Knjiga Slovenska XIX. veku. Miroslav Vilhar (Vilher) r. v Planini 7. sept. 1. 1818, latinske šole zvršil v Ljubljani, pravoslovne nekaj v Gradcu nekaj na Dunaju, grajščak na Kalcu med Knežakom in Zagorjera, bil je deželni poslanec, pesnik in pevec ali skladatelj, ki je imel nzmožnosti in voljo, čas in pridnost", u. 6. avg. 1871 na Kalcu, ter leži pokopan v Knežaku doslej še brez dostojnega spomenika. Denar zanj nabrani naložen je v hranilnici. — Popevati je jel slovenski po a) Novicah 1. 1845 št. 9 nPredčutki"; 1. 1849 -Vodila pridnira kmetovalcam" n. pr.: (Gospodar s pazljivimi očmi — Posle pridne iu poštene stri. — Je čedno in svitlo, kjer konj tvoj stoji, — Bo terden, čil, zdrav ino bistrih oči. — Kar pridelat' moreš, ne kupuj tega, — Ne oblek, ne žita, ne hišnega blaga itd.) — L. 1849 št. 45 »Vodniku*'. — L. 1850 št. 14 ,,Vesoljnimu svetu" (To vsaj mi dovolite, — De se smem Slovenca zvati . . . De se smem rodii ponesti, — Ko Slovenc povsod se vesti — Saj Slovenc sim — Slave sin itd.). — Tedaj je prišla na svetlo b) Jamska Ivanka. Izvirna domorodna igra s pesmami v treh djanjih, odMiroslavaVilharja. V Ljubljani 1850. 8. str. 48. Nat. J. Blaznik. Posvečena slavnimu n Slovenskimu družtvu" v Ljubljani. — Obsežik je pripovedovan v besedi njegovi n. pr.: _Maiko, Maligradski vitez, napade Rovanskiga viteza, in mu vpepeli njegov grad. Rovanski vitez in njegova gospa sta poginila pod razvalinarai grada; samo njuni sin Bogomil, otrok še, je bil rešen in k Jamskimu vitezu Vladimirju pernešen. Vladimir vzame Bogomila z vso ljubeznijo, in ga redi kakor sina s svojo lastno hčerjo Ivanko itd. itd. str. 5)". — Takrat je bil c) Slovenski Koledar za leto 1851, na svitlo dan od Miroslava Vilharja, v 12 str. 71. nat. Ig. žl. Kleinmajer. Po tem je dr. J. Bleiweis osnoval svojih Koledarčekov petero 1. 1852—1856. — Koledar sega do str. 28. Od str. 29 so pesmice posameznim mescem: Januar, Februar . . . November, Deceinber — zložil vse Miroslav. Tako tudi od str. 41 — 63 nekaj pesmi, nekaj basni v prozi: ,,Prezgodna smert, Slovenca up, Solza Slovenca, Ribica lesena, Pred bojem, Slavc in sokol, Pajk, Pokopač; Janjček, Koklja in pišče, Čebelica in čmerlj, Volk in osel, Pravljica od leva, Slavc in papagaj", ktera se čita takole: nV zelenim gaju je slavc milo in sladko prepeval, de so ga vsi tički slavili. Neki dan prileti lepo lepo pisani papagaj. Vsi tički, zunaj slavca, so k papagaju hiteli, in se zalim peresam zlo čudili. Papagaja to spodbode in veselja vnet začne peti. Desiravno je še gerši krokal kakor krokar, so vender občudovavci djali: Čez tvojo pesem je ni! Med tem so pozabili slavca; slavc pa poln tuge zboli — in umtel Papagaj je komaj 14 dni krokal, kar se tički zdramijo, in puhlo ceno ptujga glasa spoznajo! Berž hitijo nazaj, kjer je popred slavc milo prepeval, de bi spet sladke pesmi poslušali, pa zastonj! Ležal je revček, pod žalostno verbo, in ni več maral ne za jok, ne za stok bivših prijateljevl — V ptujšino nezmerna zaljuba, — Gotovo je svojšini zguba! M i r o s 1 a v. Kakor ,,Jamski Ivanki" — tako je tudi drugiin pesmicam svojim napravil d) prekrasne napeve na pr. Zvezdice slovenske; Milice; Slavedom; Vesoljnirau svetu itd. — Nove slovenske pestni z napevi izšle so 1. 1852 v dveh zvezkih; I. Ipava, Pri luni, Žalost, Slovo od Minke, Oh, da bi le vedla, Zdihlej; II. Sercu, Prezgodna smrt, Zagorska, Prijazne oči, Napitnica, V stražnici itd. — Dal je Vilhar zraven teh dveh zvezkov tudi na svetlo okroglice (Walzer) pod imenom rSavelieder", ki so posvečene gospej Schmidburgovi (Novic. 1852 št. 47, kjer je ponatisnjena nZagorska"). — Po Novicah je priobčil vmes nektere svojih pesrai na pr. 1. 