r*1
Najv«2ji ilovenald dnevnik S	v Združenih državah
1
i Z
Velja za vse leto • . . $6.00 Za pol leta - - . • $3.00 Nei

Za New York celo leto - $7.00 Za inozemstvo celo leto $7 J
GlAS NARODA
The
largest tbe \
Daily to
United States.
00
list slovenskih delavcev v AmerikL
Issued every day cacep* Sunday and legal Holidays. 75,000 Readers.
TELEFON: CHelaea 3—3878
Entered as Second Class Blatter September 21, 1903, at the Post Office at New York, N. Y.f under Act of Congress of March 3. 1879.
TELEFON: CHelsea 3—3879
No. 1 18. — Stev. I 18.
NEW YORK, WEDNESDAY, MAY 20, 1936 —SREDA, 20. MAJA, 1936
Volume XLIV. — Letnik XLIV.
NEMČIJA BO ODGOVORILA NA EDENOYA VPRAŠANJA
"	m	^--~ ----- . ■ - .	- ..........^	^Mll.l	I	I I ■ llll f
Od Hitlerjevega odgovora odvisen evropski m
PROSILA BO, DA JE BOJKOT
NEMŠKEGA BLAGA PREKLICAN
Angleški minister Eden je pred tednom stavil Hitlerju več vprašanj glede miru. — Nemčija pravi, da mora biti znižan vnanji dolg, ali pa opuščen bojkot. — Schacht trdi, da mora moratorij biti podaljšan ter priznal, da je obrestna me-> ra Nemčiji po vol ji.
H. HOOVER PRAVI, DA NI KANDIDAT
n
BERLIN, Nemčija, 19. maja. — Vsporedno s pripravljanjem nemškega odgovora na angleška vprašanja glede Hitlerjevih mirovnih predlogov skupno s trgovskim svetom pripravlja svoje gospodarske predlog, ki jih bo stavila, ko nastopi tretja in konečna doba mednarodnih pogajanj, kar je vključeno v nemškem mirovnem načrtu z dne ? 1, marca.
Ta načrt so v inozemstvu smatrali za nemški gospodarski mirovni načrt, toda Nemčija to uradno zanikuje iz edinega razloga, da stvar še ni prišla tako daleč.
Po določbah nemškega mirovnega načrta morate poteči še dve drugi dobi, predno je mogoče uspešno razpravljati o gospodarskih problemih. Prva doba znaša štiri mesece, ko bo napetost izginila in v katerem času se je Nemčija sama zavezala, da ne bo povečala svojega vojaštva v Porenju, druga doba pa je čas pravih pogajanj za mir v Evropi.
Druga doba bo po mnenju nemške vlade najtežavnejša in se bo zelo zavlekla. Največji optimisti ne pričakujejo, da bi prišlo do razprave o gospodarskih problemih, predno poteče dvoje let.
Navzlic temu pa postajajo nemške gospodarske zahteve glasne, najbrže zato, da se svet na nje pripravi in se prepriča, da za temi zahtevami stoji ves nemški narod.
V ospredju teh zahtev stoje kolonije. Kampanja postaja z vsakim dnem močnejša. Finančni minister grof Lutz Schwerin von Krosigk je v svojem govoru to zahtevo pokazal kot pravično razdelitev surovega materijala, kot zahtevajo sedanje potrebe.
Drugo zahtevo je pojasnil ravnatelj državne banke Huelse, ki zahteva stabilizacijo marke in
pravi:
4 Pri vsaki bodoči stabilizaciji bo prišel na razpravo tudi problem nemškega tujega dolga. Države, ki so naše upnice, bodo morale izbrati med dvema možnostima. Ali bodo morali odpreti svoje meje za nemško blago, ali pa bodo morale primerno znižati nemški dolg. V vsakem slučaju se bodo morale mednarodne transakcije izvrševati po o-
brestni meri, ki jih je mogoče gospodarsko prene-. • ••
sti.
Pred nekaj meseci je predsednik državne banke in tedanji gospodarski minister dr. H. Schacht rekel, da je potrebno, da je moratorij nemškega dolga podaljšan ter obenem priznal, da je bila obrestna mera po Dawesovem in Youngovem načrtu že tako znižana, da jo more Nemčija prenesti.
Med zadeve, o katerih se morajo države tudi odločiti, bo tudi nemška zahteva, da mora boj kotno gibanje proti nemškemu blagu prenehati. To zahtevo je nazijsko časopisje že pogosto povdarjalo ter bo tudi del nemških gospodarskih predlogov.
Dr. Schacht pa je tudi rekel, da mora duh naglo delovati in se ravnati po obstoječih razmerah, kajti kar fR še večeraj veljalo za priznano načelo, ki ga
Sedaj bi moral to že vsakdo videti," je rekel poročevalcem. — Zanima se samo za platformo.
CHICAGO, III., 19. maja. — Bivši predsednik H erbert Hoover je glede republikanske predsedniške kampanje podal izjavo, v kateri pravi: "Sedaj bi moral že vsakdo videti, da nisem kandidat."
Hoover pravi dalje v svoji izjavi, da ga samo zanima republikanska platforma.
Izjajvo jc lloover izdal v posebnem pismu, katero je objavil njegov tajnik Paul Sexson. Njegova izjava se glasi: "V odgovor na vprašanje nekega časnikarskega 'poročevalca je Mr. Hoover rekel naslednje :
"Moj razgovor s senatorji, kongresniki in drugimi, ki so me obiskali iz Wasliingtona, se je v eeloti nanašal na republikansko platformo.
"Na vprašanje glede farm-erskega programa je Mr. Herbert lloover rekel:
"Prejšnjega govemerja države Illinois Lowdena je treba naprositi, da napiše farmersko platformo za konvencijo.'*
"Na vprašanje glede osebnega stališča je rekel Mr. Hoover :
"Sedaj bi moral že vsakdo videti, da nisem kandidat."
" Pogosto sem že povdaril, da se za to ne zanimam in samo želim, da pridejo te kritične zadeve pred narod. Odločno i sem prepovedal vsem svojim prijateljem, da ne smejo postaviti nobene organizacije, da ne smejo mojega imena postaviti v primarnih volitvah in na državnih konvencijah in da ni noben delegat iz Califor-nije ali iz kake druge države obvezan do mene.'7
Dalje pravi Hoover, da ne nasprotuje nobenemu kandidatu, temveč da mu je samo za načelo.
NOVASTAVKA MEHIŠKIH ŽELEZNIČARJEV
Vlada obsoja stavko in zahteva, da se delavci v 24 urah vrnejo na delo. —Vozijo samo poštni in vojaški vlaki.
MEXICO CITY, Mehika, 19. maja. — Splošna stavka 50 tisoč železničarjev se je pričela v pondeljek ob 5 popoldne, ko so bile rdeče zastave razobe-šene nad železniškimi postajami in uradi. Vsi dohodi do postaj so bili ograjeni in zagrnjeni z zastavami. Piketi stoje na straži, da zavrnejo vsakogar, ki bi hotel na postajo.
Zvezni posredovalni urad je stavko razglasil za nepostav-no. Delavski department je odločil naslednje:
"Stavka je protipostavna, ker delavci niso izpolnili potrebnih zahtev v soglasju s postavo.
"Mehiške državne železnice so proste vsake odgovornosti.
"Stavkarjem je dovoljeno v 24 urah vrniti se na delo, ra-čunši od 7 danes zvečer. "Ako se delavci v tem času J ne vernejo na delo, bodo njihove pogodbe razveljavljene in železnice bodo imele proste roke, da se pogodijo s svojimi lastnimi delavci, da obnove promet."
SENAT POTRDIL MORNARIŠKO POGODBO
WASHINGTON, D. C., 19. maja. — Senat je potrdil londonsko mornariško pogodbo, katero so sklenile Združene države, Anglija in Francija.
Pogodba določa, da mora vsaka država ostali dive drža-
JUGOSLAVIJA PROTI JAPON-SKEMU BLAGO
ZAGREB, Jugoslavija, 19. maja. — Vlada je izdala nove uvozne odredbe, ki omejuejo uvoz jaiponskega blaga.
Teoretično bi morale nove odredbe omejevati vsak uvoz, v resnici pa se vpoštevajovsamo glede japonskega blaga, ki preplavlja jugoslovanski trg na škodo domačih industrij-cev.
Prošnje za uvoz japonskih tekstilnih izdelkov so skoro vedno zavrnjene. Druge države, ki izvažajo tekstilne izdelke, polagoma pomnožujejo svoj izvoz v Jugoslavijo.
vi naprej obvestiti o svojem zgradbenem programu.
Velike bojne ladje so omejene na 35,000 ton 3 14-palčniini topovi, vendar ipa smejo porabljati tudi 16-palčne topove, ako bi take topove uvedli na svojih bojnih ladjah Italija in Japonska.
je postavila izkušnja, more postati danes nerešen problem in obratno. Zato poživlja, da se vsakdo zaveda preteklih izkušenj in pravi, da državna banka ne sme omalovaževati preiskušenih načel v bančni politiki, s čemur hoče najbrže svariti pred inflacijo, toda ob istem času pravi, da mora iti državna banka .pogumno po novi poti.
EDEN ZAVRNIL ITALIJANSKE TRDITVE
Italija je z napačnimi podatki postavila trditev o dum-dum bombah.— Poiljak se je izdajal za abesinslkega zastopnika.
LONDON, Anglija, 18. maja. — Angleški vnanji minister Anthony Eden je opustil tradicijo, ter je zastopnika tuje države v poslanski zbornici dolžil, da je razširjal napačna poročila.
