poštnina plačana v gotovini Cena Din 1'- Stev. 78. V Ljubljani, četrtek 7. aprila 1938. Leto III- Napori rdeče španske vlade za zadnjo obrambo Barcelona, 7. aprila. AA. (Havas.) Včeraj je 1 J S6^a nove NeJ>rinovc vlade. Po končani seji je vlada izdala deklaracijo, v kateri poziva vse Španca, boreče se na fronti, in tiste, ki so za fronto na 0ZetTilju, da naj boj nadaljujejo, da naj se ne uklonijo in da naj imajo zmerom pred očmi cilj: Neodvisnost Španije. V drugem delu pravi deklaracija, <]a bo vlada najodločnejše nastopila proti v«em izdajalcem-saboterjem in strahopetcem. Na koncu izreka vlada priznanje vojakom, ki se bore fronti z istim navdušenjem kakor prej. London, 7. aprila. AA. (Havas.) Španski vele* Poslanik Azkarate je izročil noto španske vlade, v kateri 6toji zahteva, da se rdeči vladi omogoči Preskrba orožja. Noto zdaj pretresajo merodajni krogi zunanjega ministrstva. V angleških diplomatskih krogih trdijo, da je zelo malo upanja na to, da bi angleška vlada odstopila od svojega stališča, ki ga je zavzela že pred začetkom španske državljanske vojne in ki ga je angleški ministrski predsednik Chamberlain označil za zadnje debate v angleškem spodnjem domu. Barcelona, 6. aprila. AA. (Havas.) Glavni odbor komunistične stranke je izdal poročilo, v katerem pravi, da brez slehernih pridržkov odobrava Pr®osnovo vlade in nje spremenitev iz vlade republikanske v vlado vojne in narodne sloge. Ko- munistična stranka poziva na splošno mobilizacijo vsega naroda, da se bo mogel upreti sovražnim četam. London, 7. aprila. AA. PNB ) Po nekem uradnem poročilu je včeraj obiskalo zastopstvo strokovnih organizacij zunanjega ministra lorda Hali-fara in zahtevalo, da naj odpravi prepoved izvoza orožja iz Anglije v sovjetsko Španijo. Napredovanje Francove vofske Saragosa, 7. apr. o. Najsevernejši oddelki nacionalistične vojske eo v svojem prodiranju pod Pireneji zasedli vse kraje okrog Trempa, predvsem tiste predele, kjer so ogromna umetna jezera, ki dajejo vodo za velike elektrarne v Trem-pu. S tem eo nacionalisti preprečili, da bi vladna vojska razstrelila jezove in povzročila v katalonski nižini poplavo. Nacionalisti so s tem dobili v roke ogromne elektrarne, ki dovajajo tok polovici vse katalonske industrije in prestolnici sami. Oddelki, ki prodirajo od Leride proti Barceloni, so zavzeli noči Balaguer kjer je vozlišče važnih električnih vodov za Barcelono in ostalo Katalonijo. Tako da Franco zdaj lahko vzame raz-evetljavo vsej pokrajini. Na jugu so včeraj divjali l*idi boji v gorah pri Tortosi. Na bojišču pri Guadalajari so nacionalisti precej napredovali. Krvavi boji so bili med legionarji in najboljšimi nasprotnimi četami na 1 km dolgi fronti od desnega brega Ebra do skrajnih obronkov Sierre, de Montenegrel. Prostovoljske čete počasi prodirajo in uničujejo sovražni odpor. Angleži posredujejo, a ne bodo dali pomoči London 7. aprila. AA. (Reuter) Angleška vlada je naročila svojemu poslaniku v Barceloni in svojemu agentu v Burgos, da sporoči vladi v Barceloni kakor tudi nacionalistični vladi, da se Velika Britanija iskreno nadeja, da ne bo prišlo do maščevanja nad političnimi jetniki in talci v primeri ponovnega nacionalističnega napredovanja v Kataloniji. London 7. aprila. AA. Državni podtajnik v zunanjem ministrstvu Butler je v spodnji zbornici zanikal vesti o pošiljanju nemških in italijanskih čet ter vojnega materiala v nacionalistično Španijo. Nato je poudaril, da se hoče