmešo-val v strankarske boje, ker bi s temi «t7ari samo škodoval. Ker se dr, Rvba* *a te zahteve ni brigal, temveč je nasto* P« kot vodja NSS, torej kot izrazit strankar, ki se je v svojem govoru v Mariboru begunskega vprašanj samo jdotaknil, v glavnem pa govoril o strankinem programu, napadal druge stranke, govoril in pozneje tudi pisal kot strankar, !ga je Narodni svet pozval, da naj odloži kandidaturo. To je tudi takoj storil, ker je sam ividel, da jo je temeljito zavozil r tem, da se je podal v politično borbo kot vodja NSS in nosilec njene liste, ne ca kot zastopnik beguncev: Kdor pa nastopa danes kot strankar in napada druge, mora biti pripravljen na to, da »u tudi drugi pretipljejo obisti. Tega pa se je dr. Rybaf ustrašil in zbežal in preplašil tudi starosto Gregorina, da je cdložil žastopstvo beguncev. Da ustreže lelji Narodnega sveta, je predložila JDS sporazumno z njim kot naslednika dr. iGregorina kot kandidata beguncev gorskega rojaka dr. Brezigarja. Narodni socijalisti so proglasili dr. Ravnika za fiosilca liste, češ da je to koroški begunec, četudi ve na Štajerskem vsakdo, da živi dr. Ravnik že nad 12 let med nami in da' torej ni noben begune. Ko-»ečno pa se je tudi ta nosilec liste u-etrašil narodnosocijalnih kričačev in je amakni! kandidaturo. V resnici narodni 'socijalci danes ne kandidirajo nobenega begunca in bi ostali begunci brez za-itopstva, ako bi ne prejela JDS med evoje kandidata na sigurno mesto begunca. Nam je pri tem stanju stvari nerazumljivo, zakaj so ravno nekateri begunci proti dr. Brezigarju, ki je primorski begunec, in zagovarjajo NSS in agitirajo zanjo, četudi natanko vedo, da gradnik Južne železnice kot strasten strankar v slučaju izvolitve, ki pa je najmanj zelo dvomljva, ne bo mogel kot divjak v parlamenu ničesar storiti tanje. * Zadnji volilni shod ministra Roškarja je bila ob enem njegova posebna pesem. Zadnjo nedeljo je sklicala klerikalna stranka shod pri Sv. Barbari. Ta fara je bila vedno klerikalna trdnjava. Po maši se je zbrala velika množica ljudi in napolnila zborovalni prostor. Tudi prostorno dvorišče je bilo polno. Roškar je ravno odprl usta, toda: predno je izgovoril besedo, začne govoriti domač kmet Imel je napisanih 25 vprašanj na Roškarja. Cital jih je po vrsti ter tahteral na vsako odgovor. Toda Roškar se je naučil svoj kandidatni govpr, ni p& bU pripravljen tg, 4a bi d?ja! stvarni odgovor na vprašanja, ki so se tikala izključno samo kmetskega stanu. Ker je trdovratno molčal, mu pravi kmet: »Dokler ne odgovorite na naša vprašanja, Vas ne pustimo o drugih stvari govoriti". Ker bivši minister ui mogel priti do besede, je poklical orož-ništvo ter mu lagal, češ da je njegovo življenje ogroženo, Kmetje so .pred orožnikom kon&tatirali, da Roškar debelo laže. Na njegovo zahtevo, naj se tisti odstranijo, ki ga nočejo poslušali, je odgovoril: »Najprej hočemo videti Roškarjev hrbet, potem gremo rai, ker tukaj smo mi doma.* In v vsej množici ni bilo niti enega človeka, ki bi bil na njegovi strani. Ker mu tudi orožnik ni mogel pomagati do besede, jo je bhši minister odkuril iz kraja, ki je slovel pred nedavnim časom kot najbolj črn. »Gospodar* piše ševeda o razgrajačih, pijancih, tepcih, šnopšarjib — popolnoma po Korošcu in Žebotu. V reenici pa se mir ni kalil. / * Srečni viničarji! Zunaj na deželi se je razvnel med rdečimi in črnimi brati boj za viničarje. Rdeči bratje, ki dozdaj niti vedeli niso, da v Slovenskih goricah sploh eksistirajo tudi viničarji, jim obljubljajo enakost pravic z drugimi delavci. Črni bratje pa gredo še dalje in viničarjem že zdaj razdelujojo orale graščinske zemlje. »Kdor bo z nami volil, dobi en oral,* tako jim prisegajo. Ne povedo pa, kako bodo to obljubo tudi izpolnili. Težkoče bodo nastale še, kako bodo viničarji dokazali, da niso klerikalni Skrinjici pokazali — fige. Še večja tezkoča pa nastane, če se viničarjem zahoče po nepotrebni zemlji našega škofa, stolnega