Eden je zatrjeval, da je italijanski vojaški atašej pomagal ponarejati dokaze, da angleške tvrdke zalagajo abesinsko vojsko z nepostavno municijo, Kot pravi Eden, so italijanski časopisi nedavno pisali, da so angleške tvrdke pošiljale v Abesinijo dum-dum bombe.
Italijani so svoje trditve naslanjali na podatke "uotorične-ga raznašalea napačnih informacij in ponarejenih listin" — kot je rekel Eden — ki se je ob različnem času imenoval polkovnik Pedro Lopez, ali pa si je tudi dajal še druga imena.
Lopez je rodom Poljak, pa angleški državljan, ki pa je pred dvema tedjioma pobegnil, ker je opazil, da ga oblasti o-paszujejo.
S ponarejenimi listinami se je Lopez predstavljal kot zastopnik abesinske vlade ter je hotel od neke tvrdke v Birm-inghamu naročiti dum-dum pa-trone. Tvrdka pa je naroČilo odklonila, dala pa mu je ška-tlja vzorcev s pripombo, da so izstrelki za velike živali. Vzorcem je bilo dodano pismo, ki pravi, da so bili izdelani v Angliji.
Eden je rekel, da je bil Lopez v stalni zvezi z italijanskim poslaništvom in še posebno z italijanskim vojaškim atašejem. Eden je tudi rekel, da je Lopez prvi teden v marcu postal oblastim sumljiv in da je Eden sam italijanskega poslanika Dino Grandija prijateljsko ustmeno posvaril.
Eden je povedal Dino Gran-diju, da zaposljevanjp tako dvomljivega značaja kot je Lopez more škoditi dobrim od*-nošajem med Italijo in Anglijo. Grandi pa je Edenu odgovoril, da mu o Lopezu ni ničesar znanega in da bo zadevo preiskal.
Navzlic Grandijevemu zanikanju je italijansko časopisje še vedno prinašalo poročila, da Anglija zalaga Aibesinijo z j dum-dum krogljami. Ta obdol-žba je celo vključena v poroči lu italijanske vlade na Ligo narodov.
Eden je rekel, da je celo zadevo pojasnil in objavil, da je ohranil dobro ime angleške in dnstrije in angleške vlade, ki je strogo nadzorovala pošilja-
STARHEMBERG PAR0BR0DNE
1 DRUŽBE SO ZMAGALE
V RIMU NI IMEL SREČE
Mussolini mu je svetoval, j Okrajno sodišče razhodi-da se zadrži mirno. —| lo proti družbam. —
Naj nikar ne izzove meščanske vojne.
RIM, Italija, 19. maja. — Dobro poučeni krogi zatrjujejo, da je imel Mussolini razgovor z načelnikom heiinwehra knezom Starheanbergom in da mu je svetoval, da se pelje domov in se zadrži mirno.
II duce mu je nujno prigovarjal, da naj ne nasprotuje vnanji politiki kanclerja <lr. Schuschnigga in da naj nikar ne skuša v Avstriji povzroča ti kakih nemirov ali pa celo' državljanske vojne.
Ta Mussolini je v nasvet je v popolnem skladu z brzojavko, j katero je Mussolini pred dnevi j poslal dr. Schusclmiggu. V br- J zojavki je Mussolini dr. Scliu-j schniggu čestital k novi vladi in je izrazil upanje, da bo ime-1 la njegova vlada uspeh.
DUNAJ, Avstrija, 19. maja. — Avstrijska vlada je za Du-r.aj določila nad 7000 policistov. Obenem pa je vlada tudi pričela pošiljati heimwehrovce na deželo.
Da nova vlada pokaže svojo moč, je po cestah na Štajerskem ropotalo IG lahkih tankov.
Zvezno sodišče je ovrgla razsodbo.
WASHINGTON, D. C., 19. maja. — Zvezno najvišje sodišče je razsodilo v prilog Hamburg - America in Francoske parobrodne družbe.
Gre za mornarje, ki so pobegnili s parnikov in za katere je delavski department odredil deportacijo. Parobrodne družba bi morala za vsakega pobeglega mornarja plačali $1000 kazni. Parobrodni družbi ste kazen tudi plačali, toda ste tožili za povrnitev plačanih zneskov.
Družbi ste svojo zahtevo u-temeljevali s tem, da je bilo tozadevno povelje vročeno podrejenim častnikom parnikov, ne pa kapitanu ali uradu paro-brodrtih družb.
Okrajno sodišče v New Yor-ku je razsodilo proti parobro-dnim družbam. Najvišje sodišče pa je bilo drugačnega mnenja, ter je zadevo vrnilo okrajnem sodišču.
ŽRTVE INDUSTRIJE
ŠPANSKI PRINC PRI AVTO-M0B1LSKITVRDKI
Bivši španski prestolonaslednik, sedaj grof Cavandoga, je pri avtomobilski tvrdki British Motors, Ltd. sprejel službo. Nikdo pa ne vc, kaj bo delal in kdaj bo delo nastopil. Sedaj je grof še preslab, da bi pričel delati.
Grof Cavandoga ima podedovano bolezen, da mu koža pogosto krvavi. Nedavno je na Kubi nevarno zbolel in so mu morali 20-krat vbrizgati kri. Svoji ženi na ljubo, ki je hči kubanskega veletrgovca, se je odpovedal španskemu prestolu. Toda ženo je pustil na Kubi, vendar pa zatrjuje, da med njima ni nikakega nesoglasja.
Grof Cavandoga dobiva od svojega očeta, bivšega španskega kralja Alfonza $40,000 na leto in pač ne bo narvezan na svoj zaslužek. Delal bo več iz ^dolgočasja.
ALBANY, N. Y., 19. maja. — Industrijski komisar Andrews je naznanil, da je v a-prilu v državi New York pri delu izgubilo svoje življenju 111 oseb. Od teh jih pride nt«, mesto New York 61.
ANGLEŽI NABAVLJAJO MASKE
LONDON, Anglija, 19. maja. — Angleška vlada namerava za civilno prebivalstvo nabaviti 30,000,000 mask proti strupenim plinom, da bo prebivalstvo zavarovano proti sovražnemu napadu s strupenimi plini.
To je potrdil podtajnik notranjega ministrstva Geoffrey Lloyd, ki je rekel, da bodo vse maske izdelane v Angliji.
PRIDELEK ŽITA V RUSIJI
nje orožja in municije v Abesinijo.
Eden ni povedal, ako bo Anglija še podvzela kake korake proti italijanskemu atašeju, iz njegovih besed pa je razvidno, da smatra angleška vlada zadevo za končano, ako italijanski poslanik ne bo izrabljal svojih diplomatskih predpra-
vic.
LONDON, Anglija,. 18. maja. — Kot pravi odbor za narodno gospodarstvo, je sovj</t-ska Rusija izpodrinila Združene države v pridelovanja pšenice, ovsa in ječmena.
Združene države bodo leto3 vsled lanske <s»uše pridelale po i lovieo manj pšenice, kot leta 1934.


Ali ste že naročili Slo-vensko - AmerikanskJ Koledar za leto 1936. — Yreder. je 50 centom ^
'HSIas Naroda"
(A Corporation) f	. Owned and Published by	i
SLOVENIC PUBLISHING COMPANY
Fnunk Bakaer, President_ h. Benedik, Treas.
Place of biulneM at the corporation and add; tl< Wert IStb Street, Berengb of Manhattan,
of abore officers: New York City, N. Y.
"GLAS NARODA (Voice of the People)
leaned Every Day Except Sundays and Holidays
Za celo leto velja sa Ameriko in
Kanado..................................$6.00
35a pol leta ..«..«*.*.*«••*..... $3.00 Za Četrt
Za New York za celo leto......$7.00
Za pol leta....................$3.50
Za Inozemstvo za celo leto......$7.00
Za pol leta....................$3.50
Subscription Yearly $6.00
Dopisi brez podpisa In osebnosti se ne priobčujejo. Denar naj se blagovoli pošiljati po Money Order. Pri spremembi kraja naročnikov, prosimo, da se nam tudi prejšnje bi tališče naznani, da hitreje najdemo naslovnika.
Advertisement on Agreement
"Glas Naroda" izhaja vsaki dan izvzemSi nedelj in praznikov
"GLAS NARODA", 216 W. 18th Street, New York. N. Y. Telephone: CHelse* 3—3878
ZMEŠNJAVA JE USTAVNA
Zvezno najvišje sodišče je »vzelo v roke ustavo in ji i>re-tipalo obisti.
Nato pa je v sodnijski dvorani svečano naznanilo, da je Guffeyeva preniogarska postava "jasno" in ''neoporekljivo'' protiustavna, četudi j e vizelo modre sodnike rekordni čas 68 dni, da so dognali, kaj je "jasno" in "neoporekljivo" in četudi trije izmed dovetih sodnikov — Branxlies, Stone in Car-dozo — ne mislijo samo, da razsodba večine ni "jasna" in "neoporekljiva", temveč ji popolnoma nasprotujejo.
Guffeyeva postava je bila sprejeta, da odpravi zmešnjavo v premogarski industriji. Ravno tako je bila sprejeta AAA postava, da odpravi zmešnjavo v pol j ed el j siv u in kakor je bila določena NBA, da konča zmešnjavo v trgovini v splo-
inem.	• < 1 ♦ ,1* -"JBIttf
Sedaj gre Guffeyeva postava po isti poti, kot AAA in
NBA.