angleška vlada trdno držati svojih sklepov o nevmešavanju. Madžarska bo začela urejati 'udovsko vprašanje Budimpešta, 7. aprila. AA. (DNB.) Po pisanju J!»tov misli madžarska vlada obenem s proračunom Parlamentu predložiti še dva zakonska predloga, ki bi vladi zagotovila polnomočja za izvajanje njenega delovnega načrta. Na včerajšnji vladni seji so že, govorili o teh pooblastilih in sicer predvsem o pobiranju davka na kapital. Sprejeli so tudi sklep o razpisu notranjega posojila v višini 400 milijonov Pengov in o sestavi odbora 33 članov, ki naj izvajajo in pripravijo te preosnove. Sprejet je bil tudi končni sklep o ureditvi židovskega vprašanja. Kot uvod v urejanje judovskega vprašanja je madžarska vlada včeraj prepovedala klanje živine po judovskih obrednih predpisih ter določila, da je treba odslej vso živino pred zakolom omamiti, da se ne bi mučila, ko ji odteka kri. Nov sovjetski d plomat v nemilosti _ Moskva, 7. aprila. AA. (DNB.) Uradno poiro-da je sovjetski poslanik v Tokiu odpoklican. '*reki niso zr.ani, toda nihče ne dvomi, da čaka Poslanika enaka usoda kakor toliko njegovih tova-rišev. Znano je, da so zadnje leto aretirali in ustre-»‘ i, alrpa je izginilo, 17 sovjetskih diplomatov, vseh poslanikov v tujini pa im.a Rusija 31. Razkolnikov je bil prej sovjetski poslanik v Revalu in Kodanju. Velika kupčija na Kltaiskem Hongkong, 6. aprila. AA. (Reuter.) Izvršil se je mjvecjj finančni posel, kar jih pozna kitajska zgodovina. Ameriški finančnik in bivši diplomatski zastopnik v Tiencinu, Wil!iam Hunt, je izjavil, da je knpil 2a ceno, ki še ni znana, vse imetje kitajske parcplovne družbe, ki pripada kitajski vladi in š'ejc 44 ladij. Dalje je odkupil tobačno družbo Na-njan^ z vsemi njenimi podjetji in z vso njeno lastnino. Ustanovila se je nova britansko-ameriška družba, registrirana v Delawaru, ki bo v bodoče yodila obe podjetji.' Navdušen sprejem dr. Stojadinoviču v severni Srbiji Vesti iz Beigrada Belgrad, 7. aprila, m. Hčerka Nj. kr. Vis. kneza ;?tnika Pavla in kneginje Olge princesa Eliza-®sta praznuje danes rojstni dan. Dveletnico rojst-dne bodo proslavili v Belem dvoru v družinskem krogu, Belgrad, 7. aprila, m. Snoči se je v Belgrad 'rnil s svojega potovanja po Dalmaciji, Bosni in Hercegovini predsednik vlade dr. Milan Stojadinovič. Z njim so se vrnili tudi vsi ministri, ki so ga *premljali na njegovem potovanju. Maurovi Hani, 7. aprila, m. Požar, ki je izbruhnil v vasi Nikiforov, je upepelil 23 hiš. Škodo Cenijo na en milijon dinarjev. Belgrad, 7. aprila, m. Včeraj popoldne je prištelo na zemunsko letališče Bayrovo letalo. To ]eta!o je bilo zgrajeno samo za prenašanje zdravil •* Nemčije v oddaljene kraje. S seboj lahko pelje do 2000 kg blaga. V letalu je prostora tudi za štiri totnikc ter se njihovi sedeži dajo spremeniti v Mobna ležišča. Nemške letalce jc na zemunskem Stališču sprejel nemški poslanik v Belgradu Viktor V°n Heeren, generalni konzul in zastopnik nemške ‘•Ufthanse NeuhaUSen. Pred pristankom jc letalo .''redilo trikrat krog nad Avalo ter na ta način *"*zalo čast Neznanemu vojaku. Valjevo 7. aprila. Ministrski predsednik dr. Milan Stojadinovič je včeraj prispel na poti iz Sarajeva v Valjevo. V njegovem spremstvu so bili minister za gradbe Dobrivoj Siošovič. minister brez listnice Niko Novakovič in šef kabineta v zunanjem minisatrstvu dr. Dragan Protič. Na željo strankinih prijateljev se je predsednik vlade vrnil v Valjevo, kjer ga je sprejela velika