kapitelja, farovških gruntov in sploh cerkvene zemlje, ki jo imajo v rokah gospodje, ki bi morali živeti samo od — božje besede. Kočljiva bo ta razdelitev in pa tudi volitev za blagoslovljeno gospodo, ki najslabše plačuje svoje viničarje. Ampak te dni do volitev so viničarji še srečni — od samih obljub rdečih in črnih bralov. * Minister Korošec je podpisal rapalsko pogodbo. Presbiro javlja: Prometni minister dr. Korošec se je včeraj popoludne povrnil s svojega dopusta iz Slovenije. Dr. Korošec ja snoči obiskal ministrskega predsednika in mu izjavil, da je solidaren s člani vlade in da bo podpisal rapalsko pogodbo z Italijo. * Nemiri ria Cehoslovaškem. List* poročajo iz Dobrne pri Češki Lipi, da je došlo nad blagoslovljenjem cerkve do pretepa med legijonariji in domačini. Legijonarji so šli v mesto po pomoč ter napadli potem domačine z bajoneti-Več oseb je bito ranjenih. Legijonarj1 so odpeljali kot talce funkcijonarje zveze poljedelcev, občinskega predstojnika in enega svetovalca v mesto. • Dnevna kronika — Ali defravdant Žebot še kandidira? — Zadeva dr. Milka Brezigarja. V včerašnji številki smo poročali o nesramni obdolžitvi dr. Brezigarja s strani »Nove Pravde0. Takoj drugi dan po tem pa je napadel na isli način dr. Brezigarja tudi »Večerni list". Sicer pa je to že stara stvar; klerikalno Časopisje je o tem razpravljalo že 1. 1918, ko je nastopal proti dr. Brezigarju na Dunaju kot glavna priča dr. Ivan Slokar, ki se je* takrat izdajal za Nemca. D. Brezigar pa je pri razpravi zmagal in »Slovenec* je moral že 1. 1918 tedanjo svojo ob-dolžitev preklicati in obžalovati. Brezigar je potem postal glavni tajnik Narodnega sveta, po prevratu pa ga je vlada, katere ministrski predsednik je bil dr. Kprošec, ar; * .... gospodarsko in finančno stroko. Isti dr. Slokar, ki je bil poprej Nemec, pa je sedaj postal Jugosloven ter ravnatelj klerikalne gospodarske banke. Oči vidno je torej, da sta oba napada na g. dr, Brezigarja izšla iz istega vira, radi tega bo g. Brezigar sedaj tudi tožil poleg ostalih tudi onega, ki se za napadi skriva. Značilna pa je la skupnost »Večernega lista* z »Novo Pravdo*, ker znova potrjuje zvezo med klerikalci in nar, socijalisti. — Se enkrat zadeva dr. Brezigarja. Na napad „Nove pravde" na gospoda dr. Brezighrja moramo k celi stvari pojasniti še zadevo samo. Začetkom leta 1918. je.bil dr. Ivan Slokar, sedanji ravnatelj klerikalne gospodarske banke, načelnik žitnega zavoda na Dunaju, njemu je bil podrejen tudi gospod dr. Brezigar, ki je bil pri istem zavodu dodeljen oddelku za že porabljene krušne karte, februarja istega leta je prišlo iz namestništva obvestilo, da se v tem oddelku vrše protipostavne manipulacije in načelstvo je bilo obveščeno, da se bo oddelek Dreiskal. Kmalu na to je prišla v dr. Brezigarjev odelek res preiskovalna komisija, ki se je pa končno uverila, da je bila ovadba brez podlsge ter da je dr. Brezigar nedolžen. Sele drugi dan pa je prišel neki dijak k nekemu zavodu, kjer je hotel prolon-girati že zapadle krušne karte. Dijaka so seveda prijeli in dasiravno je izjavil, da kart ni prejel od dr. Brezigarja ter da ga sploh ne pozna, je bila za policijo, ker je bil dotični dijak Slovenec, kakor tudi df. Brezigar, vendar podana konkluzija in dh Brezigar je bil aretiran. Pri tem se ni upoštevalo niti to, da je bil o preiskavi obveščen že 36 ur preje nego je dijak skušal prolongirati karte. Končno pa je bil dr. Brezigar spoznan za nedolžnega ter izpuščen. — Deržlčev napad na „Tabor“. Deržič ie na svoj,em shodu kot kandidat NSS nesramno napadel tudi „Tabor“. To bi nas ne vznemirjalo, ker od človeka kakor je Deržič, politične dostojnosti ne moremo pričakovati. Boli pa nas, da je ta napad odobravalo tisto ljudstvo, ki je ves čas še v '„Maribor-skem Delavcu" iskalo zavetja v naših listih. Ce smo le mogli, smo vsakomur iz te stranke izkazali gostoljubje ter tudi sami podpirali njih opravičene težnje. Za nas niso bili strankarji