V	svoji razsodbi, ki nasprotuje razsodbi večine, modro pravi sodnik Cardazo:
"Trgovina je bila davi jena in obtežena; njen naravni potek je bil napeljan iz ene države v drugo; bili so bankeroti in uničevanje kapitalizma in delavstva. Svoboda, katero varuje peti dodatek k ustavi, ne vključuje pravice, ki bi vzdrževala veliko zmešnjavo."
Zmešnjava je bila ustavna v treh poraznih letih Hoov-erjeve »vlade, v letih, ko so padale banke, kot listje z drevja v pozni jeseni; ko je bilo petnajst miljonov ljudi brez zaslužka in kruha; ko je bila bankerotna trgovina in dežela.
Toda oni trenutek, ko hočeta predsednik in kongres izvesti nekaj konstruktivnega; oni trenutek, ko pričnejo Ame-rikanci graditi tedaj pa poseže vmes sodišče in zapove narodu, da sme graditi samo to, kar želi sodišče.
Uničevanje se more neovirano nadaljevati. Grajenje pa zadene ob blokado devetih bogov v črnili haljah.
Ako je neustavnost Guffeyeve postave "jasna" in "neoporekljiva", zakaj je rvzelo modre sodnike toliko časa, da so to iznašli?
Zakaj f Ker neustavnost Guffeveve postave ni niti "jasna", niti "neoporekljiva".
V	ameriški ustavi ni niti besede o premogu. V ustavi ni ničesar proti ureditvi trgovine v interesu naroda.
Ravno nasprotno: cela ustava je posvečena narodnemu blagostanju.
Se več: ustava daje kongresu pravico urejevati meddržavno trgovino. In če ureditev premogarske industrije ni ureditev meddržavne trgovine, tedaj besede ne povedo, kar pomenijo.
Najvišje sodišče je s to odločitvijo izgubilo pri narodu spoštovanje in ugled, kajti najvišji sodniki razlagajo ustavo po svoji volji, ne pa po prepričanju in želji naroda.
In sedaj naj gledajo vsi odvetniki, sodniki in državljani ustavo in naj v njej najdejo kako določbo, ki kongresu ne bi dajala pravice, da kaj ukrene v dobrobit celega naroda.
Naj v tej pomembni in veliki listini najdejo kaj, iz česar bi se moglo sklepati, da je zmešnjava nstavna.
Vse odločitve najvišjega sodišča pa so vrgle kapital in delavstvo, industrijo in trgovino v veliko zmešnjavo.
In zmešnjava je po mnenju devetih modrih sodnikov — USTAVNA.
KLIC OBUPA IZ KOČEVJA
Te dni se je razvedelo v Kočevju, da bo zaradi premalin naročil ukinjeno delo v kočevskem premogovniku, ki je bil letos še prav posebno prizadet, kar se tiče dobav premoga državnim železnicam, ki so bile zmanjšane od 120 ton na 20 ton na mesec. Pozneje so se naročila povečala in dobavlja sedaj kočevski premogovnik državi 80 ton premoga na mesec.
Ker je zaradi ugodne zfcme potrošnja premoga silno nazadovala. je bil s te mpri zadet seveda tudi kočevski premogovnik. Rudarji so delali večkrat samo po 7 dni na mesec. Vsak mora priznati, da je to zaslužek s katerim naše rudarske družine nikakor ne morejo živeti. S tako zmanjšano produkcijo premoga je seveda nastalo tudi vprašanje obstoja rudnika samega. Jasno, da je vest o ustavitvi zbudila med tukajšnjim prebivalstvom u-pravičen strah. Zato je odšla v Beograd deputacija rudarjev, ki jih je vodil mestni župan Lovšin, da v zadnjem trenutku posreduje na merodajnih mestih glede razdelitve državnih dobav premoga.
Treba je poudarit, da gre za eksistenco rudarskih slovenskih družin. Obratovanje premogovnika v Kočevju je poleg zelo slabega gospodarskega položaja v katerem se nahaja naš kraj, neobhodno potrebno za naše delavce, važno je tudi v narodnost, pogledu. < V bo premogovnik ukinjen, ho primo-ran naš slovenski živel j, ker ne bo imel zaslužka v teh narodnostno mešanih krajih, da so izseli. Vprašajmo se, ali se ni izselilo že dovolj naših slovenskih ljudi iz teh krajev. Saj je bilo v prejšnjh časih naseljeno pri kočevskem premogovniku 1400 slovenskih in hrvatskih rudarjev. Danes jih j«' komaj še okrog 100. Glede na nevarnost ukinjenja kočevskega premogovnika se mora slovenska javnost zavedati, da se jemlje s tem možnost življenja in zaslužka slovenskimi delavcu. Vedeti moramo, da je tu predvsem prizadet naš slovenski človek. Zato upamo, da bodo imeli merodajni činitelji razumevanje za položaj našega človeka in da bodo izposlovali temu premogovniku vsaj toliko državnih dobav, da bo lahko še nadalje obstojal ter nudil pro-potrehen zaslužek tukajšnjemu slovenskemu rudarju.
IZNAJDBA IN2ENJER JA HMELJA
Pred kratkim je izumil slov. mlad inženjer g. Milan Hmelj mešanico za tlakovanje hišnih podov, ki tvorijo žaganje in razne ketaiikalije. Prvi poizkusi so se obnesli nad vse zadovoljivo. V kuhinji hotela Ju-vančiča na Zidanem mostu sg napravili delavci pod, ki kaže velike prednosti pred vsemi drugimi, tako po trdoti in« odpornosti, kakor tudi po možnosti čiščenja. Te vrste podi bi se obnesli nad vse dobro zlasti v novih zgradbah in šolskih stavbah.
NAVELIČAN ŽIVLJENJA
27. aprila zjutraj se je v drvarnici hišna št. 4 v Obrtniški ulici obesil 43-letni Wuzella Florian, delavec v tovarni Kid na Jesenicah. Pokojni je vstal zjutraj okrog 5. brez da bi gospodinji, pri kateri je stanoval povedal, kam gre. Ko je gospodinja pozneje šla po opravkih v drvarnico, je našla obe sen ca. Poklicani zdravnik je mogel u-gotoviti samo smrt. Pbkojni, ki je doma iz Podgorja v Avstriji in tudi tjakaj pristojen, je delal v tovarni okoli 30 let. Bil je v službi zelo marljiv.
ADERGA5KI ROPAR SPOZNAN ZA BLAZNEGA
KNJIGARNA "GLAS NARODA"
sprejema naročila za
VODNIKOVO
DRU2BC
IN
MOHORJEVO
DRU2BC
Upati je, da se jim kaj kmalu srca odtajajo, da bodo spregledali, da je navaden delavec ravno tako potreben dobrega življenja, kot so oni sami. Razvedril imamo pa še vseeno nekaj, kajti večkrat iima kako društvo ali pa kak Slov. Dom kako prireditev, na katerih so po navadi pozabi na vse preteklosti, ter se z veselim srcem gleda v bodočnost. Tako so ljudje Slov. Doma Inc., sklenili na svoji seji dne 10. maja, da se
zopet napravi en ples z po jed i-I članarina za vodnikovo 1 vred in sicer na večer 29.
drlžbo znaša za mohorjevo družbo pa
— $1.25 —
§ Knjige za leto 1937 bodo | g poslane iz stare domovine J 1 naročnikom po pošti-
| :: K n j i ga r n a :: g "Glas Naroda"
I 216 west 18ih street i	zieyf york	|
Dopisi,
little falls, n. y.
Kot je razvidno iz tukajšnjega časopisa "Evening Times" se bode vseeno uresničila želja tukajšnjih meščanov da bode-1110 enkrat dobili nov most, kateri bode vodil čez tukajšnjo X. Y. Central železnico. Upati je, da se to delo v kratkem prične, kajti ljudi je še dosti brez dela in drugi vzrok je pa
Peter Zgaga
maja, rla se zopet malo razvedrimo. Plesalo se bode celo noč lahko, ker smo dobili poseben permit za omenjeni večer. Vstopnina za odrasle je 50c. za otroke do 14 leta pa 25c. Igral bo tukajšnji orkester, kot tudi harmonika. Začetek ob S. uri zvečer.
Tem potom se uljiidno vabi vse Slovence i n Slovenke od bli-j zu in daleč kot tudi Petra Zgaga, da se kolikor mogoče udeleže te pojedine. Žal ne bo nikomur, ker jesti in piti bode dovolj. Torej ne pozabite na večer 29. maja in do takrat pozdrav! Veliko sreče želiim tudi mojemu prijatelju Petni pri njegovem obisku po naselbinah v različnih krajih Združenih držav. Do svidenja!
Frank Maslo.
Naši v Ameriki
ROJAKE PROSIMO, NAJ NAM NAKRATKO N A DOPISNICI SPOROČE SLOVENSKE NOVICE IZ NASELBINE.