množica ljudstva ter mu priredila viharne manifestacije. V Valjeva je bila prijateljska konferenca strankinih voditeljev, nakar je bita prirejena malica, katere se je poleg več prijateljev stranke udeležil tudi predsednik kraljevske vlade dr. Milan Stojadinovič. Valjevski župan Aleksa Tomič je predsednika vlade pozdravil s toplimi besedami. Pozdrave je izrekel tudi predsednik okrajnega so-, diSča Samokrfsovič, za njim pa še nekateri odborniki krajevnega odbora JRZ. Vsem govornikom se je predsednik vlade zahvalil v kratkih in loplih besedah. Včeraj dopoldne je predsednik vlade in zunanji minister dr. Stojadinovič na prošnjo svojih prijateljev prisostvoval s spremstvom shodu v Užicah. Velikanska množica, ki se je udeležila shoda, je viharno pozdravila prihod predsednika vlade in mu priredila spontane ovacije. Pri prihodu so predsednika pozdravili užiški župan, predsednik krajevne organizaci je JRZ. Predsednik se je zahvalil za pozdrave in obujal spomine iz mladosti, ko je hodil v užiško gimnazijo. Z nekaj besedami se je zahvalil za prisrčni sprejem, ki so mu ga priredili. Iz Užic se je predsednik vlade odpeljal z •ministri in s spremstvom med navdušenim pozdravljanjem velike množice v Kosijerič. Predsednika vlade dr. Stojadinoviča, ministre in drugo spremstvo, ki so se mu pridružili še senator Zaharič iu poslanci Sveta Stankovič, Milivoje Rajakovič in Kuzeljevič, je sprejela v Kosje-riču veiika množica z županom Miloševičem in predsednikom krajevnega odbora JRZ Tomičem na čelu. Ko je predsednik s spremstvom krenil med gostim špalirjem, ga je ljudstvo navdušeno pozdravljalo. Predsednik je dal roko kmetom in z vsakim spregovoril nekaj besed. Viharno pozdravljen je predsednik nato odšel s svojim spremstvom v Retečo, kjer ga je zbrano ljudstvo prav toplo in viharno pozdravilo ter sprejelo z zastavami in streljanjem iz možnarjev. Po kosilu, ki ga je priredil predsedniku vlade in njegovemu spremstvu na čast Jakša Tomič, se je predsednik vlade odpeljal s svojim spremstvom čez Valjevo v Belgrad. Določbe bavarskih škofov za nemški plebiscit Augsburg. 7. aprila. A A. DNB. Škofijski ordinariat je objavil, da so bavarski škofje ukazali katoliškim duhovnikom, da naj po vseh cerkvah zvone vsi zvonovi v soboto zvečer, tt. aprila, po manifestacijah in Hitlerjevem govoru na Dunaju. Tako so sc bavarski škofje izrekli za svetovnozgodovinski pomen 10. aprila in svečano povabili svoje vernike, da naj molijo *a blagostanje nemške države in srečo svojega vodje, kakor tudi za srečno in mirno sodelovanje med cerkvijo in državo. Bodočnost avstrliskega kmeta Wels 7. aprila. AA. DNB: Minister Darre je imel včeraj svoj prvi govor na avstrijskem ozemlju v tukajšnji telovadni dvorani. Govoril je večinoma pred kmeti in izjavil, da govori vsemu avstrijskemu kmečkemu stanu. Ne misli odvzeti avstrijskemu kmetu njegovih posebnih lastnosti in navad. Toda judovstvo je treba čimprej izključiti iz prehrane naroda. Darre je zaključil svoj govor z besedami, da bodo vsi zakoni v novi pokrajini Nemčije, Avstriji, izvedeni tako, da ne bodo strogi za avstrijske kmete. Nemška skrb za Avstriro Berlin 7. aprila. AA. (Havas) Namestnik dr. Seyss-Inquart, ki je danes popoldne z letalom priletel v Berlin, se je dopoldne razgovarjal z Rudolfom Hessom, Hitlerjevim namestnikom, zatem pa še z GSringom in Gobbelsom. Vlada Nemčije je dovolila [»krajinskemu voditelju Biirckelu vsoto 5 milijonov mark. To vsoto naj porabi za pomoč