NSS, ampak zgolj ljudje, ki iščejo v svojih stiskah pri tias pomoči. Dobro vedoč, da njih voditelji nimajo zanje srca in sočuvstva, da bi zastopali njih interese v njihovem glasilu, katerega so v svoji kravji kupčiji prodali znanemu špekulantu, velekapitalistu Pesku. Ce je bil že Deržičev napad na „Tabor“ grd, še grja je nehvaležnost tistih, ki so ta napad odobravali in ki zdaj vprizarjajo gonjo proti „Taboru“. Mi bomo to pretrpeli. Uverjeni smo pa, da je čaS'zelo blizu, ko sledi temu grehu proti „Taboru“ spoznanje. Zahvalite se Deržiču in drugim hujskačem, če se za. naše gostoljubje ne bomo spominjali — nehvaležnosti. — Kdo Importira nemške de-iavce? V podjetju, ki se imenuje „Me-stno električno podjetje", ■ je vse polno samih delavcev iz Nemške Avstrije. Ne zavidamo jim našega kruha in ne sovražimo jih zato, ker so Nemci. So strokovnjaki med njimi in pridni ter vestni pri delu. Ampak oni sami se nam smejejo, da mi v svoji lastni hiši režemo kruha sosedom, naše lastne ljudi pa puščamo stradati na cesti. Smejejo se nam, da tu v jugoslovenskem Mariboru eksistira podjetje iz Nemške Avstrije, čeprav nima nobene pravice zato in mu to pravico krije mestna občina pod vladnim komisarjem dr. Leskovarjem, ki bi bil že lahko odpravil napako svojega prednika. Namesto tega pa dovoljuje, da se še te dni naseljujejo iz Gradca nemški delavci, ki dobe poleg našega kruha tudi naša stanovanja, naši delavci pa stradajo in prezebavajo po živinskih vagonih. — Nemce v stanovanje, Slovence v vagone. V nedeljo so narodni „mo-draši“ vpili nad demokrate, da so oni krivi, da morajo delavci še zdaj se potikati po vagonih. Ravno iz istih krogov pa se nam poroča sledeči slučaj: Pavel Krampe!, kurjač juž. žel. doma iz N. Avstrije je dozdaj bival _v jnestu. ^Naj- brže, ker mu je predaleč iz mestajv kurilnico, je zaprosil za stanovanje v koloniji. Isto pa je prosii tudi slovenski strojnik Komelj, zaveden naroden mož, preganjan že v vojski in preganjan svoj-čas v službi pri mestnem vodovodu. — Prosil je preselitev v Kolonijo, ker je obsojen Ž družino vred prebivati v vagonu. Obljubilo se mu je, toda v na-prošeno in obljubljeno stanovanje so dali raje N. Avstrijca Krampla. Ce je kdo pri NSS sploh še dostopen resnosti in resnici, naj nam nove, kako naj je tega škandala kriva JDS? Ni predsednik stanovanjskega urada dr. Juvan, torej pristaš stranke, ki je za ta volilni boj v sporazumu zvezana z NSS? In ali nimajo za oddajo stanovanj v Koloniji odločati pristaši NSS ozir. kar trdijo, da je vseeno, »Zveza jugoslov. železničarjev?* Delavci, organizirani v NSS, ne izprevidite iz tega slučaja, kako vaši lastni voditelji podpirajo Nemce? — Poglavje o neokusnosti moramo . kot vestni ^kronisti spopolniti še s kon-štatacijo, da je med nedeljskimi kričači pri begunskem shodu »manifestiral* na •stophjicah tudi vcino »trezni* državni pravdnik dr. Zorri. ki skrbi za ugled na- • šega jugoslov. dižav. pravdništva tudi s tem, da ie dnevni gost »Kernstockstu-berla8. iaksne so torej svetle zvezdo narodno-sociialistiene, oziroma .čiste* dr Koroščeve posest rimske stranke. — Sužnji. Pod tem naslovom pri* naša »Tabor* z dne 14. t m. notico a nekem igralcu, ki je baje švabčaril v Oficirskem domu. Da ne bo zamene,; povem da sem bil to jaz. Govoril sem z nekim Cehom, ki ni Znal slovensko, jaz pa ne dovolj češko, ter sem bil tako primoran govoriti nemško, ako sva se hotela razumeti. Mislim, da bi bil to storil na mojem mestu tudi vsakdo drugi in da bi to nikogar ne razburjalo, razen onega neznanega mi gospoda, ki me je napadel v precej visokem stanju. — Josip Povhe. — V dr. Orbslove hiše! Dr. Orose\ im^ pri Fali kar dve hiše, ki sta zdai najbrže popolnoma prazni. G. okra j nj, glavar, m ne bilo priporočljivo, če obe ti hiši zasedete z begunci? — „Grenze bis Leltersberg." Tistim našim mehkim dušam, ki so še vedno; prepričani, da bodo naše Nemce pri«4. dobili z ljubeznijo, služi sledeči dogodei? v stneznenje: KSnig, lastni* lekarne, nasproti Frančiškanski cerkvi, je izjavil vpričo slovenskih gostov v kavarni »Rotovž0: »Jetzt wird die Grenze bia Leitersbenr gezogen, fdr Marburg ent-scheidet Plebiszit, da werden die Win-dischen laufen. Natakarico je opsoval) z »windische Sau.