1851: Sveta gora (26); Moj vertič (27); Kitica (28). — L. 1852: Postonjska jama (43); Slep rojen (52); Železna cesta po Notranjskim (91). — L. 1853 iz pesrni -Slovenska nevesta" bodi na primer: Kaj maram! 1. Kaj maram da nimam2. Kaj maram da nimam3. Kaj maram da nimam Srebra in zlata:Prekrasnih oblek:Visoc'ga gradii: Ljubezen u sercuZvestoba u persihV hišici nizki Tud nekaj velja!Me kinča na vek!Še več je miriil 4. Kaj maram da nimam5. Kaj maram da nimam6. Kaj maram da nimam Obilno blaga: Krasote sveta:Ne gor, ne planin: Moj dragi me vendarMi vendar nedolžnostDovolj da moj dragi Od deleč pozna!Na licu igra.Slovenke je sin! e) Vodnikov Spomenik 1. 1859 kaže str. 185 pesmico, ktero mu je poklonil Miroslav, ki naposled poje Vodniku: Slavec, ki klicalIskrena želja Si brate na dan,U meni gorf: Tvoj duh naj nas vodiNaj čut'jo slavčki, čez hribe in plan.Pojo naj, ko Ti. f) Oglasil se je časih v Glasniku Janežičevera na pr. 1. 1859 s pesmico BBog", BLjubezenu, MRibič" itd., dokler so zbrane prišle na svetlo pod naslovom: g) Pesmi Miroslava Vilharja. V Ljubljani 1860. 16. 155. Nat. J. R. Mllic. — Izgovarja se sam v začetku ter poje o pesmih in o Pegazu svojem: Vem, da je lepših Cvetic po verteh; Tč pa so rasle Na skalnatih tlčh! U v o d. Po gorab, po dolihIzročam jih jugu; Nabral sim cvetic,Kaj ž ^jimi, že viRudefiih in belihNaj sestram vonjajo, In pisanih lic.Naj brate budč! P e g a z. Pohlevne postaveJcklene je zabil,Potoka derži se Je Pegazus moj;Podkove doma;In loga in trat; Zatorej ne upaNa grivab je tudiLe dvigne k Olimpu K Olimpu z menoj.Žo nekaj snega.Naj mlaji se brat. S 1 o v 6. Jaz nisem PrešernuČe bodo vam vstrcgle, Ne Vodniku stric;In sogle v serce, Nabral pa sem nekajBom drugih nabiral, Domačih cvetic.Še lepših ko te. Poezije te, ki se ločijo v ,,Pestni" (5—63), ,,Baladea (65-118), in ,,Basni" (119— 155), so gladke, doraače, proste in mile, nektere celo veličastne. 0 njib se bere v Glasniku (zv. 6 št. 1), v Novicah 1. 1860 str. 189 itd. — Novice so nekaj jih bile koj ponatisnile na pr. Župan, Na jezeru; 1. 1861 priobčile novo dovtipno ,,Bistri možje" (str. 46) in alegorijo ,,Hrast in lipa" (402); 1. 1862 pa ,,Našim vojakom" (str. 193) itd. — h) Sloga. SlovensklKoledar za navadno leto 1863. Na svitlo dalMiroslav Vilhar. V Ljubljani v 16. Eger. — Razun navadnega koledarskega dela (str. I.—XXIX) so v tej knjižici (str. 1—55) nZastavice, Pesinicp resnega in šaljivega zapopadka, Kratkočasnice" in Šaloigra v 2 delih: Slep ni lep. Osebe: Ribničan, Tržičan, Pivčan . . . Prvi del se igra v gostivnici, drugi v uradniji. Pesraica z napevom — Deklici — ia dve Polki (Živio — in Slovenka). i) Naprej. Politiški časnik 1. 1863, vsak vtorek in petek na srednjej poli. Odgovorni vrednik, lastnik in založnik M i r o s 1 a v V i 1 h a r. Prvi njegov pomagatelj Fr. L e vstik. Natis Egerjev. List prvi 2. jan. — zadnji 29. sept, 78 št. — časnik »Naprej" misli na ustavnem potu potezati se za vse in vsakoršne (liberalno - politične) pravice slovenskega naroda, pravi v 1. Hstu; pričenja z Bogom, kteri naj dobrotno podeli vspeh in srečo njegovenau težkemu delu ter blag začetek in dober konec novega leta čestitim bralcem! — A tega sam ni dočakal, kajti v št. 78 piše: ,,Današnji list je zadnji Naprejev listVažue ia grenke vzroke te dogodbe zagrebljem — Miroslav Vilhar — v svoje srce. Veliko hvalo izrckani zvestim podpornikom, in jemljem slovtf, rekoč: ^živiino za narod, izobražujmo se, okrepčujmo se, zložimo se v korist svojej domovini in vsemu cesarstvu. Večni Bog je pravičen; on raeri pote narodom, in tudi nas vidi. Ako tudi nas je malo, pa vendar čutimo, da smo enega debla, ene krvi! Tedaj: Bog z ttami!" — Deloval je tudi na političnem polju kot poslanec v deželnem zboru, a — brez posebnega vspeha. Pesnik je tovarišem svojim skladal glasilke (sršene, epigrame) v nemški in sloveoski besedi sim ter tje jako dovtipne (cf. Soča 1880. X. 21) itd. — nNaprej", v kterem je priobčil M i r o s 1 a v nektere pesmi — burke — na pr.: Stari in novi duh (str. 186); Frak in surka (230); Srce in trebuh (246); Ljubljana (362), posadil ga je bil na nŽabjak", in ondi je porodil: k) Žabjanke. Zložil in založil Miroslav Vilhar. V Zagrebu 1865. 