V Canton, O., je za srčno napako nepričakovano umrl rojak Avgust Kompare, star 56 let in
,..	^ . . . u r i	4 1 . doma iz Vipavske doline. Zapu-
Mali senat v I,,ubijam je na^id«; ker se prometu zelo,«ko- „ ^^
temelju mnenja psilnjatrov od-jauje, ker je prehod rez zclez-
' niški tir skoro vsakih deset mi-	*
redil, da bo 62-lctni dimnikar Lojze Pihler od Sv. Petra pri Mariboru oddan v očuvalni zavod v Lepoglavo. Psihijatri so ga spoznali za duševno bolnega, ki ni kazensko odgovoren za svoje dejanje. Razprava je bila prav kratka. Pihler je 3. januarja letos ponoči oropal lepi kip Matere božje v romanski cerkvi pri Velesovcm razne zlatnine, srebrnine in drugih dragocenosti. Vrednost vseh predmetov je bila cenjena na 4000 dinarjev. Sprva tatu niso mogli izslediti. Nekaj dni po zneje je Pihler skušal sperati zlatnino v Ljubljani. Tu so ga prijeli. Ko je Pihler čul, da bo moral oditi v Lepoglavo, je o-srorcen vzkliknil: "Bitte sofort
nut zaprt. Druga naša želja je,' da bi se kaj kmalu začela gra-1 d iti nova cesta skozi mesto, katera ne bi imela nad seboj mostov, kot jih i'rna dosedanja št. 5., katera vodi tu skozi. Marsikateri voznik je že občutil na lastni koži, kaj se pravi voziti po tej poti, pod tako zva-nim Oiulf Tlill mostom. Posebno po zimi je bilo zelo dosti nesreč in se je marsikateri voz ali truck prevrnil, ko je zadel v] most, ker je tako mala odpr-i tina. Upati je, da bo governer podpisal listine ter da se takoj prične z delom. Kar se tiče drugega dela, je tukaj še dosti povoljno, samo da ne bi li presneti ljudje vse sami obdržali,
s pota VI.
Sem že slišal pritožbe, da je postala moja kolona predolgo časna.
Prijatelji, res ne moreni drugače. Opisujem pač, kar sem videl, in če sem videl ali slišal samo resne stvari, jih ne morem v norčije pretvarjati.
I)a bo 'pa kaj veselega, bom kanil v to mojo pisarijo prešerno kapljo, ki bo marsikoga razvedrila, posebno bo pa stvar zanimala našega pevca Toneta Sublja, ki je pred leti hodil po potili, po katerih sedaj jaz krevijam.
Moji prijatelji v Pittsburgh naj mi oproste, če bom danes-skočil iz njihovega črnega mesta v vedri Cleveland. K njim se vrnem v jutrišnji številki.
Zgodbo, ki jo objavljam, mi je zaupal moj stari »prijatelj Louis J. Pire, urednik "Ameriške Domovine", o katerem bo v tej koloni prihodnje dni še marsikaj povedanega.
Bilo je v tistih časih, ko je Tone Subelj prirejal koncerte po Ameriki in ko je mladi Frank J. Lausche začel s pravično roko deliti pravico cle-velandskim meščanom.
V farmerski naselbini Gene-vi je začela farmarja Kumelja, grizti radovednost:
—	Kakšen je-pa tisti fant, tisti naš sodnik! Kot otroka sem ga poznal, zdaj pa slišim, da je zrasel v velikega moža.
—	I, če bi ga rad videl, gu lx>m pa enkrat k Tebi pripeljal, — 11111 (pravi Lojze Pire. — Ne samo njega, — več nas bo prišlo.
I11 tako so se domenili, da ga obiščejo prihodnjo nedeljo.
Pa je bil vrag. da je bil sod-
Aktenrevision. Sie sind nieh t j ka.jti plače so nesramno nizke, kompetent. Belgrad soli mich]tako (ja sp f.jOVek strašno težko urteilen." Mirno je odšel nato« „ y f(>j m>Z]losni draginji, iz pisarne.
Viljem bi se rad vrnil v Nemčijo.
Nekateri dunajski listi poročajo iz Haaga, da se je bivši nemški cesar Viljem odpovedal položaju poglavarja hohenzol-lernske rodbine na korist svojega najstarejšega sina, bivšega prestolonaslednika. Ta korak je baje brez vsakega političnega pomena, ker je bivši prestolonaslednik, ki živi stalno na svojih graščinah v Nemčiji,
v najboljših odnosa jih z nacio- stol.
nal-socialistično vlado. Vzrok, da je Viljem prepustil svojo pozicijo rodbinskega poglavarja svojemu najstarejšemu sinu, 'je baje, da hi se rad vrnil v Nemčijo in da je prepričan, da frru nemška vlada ne bo delala v tem pogledu nobenih zaprek, a-ko ne bo v£e poglavar bivše cesarske rodbine in s tem tudi ne vež pretendent na nemški pre-
OGLAŠUJTE V "GLAS NARODA"
DENARNE POSILJATVE
Denarna nakazila izvršujemo točno in zanesljivo po dnevnem kurzu.
V JUGOSLAVIJO
trn * 2.75____i_______..Dta.	1M
* c.15 ----------Din.	2M
$ 7JM____________Dta.	SM
flLTS_______Din.	BM
USA*.________Dta.
947M_____Din.	2§tt
Za
keb^cene sedaj rittfo menjajo so navedene cene podt stene spremembi pobi ali doli
b teplaaio večjih ipcakov kot seoraj undeno, bodi« v dinar] ID ali Urah dovoljujemo te bQUe pogoje.
n
utlaCila t
i »—
»i-111^—
• ».n
9%*m tlC—
..........mim
Prejemnik doM ▼ starem krajo icplaOR v dolarjih.
NljJNA NAKAZILA IZVRŠUJEMO PO CABLE LBTTEB ZA PRISTOJBINO
SLOVENIC PUBLISHING COMPANY
m** n
aro
n
K1W IQPK. ft., 1.

V Aurora, III., Jakob Mežan, star -Mi let je za« I nje «11 j i izgubil levo oko. Pri del 11 na ograji j«* zabijal sedem palcev dolg-žebelj, ki je odletel in se mu zadri v oko. Odpeljali so v bolnišnico, kjer so 11111 iztnknili razmesarjeno oko.
V Cliff Mine, Pa., sta bila v aprilu dva smrtna slueaja. 1. aprila je umrl Ferd. Preirel, 27. aprila pa Job 11 Konic. Oba zapuščata družine.
i- -
Važno za potovanje.
Kdor je namenjen potovali v stari kraj ali dobiti koga od tam, je potrebno, da je poučen v vseh stvareh. V sled naše dolgoletne skušnje Vam xamoremo dati najboljša pojasnila in tudi vse potrebno preskrbeti, da je potovanje udobno in hitro. Zato se zaobrnite na nas za vsa pojasnila.
Mi preskrbimo vse, bodisi prošnje za povratna dovoljenja, petni liste, vizeje in sploh vse, kar je za potovanje potrebno v najhitrejšem <asu, in kar je slavno, za najmanjše stroške.
Nedriavljani naj ne odlašajo do zadnjega trenutka, ker predno se dobi la Washington* povratno dovoljenje, RE-ENTRY PERMIT, trpi najmanj en
Pišite torej takoj sa brezplačna navodila in zagotavljan* Vam, dk boste poceni in udobno potovali.	r
SLOVENIC PUBLISHING COMPANY (Travel Bureau)
216 West 18th Street
New York, N. Y.
. wj- •.	i.vi.aix.: i;u-f t- ii -* r. •
V petek vef-er ob 7.30 je pre-iiiinul v Cleveland, O. dobro po-'uik Lau^cbe bas tisto nedeljo znani Leopold Debevc, po do-: zadržan.
inače Kavsarjev Polde, star 47; Pire ni hotel originalnega
let, stanujoč pri sestri Frances,1. Kumela razočarati, in so se
oraožena Mezinec.	j domenili, da bo igral Tone Su-
; bel j sodnikovo vlogo, i . * . „ Kiimeij je že slišal Subelja
poti, osebno ga pa ni poznal, ker je sedel pri koncertu v Narodnem domu 'precej zadaj. Dvorana je velika in se ne vidi s zadnjega sedeža dovolj jasno na oder.
—	Ta je pa sodnik Lausche, — je predstavil Pire Toneta »Šnblja vzradoscenemu farinai-ju Kuinelju.
—	I'a je res test fant, — si je mislil Kumelj in začel nositi jed in pijačo na mizo.
Oliljsko vino iz rodn "Catawba" je izvrstno.
Dasi ne smem, sem ga poku sil par kozarcev. Kri požene po žilah 111 srce razveseli.
—	No, sodnik, — pravi Jaka Debevc Tonetu Šubeljn, — pa kaj za poj.
—	Kaj zna sodnik Lausche tudi peti ? — se začudi farmar K uinelj.
—	Znam malo, — odvrne Šubelj in za/poje to 111 0110 in še nekaj za nameček.
Kumelj je kar zijal. Zijal in poslušal.
Nak, takšnega pa še ne, da je sodnik dober Američan "111 dober Slovenec,, da ve vse, kar vedo bukve in srce o pravici in krivici povedati, to je že slišal. Da pa zna tudi peti, tega mu pa ni še nihče omenil.
Stopi k Šublju, mu stisne roko in pravi:
—	Ja, Frank, fejst fant si. Nisem mislil, da jo znaš tako zažingati. Petje imam nad vse rad. Seveda, mora biti dobro in prav zapeto. Zadnjic so me spravili v Cleveland nekega Šiiblja poslušat. V Slovenskem domu na Šentkieru je pel. Je pel, nič ne rečem, toda ne tako kakor Ti, Frank. Popravici Ti povem, da je Šubelj en d . . k napram Tebi.
Ne vem, kaj bi dal, če bi mogel v tistem hipn videti Šu-bljov obraz.	(Pride se.)
MIHALJ ZOŠČENKO:
Pravijo, da znaša v Ameriki poraba papirja povprečno po petindvajset kilogramov letno na osebo. Ta je res dobra! Morebiti ga rabijo za rezance v juh! ali kaj?
X«', AJnieričani izdelujejo iz papirja kozarce, bele ž nice, krožnike. V Ameriki stoji poleg vsake pipe s pitno prekuhano vodo tudi kup papirnatih kozarcev. Kdor se napije, takoj neusmiljeno zažene svoj kozarec stran. To je baje jako priporočljivo zoper nalezljive bolezni. Razen tega scve<la tiskajo knjige, in vsi si menda ^ vsak dan dopisujejo drug dru-Komu.