“ Ce tako ne sama' misli, ampak govori v javnem lokalu nalašč vpričo slovenskih gostov olikan? mož, ki je odvisen od slovenskega ljudstva, kako ne samo mislijo, ampak tudi delajo na izpolnitev takih želja še le drugi od takih uplivnih mož nahujs* kani elementi dvomljivih eksistenc. Ker je kavarna »Rotovž* znano gnezdo protidržavnih rovarjev je potrebno, da ga naši ljude večkrat kontrolirajo. — Obnašanje mladine na ulici. Da je naša moSka mladina na večera? promenadi razposajena napram nežnemu ppolu, to je še odpustljivo, v kolikor ji lo nežni spol sam dopušča in odpušča. Ampak neodpustljivo je, če mlada nagajiva gospoda v celih gručah zastavlja pot, ne samo nojnemu spolu ampak tudi sploh pasantom promenade. ! — Naša žrtev v Albaniji. »Sokol* v Sludepcih je dobil iz Albanije obvestilo, da je kot žrtev malarije izza albanske fronte preminul vrli član »Sokola* Jože Pristavec, v 22. letu svoje starosti.' Pokopan je v Podgorici (Crnagora). Cast unaku! Noše sožalje bratom »Sokolom* v Studencih! __ Moška kaznilnica v Mariboru preustroji ves svoj obrat (dosedaj na plin) i vpeljavo električne sile iz Fale.1 Ve3 ta preustroj v zvezi z električno razsvetljavo zahteva ogromnega dela. ki bo šele v nekaj mesecih dovršeno., — Iz seje mariborskega mestnega sosveta z dne 23. t. m. Od četrt na 20,—21. ure se je vršila tajna seja, na kateri se je razpravljalo o neki discipli-! nami zadeji mestna. .iMužiieaciu Maribor, 26. novembra 1920, —-*- *T i. B O RA Btran 3. nost ni imela dostopa. Potem so prišle na dnevni red nas cdnje točke: 1. do- mov nske zadeve: Mariji Haslinger se da zagotovilo pridobitve občinske pravice, odkloni se pa znižanje normalne takse (20*10 K). Aibert grof Czappy, pristojen v Opavo, dobi zagotovilo. Taksa normalna. Hilda in Filip Becker dobita zagotovilo proti vplačilvi normalne takse. Juliji V.ido se tudi. da zagotovilo, znižanju takse pa se ne ugodi. Hinku in Mariii Kosič, festavraterju »Nar. doma®, se da zagotovilo prostovoljnega sprejema, ker še ne bivata v Mariboru deset let. Taksa normalna. Albertu Himlerju, soprogi in sinu se da zagotovilo proti normalni taksi. Rosini Sfelzer roj. Mally s? da zag lovilo. Normalna taksa. Karolu Haitinger, revid. južne železnice se da zagotovilo pri normalni triksi. Ravnotako ftidi Fullelo uss Emilu in Rudolfu Rubia. Vdovi Berti Frank in njenim hčerkam Elfridi in Editi ?e podelitev odkloni. — 3. obrtne zadeve: Rud. Kokosclnneggu , s ? odkloni koncesija za trgovino z jajci na debelo z lokalom na Aleksandrovi cesti 13 in istotako tudi M. R, ter ju zn filijalko trgovine s konji, ker ni krajevne p trebe, k ranču Eberlu se dovoli otvoritev zajutrkovalriice VaJezdarski ulici.—r 3. siavbne zad ve: Športnemu k'u'u »Rapiri’1 se m ugodi prošnji, da se poseka dievo na športnem igrišču, ker bi to značilo večne prepire med nogometnimi klubi. Dr. Rudolt Fianz je kupil od bivšega občinskega sveta roj-tno lii - n Tegetthofa v Slovenski ulici za 50.< 00 K, Pri sklepanju pogodbe se je izrecno zavezal. da bo po preteku dveh let po vojni to Inšo po’Ušil in zgradil novo pii-m<-.rno zgradbo s tremi nadstropji. Ker tega do danes ni izvršil, se poziva, naj takoj stori svojo dolžnost. — 4. osebne zadeve: G. Reidl se odkloni prošnja za sprejem na pomožni šob kot učiteljica ročmh del. Motivacija: Več prosilk. V sodni zadevi vpokojenih Ivana Berrikopfa. višj. ofic.. Ivana Mitzleria. višj. ofic. in Henrika Zechnei ja. kancelista, se je sklonila .poravnava. O prvem se bode še poizvedovalo, o-talinr fo Ugodi izp'ačitev zahtevano pokojnine. Bivanje v Nemški Avstriji se zadnjima ne dovoli. Vinko!a Berstovšika iz Kozjega se ne more sprejeti v službo pomožnega uradnika ha