na obdobje enega icia.
Med članki in razpravami so bili v teli letih objavljeni prispevki, ki so obravnavali temeljna teoretična in praktična vprašanja arhivistike kol napri-mer:
-	strokovna obdelava in valorizacija gradiva s področja uprave, bivših SIS, pravosodja, gospodarstva, političnih strank in DPO, šolstva, zdravstva, kulture, RTV, društev ter gradiva posameznih občanov,
-	arhivski informacijski sistem,
-	arhivska zakonodaja,
-	zgodovina arhivov in arhivistike,
-	raziskovanje, evidentiranj' in snemanje arhivskega gradiva v tujih arhivih,
p - arhivsko gradivo za zgodovino Slovcnccv v tujih arhivih,
-	z vseh strokovnih vidikov je bila obravnavana tehnična dokumentacija, filmsko arhivsko gradivo in novi nosilci zapisov o.riroma informacij,
-	prccej Člankov pa je bilo objavljenih tudi s področja zgodovine in pomožnih zgodovinskih ved itd.
Priznali moramo, da smo glede člankov in razprav šc vedno v glavnem odvisni od referatov raznih kongresov in posvetovanj arhivskih delavcev, "tanj pa sistematično pridobi /a ni o avtorje. To seveda večkrat vpliva na aktualnost in strokovno zasnovo glasila. Nc velja pa ta ugotovitev za ostale rubrike. Nadalje jc značilno, da prispevki obravnavajo različna temeljna vprašanja arhivov in arhivistike, ki so posicdica nenehnih političnih, gospodarskih in družbenih sprememb v obdobju po letu '945, Te so se namreč neposredo odrzalc tudi v kvantiteti in kvaliteti nastalega dokumentarnega in arhi vskega gradiva, posredno pa pred arhivistiko Postavljale nove strokovne probleme kol naprimer valorizacijo gradiva, vprašanje dostopnosti gradiv* uporabo, predstavitev gradiva za pomembnejši Pcvojna dogajanja itd.
V lem smislu je za širšo javnost aktualna vsebina Xlll. letnika ARHIVOV, kije izšla v začetku aprila 1991. Prispevki v rubriki članki in razprave so razdeljeni tematsko na tri sklope. V prvem in družin so objavljeni referati z. lanskoletnega posvlo vanja slovenskih arhivskih delavcev v /rceah na temi »Arhivsko gradivo o zaplembah, nacionalizacijah in agrarni .c formi« in »Varstvo tehnične dokumentacije«. Prva tema m: nam je zdela aktua.na v sedanjih družbenoekonomskih spremembah. Predvsem pa potrebna arhivom in uporabnikom 'ovrsinega arhivskega gradiva. Skoda je le, da zara-^ Zamude avtorjev niso objavljeni referati iz Zgo-UoviMkcga arhiva Celic in' Zgodovinskega arhiva ' Referati podajajo razvoj zakonodaje, ki je llrcjala zaplembe, nacionalizacije in ygrame refor-^ prikazujejo pristojnosti, pooblastila in delovaje državnih upravnih in pravosodnih organov, ki So vodili navedene postopke ter Bi jejo (lokaj po-fPben pregled nad ohranjenim arhivskim gnidi-Vt)ni v Arlii'.u Remiblike Slovenije 111 regiogilmh ?Zircma zgodovinskih arhivih. Uporabnikov za ar-"vsko gradivo zaplemb, nac:onahzaeij in agnrrc I;fcrme je v arhivih vse več, kljub temu, da zakon ° denacionalizaciji Še ni sprejel. Prispevki v Arhi-
vih dajejo osnovne informacije o ohranjenem gradivu, slopnii strokovne obdelave, pripomočkih za uporabo, itd,, objavlicna razprava z okrogle mize pa skuša odgovorili na vprašanja, ki so povezana z pogoji uporabe oziroma dostopnosti tega gradiva v arhivih. Zelo koristni so tudi napotki, v katerih institucijah Se kaže iskati tovrstno arhivsko gradivo,
V lem poročilu se nc bomo spuščali v ocenjevanje in problematiko posameznih prispevkov drugih rubrik. Skušali smo zajeli različna področja arhivske teorije in prakse, pa tudi druge stroke, ki so povezane z arhivistiko or;roma varstvom kulturne dediščine. Omenimo naj le, da je nrvič v ARHIVIH predstavljena in vključena restavratorska in konservatorska dejavnost- ki se ukvarja z varovanjem arhivskega, knjižničnega in muzejskega gradiva na papirju, pcrgiimcntu in drugih nosilcih zapisov.