Pri nas je, žal, drugače. Pri nas porabimo presneto malo papirja. Sploh, če slišimo besedo "papir" obuja prej grde kakor prijetne spomine. Domišljija nam takoj prcdoei različna iz-Kaznice, račune za elektriko, pivniku slične golice za brzojavke, na kateri se razlezejo vse črke, ali grozovite poštne ovitke, ki bi bili primernejši za pokrivanje kislega mleka kakor za pisanje naslovov. Zdi se nam, da se bo takoj razloge! hreščeč glas poštnega uradnika, ko se bo zadri v odgovor na ponižno prošnjo: "Saj pravim, da nimamo ne ovitkov ne pisem skega papirja! Kalm silite vedno naprej!"
Vrabca! A mi sanjamo, da bi bilo pri nas čim več papirja, da bi se prodajale na vsakem cestnem oglu šolske in druge knjige, da bi postalo naravnost, prijetno spuščati v nabiralnike čedna pisemca. Mi bi radi vi-( deli kratko in malo narobe, svet. Mi veliko pričakujemo od naših papirnic. Vse to nala-' ga našemu neizprosnemu očesu J dolžnost, da se ozremo po naših virih.
K na, dve, tri! Naše neizprosno oko je že ujelo papirnico nad mirno rečico'S jas jo. Naše obrvi se na ježi jo, oči švigajo bliske, in naša obledela usta nehote še peče jo: "Glej ga vrabca!"
Sjasjka skupina tovarn ima nalogo omogočiti od zunanjih neprijik popolnoma neodvisno izdelovanje papirja. Okoli velike papirnice se stiskajo kakor piščeta zraven koklje vsi potrebni pomožni obrati: žaga za les, mlin za cunje itd. A ne-*ka visoka živina, ki je dospela
LE KOPLJITE NAPREJ
iz Moskve v to napredno industrijsko središče, je zagledala naJinesto napredka blato, hri-i e smeti in starokopitno ročno delo. Ta visoka osebnost se je najbolj začudila, da ni imela tovarna niti lastne železniške proge. Delavci so kar natovo-rili samokolnice z izvarki in žlindro, pa jih s kregom lastnoročno porivali naprej. Seveda so zvrnili tc samokolince na dvorišču prav blizu. Na ta način so nastale pred poslopji gore, prave Alpe smeti.
Visoka osebnost je, kaj pa, takoj imenovala različne odbore in pododbore. Slednji so soglasno sklenili, da najprej zgradijo ozkotirno progo. Naročili so železniške vozičke in to in ono.
Dobro, delo je veselo napredovalo. Pridne roke so pričele krčiti progo, da bi položile tračnice. Nenadno so se vsi zavzeli. Izpod načetega hriba smeti so se prikazale neke tračnice. Glej ga vrabca, kaj pomeni ta prazgodovinska najdba?
Vsi so so nepopisno začudili. Kopali so naprej. Oprostite, kaj pa je to? Zagledali so nove brezhibne tračnice in na tračnicah <o stali vozički. Lepa reč! Kaj to pomeni? Izkazalo se jo, da je prod njimi popolnoma gotova ozkotirna železnica s potrebno zalogo krasnih čednih vozičkov. Tu je izbruhnilo splošno navdušenje. Vso so je drlo: ura!
Odborniki so se prepričali, da ne bo treba razmetavati narodnega premoženja in zahtevati denarja od državne sestradane blagajno. Vso je bilo že narejeno in pripravljeno. Železnica je s?! ino čakala na otvoritev, da bi stekel prvi vlak.
Strokovnjaki so začeli ugibati, kako jo to mogoče? Najbolj čudno je bilo, da so zgradili Sjasko tovarno pred kratki m. Njena otvoritev so je vršila v zvezi s proslavo desete obletnice oktobrske revolucije leta — piši in reci — 1928.
Kljub to«mu je pozabilo vodstvo, kaj je vse prevzelo.
Seveda ima ta pojav svoje vzroke. Saj vemo, da so delavci in uradniki ptice selivke, ki zletijo s trebuhom za kruhom vedno v nove kraje. Vemo tu-
di, da nočejo preveč sovražiti smeti. Umazana tovarna se jim zdi bolj domača. Saj razumemo, prijateljčki, aniapk vse skupaj je vendar nekam čudno.
Veste kaj? Le kopljite tako naprej! Kdo ve, kaj vse se boste lahko odkrili? Morebiti je pri vas pokopana v smeteh celo še najmodernejša nova papirnica?
Kako nam bi prav pršla! Dobili bi potem letno in na osebo >malo več papirja. In poraba papirja je merilo splošnega kulturnega napredka. Koliko pesnikov je opevalo to zlato resnico!
Pota Ljubezni
R
o m a n
51
ALKOHOLIZEM IN KNJIŽEVNIKI
.............................................
Rojaki v Kanadi! Seznanite se s Slovensko-Ame-rikanskim Koledar j em. 2e 42 let izhaja. — Gotovo je vreden 50 centov.
Izredno zanimivo predavanje pod okriljem društva "Treznost" je imel predsednik "Treznosti" R. Horvat, ki se je v uvodu predstavil kot abstinent, ki ni pil že 36 let in ki je bil pijan samo enkrat v življenju. Predavanje se ni nanašalo le na odnos naših književnikov do alkoholizma, pač pa je odkrilo mnogo zanimivega o tem odnosu; vsebovalo je izredno mnogo dokaj pestrega gradiva o alkoholizmu sploh in zlasti o oblasti alkohola.
Predavatelj pravi, da je treba alkohol prištevati mod naše največje sovražnike kot zlo, ki jo še morda hujšo ter bolj usod-
vrsto naših književnikov, ki so umrli za jetiko in ne morda zaradi pijačevanja, kakor bi kdo mislil. Najpogubnejše nas je zadela ter omogočila razmah našemu alkoholizmu svobodna žganjekuha, uvedena 1. 1925. Predavatelj je dokazoval, da je tudi svobodna žganjekuha eden največjih vzrokov vinogradniške krize, kajti ljudje ne pijejo več vina, ko se navadijo na žganje.
"Saj vas vendar nisem razžalil s svojo odkritostjo, milosti va ?11
"Ne, ne, -samo bliskoma sem se spomnila u re, ko ste mi v zvezi z mojimi cigaretami — in mnogimi važnejšimi stvarmi — rekli ostre besede, edine, ki sem jih slišala kdaj v življenju/'
"To je vendar že vse pozabljeno*" Iz njegovega glasu je donela bojazen.
Segla inu je v roko.
"Ne samo pozabljeno — nego sem se vam v duši že tisočkrat zahvaljevala zanje. Pokazale so mi pot v boljši del mojega bitja."
Poljubil jej je roko, pri tem je padla cvetk i izza njenega pasu. Neopaženo je postavil nogo pred njo in ko se je grofica okrenila, jo je urno pobral ter jo potisnil globoko v svojo suknjo.
Naprej je sedel v prizidek, tako da je mogel videti njen obraz in urno pišočo roko.
"Ne. tako ne pojde." Začel je Šteti drevesa parka, toda vedno in vedno je uhajal njegov pogled h grofici. "Poizkusim igrati klavir." Tiho je šel h klavirju ter je samo prislonil vrata. S viral je posebno dobro "Wagner je ve skladbe, in tudi sedaj se je zatopil v motive iz "Tannhaeuserja". Začenši z Venerino arijo, je prešel v romarski zbor, temu je sledila uvo-
V daljšem odstavku je preda-	. .
vatelj karaktoriziral slovenski | dna koračnica in naposled pesem večernioi, k? alkoholizem, po katerem nas'ga je najbolj privlačevala; ponovil jo je. Ne-
tujci poznajo že od daleč, za kar je navedel več primerov. Posebno značilne za naše ne-no za nas kakor n. pr. sankcije, zmerno pitje je, da jemo malo,
Neizlmerno pitje jo uničilo mogočno rimsko cesarstvo; žganje in jetika, ki sta si čo=to najboljša zaveznika, sta uničila Indijance; vodka je zelo zmanjšala odporno silo Rusov, ki so predvsem zaradi tega podlegli pred 30 leti treznim Japoncem. Nemci popijejo zelo mnogo piva in v Monakovem znaša umrljivost za kapjo 11 odstotkov vseli smrtnih primerov (pri nas 1.8 odst.) kar je pripisovati nezmernemu pitju jliva. Iz podobnih primerov predavatelj sklepa, da je alkohol največji sovražnik vseh narodov. O pitju pri nas ugotavlja, da so bile razmere prešnjo-čase mnogo slabše kakor so dandanes. Pijancev je bilo mno-iro več in med njimi jo bilo dokaj več žganjepivcev. Alkoholizem jo začel prodirati v slovensko vinorodno pokrajine zlasti za časa francoske okupacijo. Gorenjci so so navadli žganje-kuho od Francozov. Najdalje so ostali trezni Notranjci in Do-lonjci v okolici Vel. Lašč. Predavatelj pripisuje temu da so bas iz to pokrajine izšli naši prvi in največji kulturni delav
ter se »mnogo pije tudi na tešče, dočim Francozi, ki tudi mnogo pijejo, mnogo jedo. Mnogo zanimivega gradiva jo predevatelj zbral o vzrokih, ki vodijo v pi-jačevanje. Mod tem gradivom so zbrani podatki o naših književnikih. Najbolj zanimiva je ugotovitev, da Prešeren ni bil takšen prijatelj alkohola, kakor mnogi mislijo. Predavatelj se sklicuje na izjavo F. Jelovš-kove, Prešernove hčere, češ da je njena mati videla v 13 letih Prešerna samo enkrat vinjenega. Tudi Cankar ni bil pijanec v pravem pomenu besede, pač pa je bil že po nekaj kozarcih vina omamljen. Njegov nagib k pijačevanju je treba prištevati med bolezenske pojave. Ni ros, da bi Cankar pisal v pijanosti. Pisal je navadno zjutraj, ko je bil trezen. O nekaterih živečih naših pisateljih je predavatelj povedal, da pri delu ne pijejo ali da uiti sicer ne pijejo, odnosno so bili abstinenti, ko so napisali svoja najboljša dela. Dokazoval je pravilnost svoje trditve, da je alkoholizem velika ovira wmskega ter umetnostnega delovanja tudi z neka
nadno se je prestrašil, med vrati je stala grofica — zadonela je disonanca.