magistratu, ker m zanj primernega mesta 5. upravne zadeve: Od 1,—10. januarja leta 1921 se bo popisalo meščane in živino mesta Maribor, Izvoli se petčlnn ki odbor, ki bode nadzoroval popis poedinih okrajev. Šolskim sestram se dovoli za nabavo potrebn h predmetov za božična dania za revne otroke 4000 K. Mestna elektrarna (plinarna) bo prodala svojo napravo, sestoj' čo iz dveh motorjev, dveh dmarriostiojev in baterij, ker se proizvajanje električnega'toka radi falske elektrarne u-tavi. Mesina občina bo pobirata vse mestne doklade v januarju in februarju 1921 v istem.iznosu, kakor koncem t ' knjigovodstvo bo proračun za . -1 predložilo vsled preobilega nos'a malo pozneje nego običajno. — Piistoj- L!** me*trV kl«vnici za klanje živine se zviša naslednje: Za vole, krave, bike na MK ’ tel°la na 15 K. svinje na 20 K, koze m ovce na 8 K. teto cene veljajo tud. za zasebno klanje. Cene za klanje v nujnih slučaj,h obJ nedeljah in praznikih se računa dvojno, istotako tud" za živino, določeno za izvoz. O neno stavni prodaji parcel na Kralja Petra trgu Društvu za zidavo nove župne cerkve pri Sv. Magdaleni, poročamo na drugem meslu. Dekliškemu zavodu »Vesna* se bo na stroške občine napeljalo električni tok s pogojem, da društvo vrne te stroške v obrokih do dobe 5. let. , principu se sklene tudi napeljava električnega toka v mestni lvši. Mestnim uslužbencem se dovoli ostanek od lanskoletnega dovoljenega kredita v iznosu 14.000 K za nabavo cenejših drv. Vpo-k®)enemu nadoficijalu Popperju se odkloni zvišanje diaginjske doklade. Mest-u,m šolskim slugam se dovoli dnevna draginjska doklada v iznosu 30 K za oženjene, za vsakega družinskega člana Š»“ se je kmalu vrnila nazaj. Z razvpitim ne bo Francija pred svetom dvignila velikim požarom na gl, kolodvora ni *------j * ■ 1 bilo fakoreknč nič. Medtem so namreč »r.-v ri i reru ni otM-i f»,.« viA/l/Mvhirtnrt - Potovanje r genta Aleksandra. V nedeljo, dne 21. novembra zjufraj je regent v spremstvu poljedelskegk ministra dr. Velizarja Jankoviča napravil zlet preko Karlovca in Novega Sada do Karadžordževa, kjer se nahaja novo-organizirana državna žrebčarna. Po in špekciji žrebčarne je regent prenočil s tremi spremljevalci v Cebu v hiši Geje Gjurgjevskega. Drugi dan pa se je preko Donave odpeljal v Srem, da ogleda znamenito zasebno žrebčarno na posestvu rneza Odescalchija v Iloku. Nato si je regent ogledal še vzorno urejeno vinsko klet in stari frančiškanski samostan na te,n uglednem posestvu. V pondeljek, dne 22. noeembrp popoludne se je regent preko Sida s posebnim dvornim vlakom povrnil v Beograd. Ob tej pri-V- 2n?k Poznanja za delovanje na irnrfnib’1 n3^e koniereie odlikoval višjega N«TJ?« pn. lllimstrsivn za poljedelstvo. Hnispno r.potovanju je prebivalstvo nav- in oi r,hc-)Z1rav^al0 Prestolonaslednika m ga obsipalo s cvetjčm. 1 "uri^rirfnnlr? ^ delu* V {°rek Ob LJLn £ "e Je.ime! v klavnici na-meši.e 2bletni dninar Andrej Krajnc opraviti pn cirkularni žagi. pr| tem je jil tako nepreviden, da je prišel z desno roko v žago, ki mu je zadala občutne, na prstih...Rgšjlga že železuičarji piepnčiil nedogledno katastrofo. Kaj je bilo? Čuvaj tvrdke Maliotko je na tiru 31 izsesaval be-cin iz rezevoarja v Fod'\ Ker je cev se=a!ke naenkrat odpovedala, se je približal v lučjo — in to je povzročilo ek-plozijo soda. kateremu je i/.bil dno. Takoj na pomoč prihiteli južni železničarji so z nevšfraSe-io požrtvovalnostjo preprečili večlo katastrofo. — Požar. Dne 25. nov. ob 2 35 uri je izb uhml pri Mihaeli Požarju, Vrtna ulica št. 17 v cvetličnjaku ogenj, ki je objel streko, cvetličnjak in okolico. Varnostni organ Ivan Kovačič, ki je ogenj še pravočasno opazil, je kbcal celih 1<> minut na telefon ognjegasce, pa ni mogel dobiti zveze. Ni mu torej preostajalo drugega, nego da se je podal osebno na gasilno postajo, odkoder so se ognjegasci s tremi vozovi podali na lice mesta. Pomagali so gasiti vojaki, ki so bili med tem tudi že prispeli