16. 60. Narodna tiskalnica dra. Ljudevita Gaja. — Pesroi so a) Žabe (str. 5—15), b) Raki (17—26), c) Ribice (27—60), kar kratko pa krepko pove Uvod. Ob bregu Ljubljan'ceOd brega do brega Šest tednov sem bil,Sem mreže razpel, Miru ne, le vodoTežabeinrake Sem tamkaj kalil.In ribice vjel. Tu in tam je zapel šektero rojakomsvojim (cf. Novice, Glasnik), alisplohjelje skladatisedaj le igre po nJamski Ivanki", po šaloigri ,,Slep ni lep" itd. Tako so prihajale na dan 1) Vilharjeve igre. I. Detelja. Izviraa šaloigra v 1 djanji: Spisal in založil Miroslav Vilhar. V Ljubljani 1865. 16. 52. Tisk Egerjev. Godi se 1850. leta na Notranjskem, v Klančevi hiši. — II. Župan. Izvirna šaloigra v 2 delih. 1865. 16. 48. Godi se pri županu v Šiški 1866. leta. — III. Filosof. Šaloigra v 1 djanji, po angleškem 1. 1865. 16. 46. — IV. Igra Pike. Šaloigra v enem delu, svobodno po nemškej. 1865. 16. 50. — V. Servus Petelinček. Šaloigra v eneni delu, svobodno po nemškej. 1866. 16. 50. — VI. Poštena deklica. Šaloigra v enem delu. 1866. 16. 35. —Razun teh: Pomota. Vesela igra v 1 djanji. — Striček. Vesela igra v 3 djanjih, po Benediksu. — To sem bil jaz. Šaloigra v 1 djanji, po nemškej, 1868. 16. 39. (Slov. Talija 5. zvez.) itd. Posebej je izdal ra) Koledarček za navadno leto 186 7. Na svitlo dal M. Vilhar. — Navadni pratiki je pridjal izdatelj torbico svojih pesern, nekoliko novih, nekoliko pa tudi tacih, ki so že znane po zanimivih napevih, kažejo BNovice" 1. 1866 str. 370, kjer o šaloigri »Poštena deklica" pravijo na pr.: ,,Igrica igra v Lipavi (Vipavi); dva oženjena moža, eden (Kikelj), ki zavija slovenski jezik po laškem, drugi (Kokelj), ki ga zavija po ,,kranjski šprahi", se silita pošteni šivarici, ki trideset pomladi hodeva že po svojih petah itd. Čitalnici vipavski, ajdovski ali tržaški utegne zavoljo lokalizmov nPoštena deklica" najprimerniša biti. — Razun teh se nahajajo n) Igre vrokopisu, zložil Miroslav Vilbar: I. Danila — z geslom: Ilirija ustani! Izvirna žaloigra v treb. delih. 1871. Igra se verši v terdnjavi Knežak in v njeni okolici. Doba je 13 let pred Kristom, ob času Cesarja Avgusta. — II. Na kmetih — z geslom: Omika, Najkrasnejša dika! Izvirna šaloigra v dveh delih 1871. Igra se v Markovi kerčmi nad Ljubljano. — III. Korčovski — z geslom: Naprej zastava Slave! Izvirna igra v dveh delih. Igra se v Tomazinovi hiši v Terstu. — IV. K d o r p r e j pride, prej melje — z geslom: Naša reč živo klije! Šaloigra v enem delu (Razdvoji se tudi v I. D. 1—10, II. D. 11—18). Igra se v Ivetovem mlinu na primorskej meji. Rokopisov teh lastnik je sin Franjo Vilhar.— Na primer naj bodo tu še nekteri ,,Raki": I s t i n a. Nemca vrlega Imam precej rad. Pa Nemškutarja Nikdar ne, — je gad! Filologu. Če kuješ besede, Ne bodi bahač; Narodu sc vklanjaj, Ker on jn — kovac! V belej Ljubljani. Protivnikov vražjih Ne bilo bi sto, Ak naših osličkov Bi vmes ne bilo! Nasledki. Peroti pristrigli So meni, kaj ne? — Če bolj mi strigo jih, Bolj rastejo šel T u j e e m. Eaj ue, da se dobro Pri nas Vam godi, Ker Vi ste gospodje, In hlapci pa mi? V mirni hiši. Sobo, pod številko sedmo, Dajte jutri že v najem: Ne poslanca, no vrednika Za menoj ne bo, to vtžm!