"Pardon — kako sem vas prestrašila! Seveda ako se človek tako poglobi, potem se lahko prestraši. Hotela sem vas samo prositi, da -e osebno pobrigate za mojega konja. V pol ure -em s toaleto gotova."
"Kakor ukazujete, gospa grofica."
"Prekrasno ste igrali poprej — človek bi vas lahko zavidal."
"Igra na klavirju je moja radost in v svobodnih urah tolažniea mojega samotnega življenja."
"Mnogo ste sami — zakaj se ne oženite?"
"Pomislite, prosim, moja, po vsem m<?stu znana odurnost —!,Z menoj bi se nobena ne upala poizkusiti.''
"Oh, ta odurnost! Vsakdo pač kmalu izpre-vidi, da se skriva za njo najblažje srce. Mirne duše bi lahko poizkusili."
Naklonil se je molče.
Grofica se je oddaljila ter se kmalu nato vrnila v jahalni obleki; sedla sta z Dernhofom na konja. Do mestnega ozidja sta jezdila v diru, ker je Vera želela tako; potem je prosil po-bočnik, da umerita tempo.
ei. Mimogrede našteva dolgojterimi imeni klasične literature.
ANGLEŠKI AMBULANCNI ODDELEK UNIČEN PO ITALIJANSKIH LETALIH
"Zakaj.' Ker vzbuja to pozornost? Škoda, mudi se mi nekoliko!"
Vedel je to, kajti bila je vedno malo pred njim. Na dvorišču dvorca je skoraj brez njegove pomoči skočila s konja ter tekla urnih korakov po stopnicah navzgor v knezovo delavnico.
Sedel je za pisalno mizo, >e okrcuil ter skočil pokonci, da jo pozdravi.
"A'Ji si ti tukaj, srce.' Ali li je dobro.'"
"Srečna sem, Egou. Pozdravljen, dragec, ali imaš še dela?"
Pol jubi I j<j jt> roko.
"Samo malo še, draga Vera. Delaj t a čas kar hočeš, ali pa ostani tukaj in sedi k meni v gil-galnik."
Odložila je klobuček, -i prižgala cigareto, stopila k oknu ter je gledala doli n;, precej obljudeno cesto. To jo je zabavalo. Ko je popu-sila cigareto do konca, je odprla vrata sosednje sobe, a odondod še ena vrata.
Pol ure pozneje je vstal knez.
"Vera! Kje pa jo?"
"Vera! Kje pa je?"
Zložil je dovršeno delo na kup ter položil nanj obtežilnik. Potem je zapazil odprta vrata in šel jo za Vero.
"Vera v višnjevem salonu — pojdi, pojdi,. to ni nič zate, otrok. Kako si mogla — ta soba ti vzbuja spomine —"
Zakril si je z roko oči.
Stala je sredi sobe in je tiho završila njegov stavek: "Vzbuja mi spomine na oni večer, ko si me imenoval >vojo nevesto."
Potemu je je potegnila 'roko z obraza. —
"Egoii. prosim te, sedi tja v oni stol, na kate-tem sem sedela onega večera — kot tvoja nevesta — ko si mi vročil čašo — pojdi, stori to meni na ljubo!"
Mehanski jej je sledil in pokleknila je poleg njega na tla.
"Egon, moja duša ni bole-tno vznemirjena, veruj mi; kakor so jo zgodilo, tako je prav. — Morda bi ne bila duševno nikdar tako popolnoma tvoja, kakor sem sedaj. Brez truda bi mi bila padla sreča in ugledno mesto v naročje; ostala bi bila pač površna, mogoče bazirana, morda celo koketna. Ljubila sem zeio svojo svobodo — kdo ve, ali bi me ne bile verige težile, ali bi bila postala tako docela eno, kakor sedaj. Moja duša >c je zbudila ob tvoji bolniški postelji k novemu življenju, vse drugo ničnosti so izginile 7»red srečo tvojega o-zOravIjenja — resnično, dragee, dobro je tako — nič ne toži—!"
dalje rmdij
Ko so italijanski aeroplani bom<bardirali Kvorum, so tudi uničili postajo angleškega Rdečega križa, ki je prihitel abe
sinskim ranjencem - na pomoč.
"Naši Najlepši Kraji"
VSAK bi rad šel s svojo družino na obisk v staro domovino in jim razkazal lepote svoje rojstne dežele. Seveda, ta srečna priložnost ni vsakemu dana, pač tukaj je prilika, da prinesete te lepote, ki je vaša dedščina, v vaš dom. Sleherni, ki je imel to knjigo v roki, jo bil ginjen. Z radostjo in ponosom jo boste pokazali vašim sosedam.
Slike so v bakrotisku,.tiskane na dober papir in samo na eni strani, v velikosti 5 x lxh inčev.
Ta krasna knjiga vsebujoča H7 slik vas stane samo
-- -'* ^ 'V-;; V-


.-/r-.-tr


r - it
-rJžl
naročite pri.-	vrh Triglava
KNJIGARNI "GLAS NARODA", 216 WEST 18tl» ST., NEW YORK
Srčna stiska ■
ZA
ROMAN IZ ŽIVLJENJA 'GLAS NARODA" PRIREDIL: I. H.
STRAHOTNO ZENITOVANJSKO POTOVANJE
"Sobo imam rada! Svoje stvari imam najrajši takoj pri roki. Toda predsoba je lepa. Vso ste prenovili — mala spalnica, prelepa — človek bi v njej niti liotel vstati."
"Rad slišim, ako ti je vse všeč. Doma se moraš vendar počutiti domačo. Mama je vse pohištvo pustila napraviti nalašč za tebe. In kako je vse lepo urejeno — iz svoje sobe moreš naravnost v park. Saj menda te ni strah, da si spodaj? Ali bi »mogoče bila rajši zgoraj poleg naju! Sem in tja sva premišljala in sva prišla slednjič do prepričanja, da je to najboljše. Videla boš, kako lepo je poleti, ko bo vse zelenelo in cvetelo in bodo ptiči peti. K, ne bodo te dolgo pustili spati. — Radoveden sem, ako se tudi letos vrnejo slavci. Tamle v grmu španskega bezga so imeli gnezdo. Sedaj pa pojdi z menoj; pokazal ti bom nekaj lepega.
"Rada, papa! Saj sedaj veste, Marta, kako hočem imeti. Vse izgotovite!"
Xato pa se obesi na očetovo roko in oba gresta najprej v konjski hlev. (ierta je vedela, da je bila očetu konjereja najljubša stvar. Konji so 11111 prinesli že marsikatero odlikovanje. Veselje je bilo glodati plemenite živali v čistili in lepo oskrbovanih hlevih.
Vesel jo pogleda in pravi:
"Sedaj pa ugani, katerega sem za tebe izbral T'
Gerta si ogleduje konje ter slednjič pokaže s prstom na lepo žival:
"Tegale!"'
"Imaš prav, (Ierta; imaš pa dober nos! Je zelo, pohlevna živalica, ta Lola."
"O, saj to mi niti potrebno!"
"Pa boljše je tako."
Zelo obširno se razgovarjata o konjih in baron z velikim veseljem in zanimanjem posluša hčer, ki je pokazala, da se dobro razume na konje. Ko gresta po hlevih in mimo gospodarskih poslopij tudi oče opazi, da ni o vsem tako nevedna, kot je mislil. In čas do kave obema kaj naglo poteče.
Brezen j«* bilo posestvo, ki ga je vsakdo zavidal. Gos-X^odarsko hišo, ki je bila oddaljena od vasi kake četrt ure, je od treh 'strani obdajal krasen park, čegar rob je oblivalo Brezen-sko jezero. Od gospodarske hiše je vodila mimo košatih lip s peskom posuta cesta do konjskih hlevov, tako da jih je baron Wnikler imel vedno pred očmi. Ostala gospodarska poslopja so stala bolj o bstrani, tako da do hiše ni prihajal nikak hrup. V hišo, ki je bila obraščena z bršljanom, so vodile široke stopnice, na čijih obeh straneh ste bili dve veliki verandi, na katerih je bilo poleti in pozimi vedno dovolj cvetlic.