tja. Z velikim naporom se jim je posrečilo ogenj lokalizirali. Posebna nevarnost je pretila poslopju državne kemične preizkuševalnice, ki je zgrajeno tik cvetličnjaka Ogenj so povzročili gojenci sadjarske šole, ki so prejšnji popoldan kurili ob lesenem zidu in so pustili goreti ogenj, ki se je raz širil ,potem, na imenovane objekte. Skoda znaša okrog 150 000 K. Tipično je tudi dejstvo, da zvonar na stolnem stolpu ni bil plat z ona. Ako stavka, ker mu cerkvena družba n' če zvišati njegove rni-zorerne plače, naj v takih slučajih vendar dela izjemo, ker bi, zaznali za kak ogenj šele te tej, ko nam' zgore postelje. Poštno upravo pa poživljamo, naj zasleduje krivce, zakaj ni mogel dotični stražnik poklicati celili 10 minut požarne brarobe. — Tečaj za srbohrvaščino. Na splošno željo sem se odločil pričeti s poukom srbohrvaščine za slovenske in-teligente.^ Pouk bi se vršil dve uri na t den. Kdor želi pristopiti, naj to ustmeno ah pismeno sporoči najpozneje do 30. novemhra. Josip Ribarič; Tatten-badiova uica 17-11. Slovesi« narodno q aifališčs Kepertolre bodočih dni: V četrtek i5. »Pohujšanje v dolini šent-florjanski". Predstava se vr?i za Borštnik-Vercf/-š .ov spomenik. Izv. ahon. V petek 2R.: Zaprto V soboto 27. »Morala gospe D.;! ! \ I -v. abon. Kajnovejsa poročila. Halo; in germanofili na površju v Albaniji. B e o g r a d, 24. novembra. Iz Skadra se poroča, da je prišlo med dosedanjo albansko vlado in nastavljend do ne- k“Srega ieA°rala vl3da! Protlpostavno vmešavanje antante v svojega ugleda, ne glede na to, da s tem pomaga tudi Nemčiji 'zopet pripraviti 4an obračuna. Istotako pa podpira francoska zunanja politika tudi protirevolucionarno gibanje , v Rusiji. Potreba Francije zahteva, da se he prononsira pred svetom kot zaščitnica reakcije, Rusko-poljska pogajanja. LDU Riga, 24. novembra. (Orient.) Sovjetska delegacija je poslala poljski delegaciji noto, kjer ji naznanja, da sa se prekinila mirovna pogajanja, ker s« poljska vlada baje ni ozirala na spora iz dne 14. oktobra glede odpoklica poljskih čet z volinjske fronte, Predsednik, poljske delegacije, pod« minister Dabsky, se je obrnil do vojaških oblasti s prošnjo za pojasnilo in je izvedel, da se po zadnjih poročilih poljska vojska po načrtu umika na demarkacijsko črto. Vsled tega je Dabskjr na noto bolj’Ševiške delegacije kratko odgovori! z obvestilom, da se poljske čete umikajo in izrazil svoje obžalovanje, da so se mirovna pogajanja prekinila. V nedeljo, dne 21. t. m. je ruska -delegacija predlagala, naj se pogajanja; nadaljujejo. D’ Annunziiev aeoroplan nad Splitom. LDU. Split, 24. nov. Včeraj oB 2. uri popoludne je letel nad Splitoj d' Annunzijev aeroplan, ki je metai letake, v katerih pozivlje d'Annnunzia| prebivalstvo, naj bo pripravljeno, -da boi v kratkem okupiral ves Jadran, ki soj ga ministri v Rapallu izročili jugoslovenskil požrešnosti. V letaku se pozivlje prebiJ valslvo, naj se vežba v orožje ter čakal na osvobojpnje. Ko se je moglo spoznatij da je a'rjp’a-1 d'Annunzijev, je medtem že odletrd dalje. Sestanek Konstantina in Viljema? DKU Pariz. 24vnovembra. Na vprašanje zaslcpnika ,Uaily Mail* je odgo-j voril kralj Konstantin, da je govorica, j da je povabil na sestanek na Krf bivšega nemškega cesarja Viljema, zlobna laž. Hardingova politika. DKU Pariz, 24- nov. »Chicago Tri« buna* poroča, da zahtevajo republikanci) sovražniki Wi!sonovega miru, od Har-dinga, temeljito preuredbo programa in sicer: Popolno ovrženje vcrsailhkega pakta, ločitev Združenih držav od antante, kohkor pride to v poštev poraženim državam naloženih mirovnih po-1 godb, obnovo mirovnega stanja z bivšimi' sovražniki polom navadno izjave kongresa in pričetek pogajanj z Nemčijo in Avstrijo v svrho sklenitve prijateljskih' pogodb. jodati ostavko. Novo vlado je sestavil Miss-beg Vrioni, v njegovi vladi je notranji minister njegov sorodnik Fuad-beg, finančni minister pa Zef-Turani, grške zadeve. DKU Atene, 24. novembra. (Havas). Tukaj se je objavila poluradna izjava, v kateri bode vlada spričo volje naroda . . .. — * ■ vmun apiiLu vuijc iiaroaa vsi trije SO italo in germanofili ter P” volitvah zavzela radi vrnitve kralja streme za vpostavitvijo princa Wieda Konstantina energično stališče. Vlade na albanski prestol. Med ljudstvom je ,kiA. so ^prejele temelj narodne nastal • -a i • .. samoodločbe, se ne smejo po verzaillski of.fflir.oy, . m :?e n0V |P^°dbL vmešavati v grške notraoie za-1 jSfrfcn 4. Graško dijaštvo proti Čeho-Slovakom. | Nagrom&deno blago na R , SIlMShSnJe, se m*!