Za koncc sc žcnmo zahvalili vsem, ki -.o v kakršnikoli obliki omogočili in sodelovali pri izhajanju glasila ARHIVI, zlasti zadnjega Ictnka. Tudi z njim dokazujemo polrchnosl in rezultate arhivske stroke, razvijamo arhivistiko in sc vključujemo v kulturno, znanstveno in izobraževalno sfero. Še toliko bolj so ARHIVI potrebn tudi za to, ker nas je arhivskih delavccv le dobra stotr.ija, dragocene arhivske kulturne dedvičinc Slovcnccv v arhivih pa na tisoče metrov.
Poročilo o delu Arhivskega društva Slovenije /a leto l^Ml
Gašper Šini d
Arhivsko društvo Slovenije je začrtan program dela za leto 1991 realiziralo v celoti.
Izvraii odbor Arhivskega društva Slovenije, ki ga je v letu 1991 vodila Lilijana Vidrih-Lavrenčič, sc jc v preteklem letu sestal petkrat. Na sejah smo obravnavali tekočo problematiko in sc hkrati pogovarjali za programske akcije odroma usklajevali delo društvenih komisij in odborov. Opravljene so bile naslednje akcije:
-	dotiskanjc in razpošiljanje društvenega glasila Arhivi Št, XIII in izplačilo avtorskih honorarjev
-	organiziranje rednega letnega občnega zbora članov, vključno s Sekcijo delavccv, k delajo z, dokumentarnim gradivom v organizacijah, (3, april)
-	udeležba na XIII. Posvetovanju Arhivskega eentra pri Pokrajinskem arhivu Maribor: Sodobni arhivi v Radencih, {10-11. april)
-	organiziranje in izpelji iva tiskovne konference o društveni dejavnosti in njegovih publikacijah v Stekleni dvorani Čaka rje vega doma, {21, maj)
-	udeležba na XIII, Posvetovanju arhivskih dc-laveev Bosne in Hcrccgcvinc na Igmanu, kjer je bila tudi zadnja, in šc to zaradi premalo članov, le formalna seja predsedstva Zveze arhivskih delavcev Jugoslavije, (20, - 21, junij)
-	organiziranje in izpeljava XIV Zborovanja ar-
100
hivskih delaveev Slovenije v Škofu Loki na temo; Varstvo arhivskega gradiva v luči nove zakonodaje. Na zborovanju je bil organiziran tudi izredni občni zbor z eno samo točko, in to, sodelovanje Arhivskega društva Slovenije v /vezi arhivskih delavcev Jugoslavije. Sprejet je bil sklep, da Arhivsko društvo Sloveniie izstopi iz članstva Zveze arhivskih delavec v Jugoslavije, s tem da se sodelovanje na strokovnem področju nc bi prekinilo (17, - 18. oktober)
-	organiziranje in izpeljava strokovne ekskurzije, kjer smo si na povabilo Češkoslovaške arhivske uprave ogledali; Državni arhiv češke Krone s poudarkom na hranjenju listin, češki filmski arhiv, Mestni arhiv Prage z, oddelkom za konservaeijo in restavracijo in Policijski muze; s svojim arhivom.
-	priprave na izdajo društvene pub'ikaeijc Viri St.4
-	priprave na izdajo društvenega glasila za leto 1991 Arhivi št, XIV, ki bo predvidoma izšlo v marcu 1992
-	evidentiranje novih članov izvršnega odbora Arhivskega društva Slovenije, predsednika, podpredsednikov, tajnika in ostalih odborov oziroma komisij pri Arhivskem društvu Slovenije.
Celotna dejavnost društva spada v področje Ministrstva za kulturo z, izjemo društvenega glasila Arhivi, katerega štiri petine stroškov financira Ministrstvo za znanost in tehnologijo. Arhivsko društvo Slovenije je s svojo dejavnostjo v letu 1991 opravičilo svoj obstoj s svojo dejavnostjo in s tem tudi opravičilo vložena sredstva.
Poročilo o posvetovanju arhivskih delavccv Bosne in Hercegovine na Igmanu od 20. do 21. junija 1991
Boris Rozman Gasmr Sinid
Na Igmanu jc bilo v času od 20, do 21, junija 1991 posvetovanje arhivskih delavcev lîosnc in Hercegovine. Posvetovanje so na začetku hoteli organizirati v Neumu, vendar so se v zadnjem trenutku zaradi politične situacije premislili. Osnovni temi posvetovanja sta bili; ARHIVSKA D L JAVNOST V POGOJIH NOVIH DRUŽBENIH ODNOSOV. STANDARDI IN NORMATIVI ZA ARHIVSKO DEJAVNOST BOSNE IN HERCEGOVINE IN NJIHOVA UPORABA V PRAKSI.