Baron AVinkler je bil vsled svoje prijaznosti in pri prostosti zelo priljubljen in mnogo bolj kot njegova žena, ki je bila vedno hladna in redkobesedna. Xa njej je bilo takoj mogoče opaziti, da se je le po sili udala v to okolico, kamor je spadala vsled možitve s plemičem z dežele. Za gospodinjstvo se ni brigala; vse to je prepustila vešči in vestni mamseli. Tudi toliko se ni potrudila, da bi svojemu možu pokazala sploh kako zanimanja za njegovo lepo posestvo, na katerem je visel s svojim celim srcem. Največja njegova žalost je bila, da ni imel sina in naslednika. Xa to tudi ni smel niti misliti, ako je hotel ostati pri svoji dobri volji in dobrem razpoloženju. Toda žena niti najmanj ni razumela njegovih skrbi — vsaka druga, kot ravno ta žena, bi bila boljša za barona Winklerja. Pa navzlic temu jo je imiel zelo r^d, izpolnil ji je vsako željo in jo je takorekoč nosil n arokah, da ne bi nikdar občutila hrepenenja po onem sijajnem življenju, ki ga j\_ zapustila zaradi njega.
Zaradi njega! Moralo je pač biti tako; kajti kaj bi jo
Vancouver je največje kanadsko pristanišče v Tihem oceanu. V tem mestu se je pred kratkim poročil mladi Kanadee Albert Almossin z 18 let staro bogato nevesto Marijo. Oba pa sta bila tako silno navdušena za letalstvo, da sta sklenila po poroki napraviti ženitovanj-sko potovanje v letalu. Samo tega še nista določila, kam bi letela, da bi bilo bolj imenitno in zabavno. Dolgo časa sta študirala karte in zemljevide, dokler se nista odločila, da bosta poletela v najbolj zapuščene kraje mrzle Al jaške na severu. Rečeno, storjeno!
Takoj po poroki sta se mlada poročenca v avtomobilu odpeljala na vanconversko letališče, kamor se je v dolgi vrsti avtomobilov za njima peljala vsa svatovska družba, da l»i jima pred odletom še enkrat voščila vso srečno pot. Nevesta je vsa blažena z velikim šopom cvetja stopila v letalo, katero je vodil njen mladi mož. Tako se je zgodba začela. Ni pa se tako lepo nadaljevala.
Prvi del potovanja je bil precej srečen. Imela sta lepo vreme in z naglico 150 kilometrov na uro sta se vozila proti svojemu cilju, Al jaški. Cim bliže pa sta prihajala Aljaski, tem :manj prijazno je postajalo okoli njiju. Nad vsem polotokom Aljasko je divjal velik


v morje in se začelo t" kuj potapljati :.
V zadnjem hipu se je Almos-snu posrečilo, da je rešil iz valov svojo mlado ženo, in seveda tudi sebe. Oprijela sta se praznega bencinskega tanka ter se z njegovo pomočjo držala nad vodo. Tako sta z vsemi si lami plavala, da bi priplavala do obrežja. Le nekaj stotin »met rov sta bila od suhe zemlje. Toda več sta se morala boriti z valovi, preden se jima je posrečilo da sta prišla na suho. Bila sta pa tako utrujena in zdelana, da sta takoj kakor mrtva popadala na tla. Komaj pa sta si malo opomogla, sta v svojo veliko grozo ugotovila, da sta s<> rešila sicer na suho zemljo, ki pa je docela neobljudena in vsa zapuščena. Sedaj sta začela bloditi po tej mrzli in irlulii samoti ter iskala sledov človeških bivališč.
Vedno bolj se jima pojemale moči. Naenkrat pa se je mlada žena zagledala v tla in se nato nezavestna zgrudila na tla. Mož je ves prestrašen gledal, kaj neki je njegovo ženo tako pretreslo. Kmalu pa je tudi on opazil: Pred seboj je zagledal sledove človeških stopinj, ki pa so bile njujine. Cele dneve sta. blodila ter sta se sedaj vrnila nazaj, odkoder sta bila odšla. Končano! Toda moža je prevzel obup. Tudi on je padel na
To JUGOSLAVIJE
BRZI VLAK on BREMEN IN K t'ROI'A V BREMER-I1AV EN Z A J A M Č I UI>OBNO POTOVANJE DO LJUBLJANE
Ali potujte s priljubljenimi ekspresnimi pamiki:
C O L UM Bu S HANSA - DEUTSCHLAND HAMBURG - NEW YORK
Izborne železniške zveze od Cherbourga, Bremena ali Hamburga. 2a pojasn;ia vprašajte lokalnega agenta ali
HAMBURG - AMERICAN LINE NORTH GERMAN LL0YD
57 BROADWAY. NEW YORK
PiSite nam za cene voinih U-
8LOVKMC PUBLISHING COMPANY (Travel Bureau) 216 W. 18th St, New York
stov. rescrvaeljo kablu in pojasnila za potovanje.

snežni vihar. Gosti oblaki so | tla ter omedlel. Ko pa sta se čez zakrivali vsak pogled na zem- nekaj časa zopet zavedla, sta
dru^o ino-do napotiti da je šla ž njim v samoto na deželi in se|]o k tlom. poslovila o<l blestečega dvornega življenja, kjer je vsled svoje
Ijo. Nista smela niti misliti na to, da bi kje pristala. Medtem pa je viliar v zraku silno premetaval letalo ter ira vrtil, kakor bi plesali sami vrairi. Mladi letalee se je spustil nizko, kolikor se je pač smel. Sicer pa je silna teža leda in sne.ara, ki se je nabral na letalu, letalo na vso moč pritiskala k tlom. Naenkrat ]>a je letalee od strahu skoro odrevenel. Med gostimi cunjami oblakov je naenkrat pod seboj zagledal košček sinjega morja. Letela sta tik nad razburkanem morjem. Nairlo je okrenil krmilo, nakar se je letalo dviirnilo. V tem pa jra je prijela nova jrroza: Motor je začel popuščati. Jasno je bilo, da lahko športno letalo trajno ne bo kos razburkanim elementom.
Almossin je presodil, da obala Aljaske ne bo daleč. Zato je napel vse sile. da bi z letalom dosegel obrežje. Naenkrat pa je silen sunek vetra vr<re1 leta-Letalo se je sesedlo
zagledala nad seboj sklonjeno bradato postavo. Nekdo jiima je iz steklenice vlival v usta ruma. Rešil ju je bradat orjak.
kateri je dvignil onemoglo gospo ter jo nesel k svojim sunem ter mrmral: "Gospa, srečo ste imeli."
Ko je preteklo teden dni, odkar sta novoporočenca odpotovala od doma in domači niso od njih dobili nobenega glasu, so domači končno vendarle dobili glas iz neke bolnišnice, kjer se sedaj zdravita. Našli so ju v zalivu Princes, kakih 40 morskih milj južno od Ketchicana, vsa sestradana in onemogla.
l^e goli slučaj ju je rešil. obrežni čuvaj Cyane je namreč tisti dan 1<* slučajno nadziral obalo nenavadno daleč proti jugu. Toda zakonska dva sta trdo prepričana, da to ni bil goli slučaj, ampak da ju je rešila božja roka.
<la, da igra med važno vlogo nu samo v prehrani zdravih, temveč tudi bolnih ljudi, rekonva-leseentov, nosečih in doječih žen itd. Med so že od nekdaj rabili ne samo kot sladilo, tenii-več tudi kot zdravilo, saj je žt* stari Mattliiolli v svojem znamenitem herbarju omenjal med mnogimi zdravili tudi med.
Na parnikib, ki so debelo tiskani, M vrše v domovino izleti ood vrlstvom
izkušenega spremljevalca.
21. maja: Aqultania
v Cherbourg
MED ZA LEPOTO
STAROKRAJSKE KOSE,
zvane STONICH
katere imajo rezila, da jim niso nobene druge par—kakor tudi motike in drugo —pošiljamo na vse kraje, poštnino plačamo mi.
Kose Stonich, garantirane ss rinko in
kljuiVm ........................ $2.50
Kf»se. i>r>lirankc, lx»lj ozke, samo 3U col
do'ee............................$1.50
Kosišr-a, lepa. javorov les .......... $2.—
Klepalno » rodje. kladivo težko, par $?..— TJrtisi. berjjamn. 50 <-f*ntov: vof-ji 75 centov Motike, ročno kovane v starem kraju $1.25
Srpi, veliki ........................... 85c
Kibežni za repo, (dva noža) ........$1.50
Nemške Bri value britve, popolnoma
garantirane po ............ $2.75 in $4.50
Starokrajske pile. velike za žage brusit, ena vati trpi za 20 ameriških .65 1MŠ1TK SAMO NA:
STEPHEN STONICH
C H I S H O L M , MINN.
lepote in eleirantnosti igrala prvo \io.s;o, razvajena in občudovana, spoštovana in odlikovana od visoke gospode in od vsakogar zavidana! Kaj j<■ tedaj moglo kaj drugače biti kot ljubezen do njega» Baron Joahim "Winkler je bil mnogo prekratkoviden, da bi videl, da v življenju njegove žene nekaj ni bilo prav — nekaj, kar ji je kradlo mir njene duše in spanec dolgih noči.
Vsled svoje vzgoje, katero je vodila gospa baronica po svoje, je bila Gerta svojemu očetu in domu popolnoma odtujena. Njeno življenjsko naziranje je bilo popolnoma drugačno kot pa drugih deklet njene starosti. Bila je zelo razumna, vse je hladno 111 mirno presodila in premislila in je bila sabnozavestna in očabna naproti vsem, ker je vse smatrala za nižje. Nič čuda, ako so njene slabe lastnosti prerastle dobre. Ze od nekdaj je bila navajena na to, da je bila njena volja edino merodajna — za njo ni bilo nobene višje oblasti. Starine si je mogla oviti okoli prstov in komu je bilo po svojem mnenju dolžna pokorščine in spoštovanja? Tako je do-rastla, neizmerno razvajena in svojeglava, poleg tega še v zavesti svojega bogastva in svoje lepote, kajti bila je lepa kot mladi dan. In če ji tega njeno ogledalo ne bi povedalo, tedaj je izvedela od svojih občudovalcev, ki so ji ležali pred nogami, ki so hrepeneli po njenem sreu in njeni roki. Toda do sedaj je ostala še nedosegljiva, kajti s svojo bistroumnostjo je kmalu izprevidela, da je bila.njeno zlato ozadje pogosto gonilna sila snubitev — zato je vse zasmehovala, zato ni vslišala nikogar — hotela se je še veseliti svoje prostosti.