- j igče k boliSi primorski družini. Toroš, Krekova uitca Št. 16-1. 8*5 DKU Gradec, 25. nov?embra. Di-, >. „ .... _ , ,, . . .. , . ’ , . . ... : stana m v G-rCsji. ffinooe angleške m ,fa§tvo univerze m tehnike ]e pnrsrdjlo ( an^eriške tvrdke so računale s tem,; ivčeraj v navzočnosti rektorjev m pro-;da bo po končani vojni veliko nomanj- ^af9en ,.ge(i f ina že!e;; [fesorjev obeh visokih sol veiko de- kanje blsga posebno na Balkanu ter j nina Pinter & Lenard, Ale monstracijo proti češkim grozodejstvom so radi tega odpravile' tjakaj* velike i ksandrova cesta predstavi) v Pragi, Achu in Toplicah. Spre-: množine ra’neGa b,a33- Kakor P°roCa viti se je treba med urad , , .. , v i »Near East«, »lesni v raznih sk!ad;ščih j nlmi uramL 809 3~3 pelo se ie več rezoluci). V prvi se F0-iin ^ristanigčšh za 1 milijon iuntpv Krasna jedilnica po zelo [zivajo visokosolci sudetskih dežel, nai šterlingov samo volne. Tudi v Pirejski j jvstrajaio, ker bo tudi zanje prišla luki leži ogromni množina raznega osvobodilna ura. V drugi se obračajo blaga, ne da bi se oglasil zanje kak na vse visokošolce sveta in v tretji jrezoluciji se nalaga avstrijski vladi; ugodni ceni na prodaj. Kje pove upravništvo. 813 Jako dobro ohranjeni pSarsSni sSroJ s,&&!raeSCT'«?JO®dst se ceno proda. Na o^led: Gosposka ulica 8 pri družbi ■ »Melistroja«. 814 kupec. ! Ameriki finančni položaj. V . . . teku meseca avgusta t. 1. (drugi me^ec nai ukrene energične ukrepe za revi-.raeunshe do5ea i320—21) izkazuje, zijo sanžermanskega miru In prepreči državna blagajna na rednih prejemkih Košu"« sa aiaSo se predi, ponovitev takih dogodkov napram 619 600.425 dolariev. Izdatki so znašali j Cankarjeva ulica žt. li-i r Nemcem. skupno 567 015.712 dolarjev, od katerih*! a *;se računa 447,571062 dolarjev nai S»po«Sa sq cono s t zimsko. Avstrija in Bolgariia se sprei-^*« “filil. 1'£K?-6f? Z±°IZ 'meti v zvezo narodov. KS Spalne, jedrne in gosposke sobe, kuhinjska oprava, podložki, modroci, otomane, spalni in deisoracijski divani, postelje, omare, mize in etoli iz mehkega in trdega lesa, železne »jpostelje in umivalniki ter vse vrste lesenega, S|| železnega in tapeciranega pohištva v vsakem slogu od proste do najfin. izvršitve po jako jj^jS nizkih cenah pri tvrdki za pohištvo »L SJ©ssiiš;bS«o»» Srg St. 6 Sroboden ogledi 217 Ccuikt zastonj! ■ 'Y UKK! DKU Ženeva, 24. i lanskega leta so znašali prejemki novembra/ 1.729,955.221 dolarjev, od katerih je fšuie don urad) Kako- se ooroča se ‘biio 268,538.831 re’nih prejemkov. ■ d i . poroča, .e [zda{k- sq zna^;i ] a3q M6q25 dolar Avstrijo m Bolgarijo spreiem v zvezo je7) redni pa 765,795.744 dolarjev. |«arodov. Posebno se' simpatizira z! j Bolgarski izvoz 3« uvoz. V letu Avstrijo in ni proti njenemu sprejetju 1919 }e znaš?l bolgarski tevoz za liikakega resnega odbora. Prot' Bol- 362 Sl 1.007 levov, uvoz pa 818,307,779 gariji je pa precej trdovratna opozicija ^evo - *fi!ra': "° znašala pasiva Is strani njenih sosed« Srbiie (te: «55.439.772 levov Tahoie izvoz, kakor i . 1 . , . _ ' . tudi ari nas, ostal daleč pod 44% vendar v zvezi narodov ni? Op. ur.) uvoz.