Evropska glupost pa turška predrznost. Ni lepo, ni krščansko, ako sosedi zapustijo soseda, kedar pri njem gori, ter glupo roke kiižem držijo in 7 ogenj zijajo. Jednako grdo, jednako nekrščansko je, da omikani Evropci in 7ečina jihovih 7lad mirno gleda kako suro^i Turčin večjidel popolnem nedolžne Kristjane pobija. Ako že Turka ne5ejo iz Evrope pognati, kakor bi se spodobilo, bi e^ropske vlade moiale Tnrka prisiliti, da s svoiimi podložniki 7saj po elo^eaki ravna, a ne po živiuski. Omikana E7ropa ima {jfravico od svojih 7lad to zahtevati; čemu pa neki ima 7ec, kakor eden milijou krš5anskib mož pod dragim orožjem? Le železna sila zamore Turke 7kloniti, da ne dela s Kristijani, kakor s psi. V 34. šte7. nSlo7. Go8p." smo poročali p groznib djanjib Tnrkov, ali se ni konca. Vsaki den poiz^emo za no7e grozovitnosti. Tako so Turki 7 mestu OteluKaju ubili 3000 ljudi. Otioke so na bajonete natikali in okoli nosili. V Bazaidčiku biio je ve5, kakor 4000 nedolžuih Bolgaiov grozovito zaklanih. Cele kupe odbitib glav 8o italijanskemu konzulti pred 7iata na8ipali. V Jambola je redna turška 7ojna 7se biše oropala, užgala, moške poklala, ženske posilila. Po celi Bolga-iji, potern 7 Bos niji se klatijo turške čete in ropajo, požigajo, umarjajo, skrunijo in posilujejo. V Tmovi na Bolgarskeni je Fazli-pasa iiuel dništvo Turkov, ki so na tiaoče nedolžnib Ijudi ubili 5628 oseb 3 tuesece v temnicab zapite imeli in vec, kakor 80J dubo^niko7 in učiteljev zaklali. Sploh godijo se reči na Turskem, o katerih je strasno le samo — brati! Ali oinikana Evropa se dela gluba in — kar je najbolj žalostno — e^ropske vlade se Turka podpirajo. Razve pruskih in ruskib ministro7 so 78i za to, da se Turčija olnani. Dolgo so Srbom in Crnogorcem branili kračenim svojim bratom in sestram iti na pomoč. Ko tega 7endar niao zamogli zabianiti, ko pa zlasti an^leški, pomagali Tui-kom, da 80 ti Sibe pii Zajčaru in Knjaževacu 7rgli nazaj. Vsled tega je nastalo veliko veselje pri 7seb prijateljih Turkov. Za5eli so se Srbom posmebo^ati in zabte^ali, naj jih sedaj Tni-ki popolnem potlačijo, kneza Milana odata^ijo, Beligrad zasedejo, deželici 7eliko milijono7 7ojnega davka naložijo. Ko pa Turki potem 7endar celi teden nikamor napredovali niso, so se e^ropski miniatri za 87oje ljabe tuiške znance zbali in so 7 kneza Milana silili, naj sklene s Turkom mir. Posebno angleški ministri so pritiskali in Milanu S7eto7ali naj plača Tuikom za 7selej 100.000 zlato7 in mir je goto7! Knez Milan ni privolil iu rekel, naj odločijo puške in kanoni! Stalni knez je imel pra7. General Čruaje7 je 7 6dnevni strašni bitki pri Aleksinacu giavno turško 7ojsko premagal in iz Srbije vrgel vun! To je prava strela iz jasnega neba na glave evropskib m roljubuib ministro7. Osnpnjeui ao sedaj gla7e skup vtekuoli in nas7eto7ali Turkom in Srbom mir tako, da bi 7se ostalo pri starem! Ali bo iz tega kaj ali ne, to ae ni znano, toda zuano pa je in se 7saki den nresničuje | da tur.ška ošabnost ne pozna ne konca ne kraja. | Postali 80 že tako piedrzni, da 7dirajo celo v našo Avstrijo in na naših tleb ropajo, požigajo in umarjajo. Tako je 24 avg. 1000 Tarko7 prilomastilo črez našo mejo 7 Dalraacijo ter vdrli proti Osojn>ški vesi, karnor je neka pastiiica pribežala in tako razglasila, da se Turki bližajo. Sedaj hiti 10J slabo orožanih raščano7 in 2 žandarja Tarj knm nasproti Ali ti so že pete odnesli pa tudi j Heboj odgnali 7eč vjetib deklic in fanto7, potem 1 180 ovac, 14 volov in 8 mul. Tudi 7eč na.šib Ijudi ranili, jedno deklico ubili in k nam pribeglega Hercegovinca Savo Tara.šija zaklali, mu glavo odrezali na bajonet nataknili in seboj ue^li.  Pred rnescem dai so srbski vojaki na arbaki zemlji stoieči na a^stiijsko ladjo na Douavi parkrat vstrelili, ker so 7 terni mislili, da je turška. ; Naš minister Andrassy je tedaj brž 7 Belemgradu ; ostro se pognizil, da je sibski ministei- kmalu za odpuščeuje prosil. Radovedni smo tedaj, kaj bo miuister Andračsy storil, ker so Turki tako drzuo čant A78trije razžalili! 1