Posvetovanje je odprl predsednik arhivskega društva F.iH Miroslav Maric, S Idili so mu po zdravni govori upravi jka hotela, dr, Bogdana Leki-ča (v imenu Arhiva Jugoslavije), Petra Streha iz Zagreba (v menu_Zveze arhivskih delaveev Jugoslavije), Gašperja Šmida (\ imenu \rhh'skega društva Slovenije, Arhiva Republike Slovenije in /.godovi nskega arhiva Ljubljana) in ,-red stavil i ka nr nistrstva za kulturo BiH Zanimi 'je bil zlasti Pet t Strčic, ki jc poudaril, da zaenkrat Zveza arnivskih
delavcev Jugoslavije še obstaja in ne glede na situacijo, v kakršni sc nahajamo, moramo arhivisti svoje delo opravljati častno in pesteno, Emira Ha-džimuratovičjc prebrala poročilo o realizaciji sklepov predhodnega posvetovanja, kije bilo v Tcsliču 1990, leta. Kot je deiaia, jc bilo veliko narejenega, a še vedno nc vse Morda je temu kriva tudi današnja politična situacija. Problemov je namreč vse več in za nekatere bodo potrebovali veliko časa, da se bodo lahko rešili. Vsi delajo v m^jah zmožnosti. Sledila jc predstavitev GLASNIKA, glasila arhivskih delaveev in arhivov BiH in inventarja arhiva Tuzle.
Uvodni referat je predstavil Azem Kožar, ki seje skupaj z, Matkom Kovačcvičem lotil teme prvega dneva posvetovanja. Dejal jc, da ta referai in čas, ki gaje imel na razpolago, ni imel cilja r.ii ni mogel zajeti celotne problematike arhivske dejavnosti v Bili v tem trenutku, ampak je imel nalogo, da po kaže na osnovne probleme in aktivnosti arhivske službe in drugih relevantnih subjekotv pri njihovem reševanju. Rešitev je v podržavljanju arhivske službe, Kf'ub temu, da vizija kulture in kulturne politike prve večstrankarske ob'asti še ni v celoti poznima, upa, da bo ta imela več posluha za rešc-vame teh problemov. Sledilo je 11 koreieratov,
Dr, lîogdan Lckič je govoril o prednosti arhiva splo.incga tipa, ki ima status organa uprave v novih družbenih pogojih, Seada Hadžimehmedagič pa o prevzemanju arhivskega gradiva ukinjenih družbenopolitičnih organizcij in o evidentiranju in vzpostavljanju sodelovanja z, nov.mi pol ličnimi organizacijami in združenji. Muhamcd Musa je obdelal teoretični koncept arhivistično-dokumentarnega komfllctininjjf gradiva sisov zdravstvene varnosti Sarajevo, Slaviea Klarič metodologijo priprave arhivskega gradiva o konfiskaciji in nacionalizaciji Kako naj izgleda dolgoročno delovanje v arhivski d^avnost jc prebrala Milena Gašič, Jovan Popo-vič iz. Arhiva Jugoslavije pa jc obdelal nekaj vprašanj o financiranju in organiziranju arhivske dejavnosti. Mag, Azem Kožarje govoril o potrebah in m o.m osti h arhivov v BiH glede prevzemanja arhivskega gradiva od imetnikov. Amira Šehovič je obdelala zakorodajno-pravne aspekte statusa privatnega arhivskega gradiva v Bili. Samcnka PuŠac sc je dotaknila n;kai vprašanj v zvezi z, varovanjem in zaščite arhivskega in dokumentarnega gradiva, Miroslav Mane pa zakona o podjetjih. Za konec prvega dr,c va je Jasmina Hopič prebrala ko referat o problt matiki «iščite arhivskega gradiva v lujih in me.amh podjetjih. Diskusije ni bilo.
DruL,i dan jc temo o standardih in normativih za arhivsko dejavnost v BiH predstavil mag. Vladimir Jene, DcB j< , da gre za pionirski poizkus arhivske t :ja ,-nosti 1)1 , da z modernimi metodami projici-svoj razvoi do leta ^000 in da bosta le čas in praksa o ved noti1 a kvaliteto standardov in normativov. Sledilo je 7 koreferatov. David Davidovie in Amila Mujczinovič sta obdelala sedanje stan]C organiziral est, m usposobljenosti arhiva kot nosilca arhivske dc-avnosti. Sledil jc zanimiv koreferat Lditc Radosavl'evié, k. jc govorila o časovnih normativ i arhiva Ji,H n kako sc se Ic-ti obnesli. Marija Uiveiejc obdelala raz^rjeno dejavnost arhivov