Nasledhjega jutra na vse zgodaj jaha baron Wihkler v
vas. Mudilo se mu je, da oprosti svojo hčer pri Bergerjevih; nikakega miru ni imel.
"No, Winkler, zelo me veseli, da si enkrat prišel," ga prisrčno sprejme Berger. "Samo pridi v hišo. "Marias" (konj) bo že dobro postrežen, za to ti jamčim. Takoj pridem."
Winkler je dobro vedel razmere. Ko Berger hlapcu še nekaj naroči, gre Winkler čez dvorišče v kuhinjo, kjer je Katarina ravno pripravljala zajtrk za posle.
Poleg poučnih knjig, muzikalij, iger, pesmi itd., imamo v zalogi precej nabožnih knjig, predvsem
CE
um
iWolltvenike
g ■ * ^ - * "
TT

(Dalje prihodnjič.)
v krasni vezi, importiranih iz starega kraja. Slovenski molitveniki:
SVETA URA
v platno vez..............JO
v fino usnje vez ..........1.50
v najfinejše usnje vez ....1.80 v najfinejše usnje trda vez 1.80
SKRBI ZA DUŠO
v platno vez.............. JO
v fino usnje vez ..........1.50
v najfinejše usnje vez ....1J0
KVIŠKU SRCA
▼	imitirano usnje vez.......60
t usnje vez .............. .80
▼	fino usnje \ez..........1.—
▼	najfinejše usnje vez ....1.20
▼	najfinejše usnje trda vez 1.50
▼	bel celluloid vez.........130
NEBESA NAŠ DOM
v ponarejeno .............L—
v najfinejše usnje vez. .... 1.50 v najfinejše usnje trda vez. 1.60
Hrvatski molitveniki:
(Jtjehaj starosti, fina vez.....1.—
Slava Bogu, a mir Ijuden
fina vez. ...........
.1.60 . .80
.1.60
L50
najfinejša vez............
Zvončec nebeški, v platno.....
fina vez. ................
Vienac, najfinejša vez.......
Angleški molitveniki: (ZA MLADINO)
Child's Prayerbook:
v barvaste platnice vezano .30 v belo kost vezano........1.10
Come Unto Me
v platnice vezano ........JO
v Itelo kost vezano........ J5
Key of Heaven
fino veuano ......-........35
v usnje vezano ............ .70
v najfinejše usnje vezano 1.20
Angleški molitveniki:
(ZA ODRASLE)
Key of Heaven
v celluloid vezano.........1.30
v celluloid najfinejša vez. ..1J0 V fino usnje vezano.......1J0
Catholic Parket Manual:
v fino usnje vezano......1J0
Ave Maria:
v fino usnje vezano ......1.40
n
KNJIGARNA "GLAS NARODA
Med j«- z<*lo dobra hrana, v primeri z drugimi slaščicami mnogo boljši, ker j«- tudi lažji in ga orgtinizeiii hitreje prebavi, nego umetni sladkor. Zato j«- tako važen v prehrani otroka ali bolnikov, ki jim j«1 predpisana dijeta. I'osebno blagodejno vpliva med na srce in zato ga priporočajo zdravniki zlasti turistom in tekmovaleein. Razen sladkorja obsega med tudi mnogo drugih važnih sestavin, zlasti fermentov, ki pospešujejo prebavo drugih istočas zavžitih jest vin. Zato ni ču-
Med je pa tudi kozmetični pripomoček. Ta stara izkušnja oživlja zdaj v Ameriki, kjer negujejo ženske z medom kožo. Obraz si na debelo namažejo z medeni, poprej ga pa seveda dobro unnijejo in obrišejo. Z medom namazani obraz ji-ha pet minut dobro masirati,j potem pa umiti s toplo votlo, i namazati s čisto kremo i h zopet j umiti, slednjič pa namazati s tekočino, ki se pod njenim vplivom koža skrči. Tako se pore temeljito očistijo in potem postane polt žametasto mehka. Tudi opraskana koža se baje hitro zaceli, če jo nannažemo z zmesjo meda, voska in masla. Sicer se pa iz medu izdeluje tudi milo, ki je zlasti priporočlji-j Junija: vo za nego obraza.
23. maja :
Champlain v Ha"re Conte di Savola v Genoa
*_6. maja:
Normandle v Havre
28. maja:
Berengaria v Cherbof-^
i
tmaja:
Rex v Genoa Bremen v Bremen
3. junija: Washington
v Havre
5. junija : Queen Mary v Cherbourg Kuropa v Bremen
C. jup'ja: Paris v Havm Saturnia v Tr^t
11. junija :
lie de France v Ha*re Aipiitania v Cherbourg

V letošnjem Koledarju je par lepih kratkih povesti, ki bodo zanimale ljubitelje lepoalovič.
Bremen v Bremen Conte di Savola v Genoa
junija : Normandle v Havre
17. junija :
Berengaria v Cherbourg
Manhattan v Havre
20. junija:
Kuropa v Bremen Vuk-ania v Vrst Champlain v Havre
24. junija: Queen Mary
v Cherbourg
VA2NO ZA NAROČNIKE
Poleg naslova je razvidno do **d:ij inr\te plačano naročnino. Prva Številka pomeni mesec, druga dan in tretja p:*. leto. I »a nam prihranite nepotrebnega dela in stroškov. Vas prosimo, da skušale naročnino pravočasno poravnati. Pošljite naročnino naravnost n/tm ali jo pa plačajte našemu zastopniku v Vašem kraju ali pa kateremu izmed zastopikov. kojlli imena so tiskana z debelimi črkami, ker so upravičeni obiskati tudi druge naselbin«*, kjer je kaj naših rojakov naseljenih.
27. Junija:
I^afayette v Havre Bex v Genoa Aqultania v Cherbourg
itf). junija:
Normandle v Havr*
1. julija: Washington v Havre
2. julija: Berengaria
v Cheroourg
CALIFORNIA:
San Fram-isco. Jacob Laushin COLORADO:
Pueblo, Peter Culig, A. SaftiC Walsetkburg, M. J. Bayuk INDIANA :
Indianaiiolis, Fr. Zupančič. ILLINOIS:	^
Chicago. J. Bevčič, J. Lukanich Cicero. J. Fabian (Chicago, Cicty o
in Illinois) Joliet, Mary Bambicl* La Salle, J. Sjielich _ Mascoutal), Frank Augustin North Chicago, Joe Zelene
KANSAS:
Girard. Agnes Močnik
Kansas City, Frank Žagar MARYLAND:
Kitzniiilcr. Fr. Vodopivec Steycr, J. ('erne (Za Pennsylvania, W. Va. in Maryland)
MICHIGAN:
Detroit. Frank Stular
MINNESOTA:
Chisliolm. Frank Gouže Ely. Jos. J. Peshel Eveleth. Louis Gouže Gill»ert, Louis Vessel Hibbing, John Povše Virgina. Frank Hrvatich MONTANA:
Roundup. M. M. Panian Washoe, L. Champa
NEBRASKA:
Omaha. P. Broderiek NEW YORK:
Gowanda, Karl Straisha Little Falls. Frank M axle
Cleveland. Anton Bohek, (has. Karl-linger. Jacob Itesnik, John Slapnik
OHIO:
Girard, Anton Narode Lorain. Louis Balant, Jo'.m Kun« Youngstonn, Anton KikelJ
I OREGON:
Oregon City, Ore., J. Koblar
PENNSYLVANIA:
Brougliton, Anton I|«ivec Conemaugli, J. Brezovee Coverdale in okolica, M. Rupoik Export, Louis Supančič Farrel. Jerry i >k<>rn Forest City, Math Kamin Greensburg, Frank Novak Barberton. Frank Troha Johnstown. John Polantz Krayn, Ant. Tauželj Luzerne, Frank Ballocb Midway. Johtr Žust Pittsburgh, J. Pogačar Steelton. A. Hren Turtle Creek,*Fr. Sebifrer West Newton, Joseph Jovan
WISCONSIN:
Milwaukee, West Alii*. Fir. Skok Sheboygan, Joseph Kakei
WYOMING:
Rock Springs, Louis Tanehar Diamondville. Joe RoUeh
3. julija: lie de France v Havre Conte di Savoia t Genoa
8.	julija:
Queen Mary v Cherbourg 11. julija:
Saturnia v Trst Champlain v Havre
14.	julija: Normandle v Havre
"5. Julija:
Manhattan v Ilavre 6. Julija: Aqultania v Cherbourg Bremen v Bremen .8. Julija: Rex v Genoa
15.	julija: Europa v Bremen
lie de France v Havre Berengaria v Cherbourg 5. Julija: Vulcania v Trs'
9.	julija:
Queen Mary v Cherbourg Washington v Havrr
Vsak zastopnik izda potrdilo za »veto, katero Je prejel. Zastopnike topi« priporočamo.
UPRAVA "GLAS NARODA**
"GLAS NARODA"
pošiljamo v staro domovino. Kdor ga hoče naročiti za svoja sorodnike ali prijatelje, to lahko stori. — Naročnina za stari kraj stane $7. — V Italijo lista ne pošiljamo.