(. v Drvih trsh mesecih leta 1920 In Romunije. Vendar bo pa tudi zanjo. Se i? vsled znainega povišanja cen |glasovala *|3 večina. Jutri bo spodnja zvišal uvoz na 1.721,649.920 levov, ikomisija najbrže že definitivno odlo- med tem ko je izvoz znašal 940,722.140 kakor tudi 1 klobuk in eno črno častniško paradno jopo z dvojnimi prsi. Vpraša nai se: Vrazova ul. št. 6, pritličje, levo. j slouensSzsa tsrSvnie se slavnemu občinstvu ^priporoča. Za točno in čjsto postrežbo se jamči. Fran Novak, brivski mojster, Aleksandrova cesta št. 22 (prej G. Gredlič). 243 Restavracija na lužnem kolodvoru v Mariboru se priporoča potujočemu občinstvu. Priznano izborna kuhinja. Pristna vina in 4veže pivo.' Fa*. Stickler« čila o njenih sprejetjih. Kultura in umetnost ie^ov. 1 I Produkcija svile v Italiji. \j letu (1919—1920 seje poizvajalo v Italiji, 12.133.600 kg svile, medtem ko se je s leta 1913 5,207.000 kg. Produkcija . svilenih btibio se računa na 1,832.900 4- Koncert Juro Tkalčič. Njegov uvozi se pa 300.700 kg. tlzbrani spored, ki ga tu objavljamo, j Newyor§ka borza. Vsled slabeg* J)o dne 3. decembra nudil občinstvu gospodarska stanja in vsled govoric tienavadni muz.kal-čni užitek: HaYdu, pr?d3toiečr stavki v celi industriji, koncert D-dur za čelo - Dvorak, kon- so ie H dati N,jveč so cert H-moll op 104 za čelo - ]. S.,padle akci|e Canad an Pacific ?a 5-5 Bach. Sarabanda Bourrš^ Gavc a ~ dol. Meksikan Petroleum za 7 in Faure. Elegua >— Sams Saens, AUegro rpnf!,,, Fipbtrir q aopa^sionato - Tkalčič, Berceuse - , p!e^ ‘ Sne,iiei,u'n ITkalčič, Serenade de Pierrrt - Mo-!m 'Posfl? P°lJsV ,n.f niuszko, Večer - Pooper, Polnnnaise ^narodi komite le sklenil, da se de Concert. Ker se le redkokrat sliši dvigne v svrho izbolišama poljske koncert čelista, svetujemo našemu ob- £S?2iI? K ti iont' Ičinstvu, da ne zamudi te ugodne ^ ^ ’^V .Z^ prilike. 4- „Splo9nl prometni vestnik*4. Z 20. t. m. je začel izhajati v Mariboru polmesečnik »Splošni prometni vest-!«ik«, prvo jugoslovensko glasilo za gospodarstvo, trgooino in obrt, katerega ifzdaja pod uredništvom g. losioa Sim-jčiča realitetna pisarna »Havl'k«. List stane četrtletno 5 K. Naroča se pri |upravi, Maribor, Gregorčičeva ulica • gt. 6 pritličje. se bo nabavilo razne stroje, volno/ medenme, antimon in kože. Komitž bo vrš;l kontrolo, da se bodo ti predmeti re3 porabili v industrijske svrhe. Zohtevojte povsod dnevnik »Tabor* Glavni urednik: Radivoj Rehar. Odgovorni uradnik: Fran Voglar. Svoji k svojim! P. n. občinstvu naznanjam, da sem otvoril na C,,«>! R« 5! Aleksandrovi cesti 30 Svojs K svojim! i ' j S1®®** PL * 3 Naznanjam slavo, občinstvu, da sem preselil fggp- PfiifUICO “fel tnojo manufakturno trgovino \z Tkalske ulice št, 6 v Slovensko ulico št. 12 (vogal G isposke ulice). Če želite dobro in po ceni blago za obleke, po meri sukno, platno, perilo, nogavice itd. obiščite Miroslav NabergoJ-a, Maribor Slovenska ulica 12. 8i7 5-1 Direkten uvoz! Tovarniške cene! ter sa slavnemu občinsivu najtopleje priporočim. Jernej PSrs 773 koroški begunec. SPLIT Zagreb, Novi Sad Afilijacije: Zadružna fcenka Raka, Zadružna šfedisnica Trsi Osnoyn glavnica: K 50,000.000*'— L?] L. I Cs3 VSAKE VRSTE KARNER C?A MARIBOR ^KA ULICN Bankovni oddelek: Bavl sa z vsemi bančnimi posli. Oba vi ja Izplačila na vsa tu* žemska m inozemska tržišča pod najugodnejšimi pogoji, % Blagovni oddelek: Kupuje ta prodala na veliko vse domaCe in prekomorske proizvode. Menjalnica: Kuoute te PTOdafa tuje valute, deviz* in Jake, ter VSQ OTSfe do-~ ” mačih in tujih efektov* Vloge: * Spreicm'a Usaar na vložni ž.ro In lekoče ra Jane ter |Ih obre* stuje pod najboljšimi pogoji. 1 Bata PfKlrtižnica Maribor Guspsska ulica 20 (pirdianova hiša) prične s poslovanjem 743 1. decembra 1920. "^8 li c straisme m Mariboru prevzame vsako vrsto stpaženSa v mesit«, «ss kolo* dvorih, kakor tu ti 3 spremtisnie i«Jeinll* kih voaov. ■— PoldsaiSs v pisarni: Pri« s J B sa 8 S 3« a ca S i e a 2. cesta 46—53 Putair MecfontsgafflS' in tirugovl 1 priporo f»jo svojo :j.kv i.1 tulofio kompletnih spalnih eoli, ktihlnlslce opm« Is «el»-keja in trdega lesa, k#kor posamezne dele gaf* po miianlb eennh. Izdaja: Tiskovna zadruga ^larlbor. — Tiska: Mariborska tiskarna d. d