bednim, posebno na Tirolskem. konferenci zun. ministrov Švedske, Norveške, Finske in Danske Severne države se pripravljajo na bodočo vojno 7. aprila. A A. Havas. Zaključno uradno t'Močilo o sestanku med zunanjimi ministri Šved-m-9’. N?rye®ke, Danske in Finske^ pravi, da so izmenjali med seboj stališča o političnem položaju v svetu. Soglasno so ugotovili, da se mo-fljo severne države držati ob strani pri vseh zve-v°lPSil, ki hi se mogle oblikovati v Evropi za ;/lmer vojnp. Ministri bodo storili vse, da severne .ne. b* bile zapletene v vojno. Ministri so tak •WJavili’ da bi bilo želeti, da se naj začno vam' ^°8P®.darska pogajanja med njhovimi drža-Bomx !ako organizirali gospodarsko samo- ?®vc1rn'*1 držav ob vojni. Ministri so se spo-flai JU bodo svojim vladam predlagali, da J »e sprejmejo slične odredbe o nevtralnosti teh držav. Ker je Islandija izrazila željo, da zavzame enako stališče, je bilo sklenjeno, da bodo s temi uredbami počakali nekaj tednov, da bi lahko tudi Islandija sprejela iste odredbe. Sklepi o nevtralnosti severnih drža\ pa so bili izdelani že v letu 1912 in bodo sedaj samo prilagodeni sedanjim razmeram. Ministri so tudi izrazili željo za pospešitev trgovinske izmenjave med severnimi državami. Severne države se bodo obrnile tudi na angleško vlado, da se tudi severne države pridružijo londonskim sklepom o omejitvi gradnje vojnih ladij, kakor je to bilo določeno v londonskem sporazumu leta 1936. Nemška vlada je nakazala 11 milijonov šilin gov kot podporo vojnim invalidom in vojnim sirotam. Ta denar bodo začeli deliti še ta mesec vsem l>otrebnim. Vrhovni nadzornik za nemške eeste dr. Todt je v nagovoru, ki ga je imel pred delavci v Stey-iu dejal, da bodo danes zasadili prvo lopato za dela pri -veliki avtomobilski cesti iz Salzburga na Dunaj. Do 10. aprila bo odšlo iz Avstrije v Nemčijo vsega skupaj 80 posebnih vlakov, ki bodo prepeljali na rejo v nemške kraje 40.000 avstrijskih otrok. Motorizirani oddelki avstrijskega orožništva dele po naredbi prehranjevalnega ministrstva vsak dan toplo hrano j»o dunajskih najrevnejših predmestjih. Dunajski nadškof Innitzer pri sv. očetu Rim,-7 aprila. A A. (Reuter) Kardinal Innitzer «e je včeraj dopoldne ponovno sestal s kardinalom državnim tajnikom Pacellijein. Nato je bil kardinal sprejet pri sv. očetu in se je več ko 1 nro pogovarjal s papežem. V njegovem spremstvo je bil tudi državni tajnik nisgr. Pacelli. To je zbudilo pozornost, ker sprejema sv. oče kardinale in škofe navadno same v avdijenci. Preden ga je sprejel sv. oče. sc jc kardinal razgovarjal 45 minut z msgr. Paeellijcm. Govore, da je Innitzerjev obisk v zvezi z novim poskusom za pomiritev med Vatikanom in nemško v|adOsservatora Romana«: »V svoji izjavi niso avstrijski škofje imeli namena, da bi kakorkoli žrtvovali cerkvene pravice. To izjavo so dali zato, da se razčistijo misli, katerih razčiščenje je zmerom potrebno za medsebojno razumevanje. (Reuter) Po brzojavki z Dunaja pride v kratkem na Dunaj berlinski apostolski nuncij. Belgrad, 7. aprila, m. Odbor Jugoslovanske no gometne zveze je na svoji zadnji seji določil sodnike za nedeljske prvenstvene tekme. Tekmo med Hajdukom in Ljubljano v Splitu bo sodil Ivan Ružič. Kazenski odbor pa je kaznoval igralca Ljubljane Bonclja in mu prepovedal igranje 14 dni, Ker pa za nedeljo ta kazen že poteče, bo Boncelj v Splitu že lahko nastopil. Vesti 7. aprila Vse organizacije nemških Judov, ki so po nedavni odredbi notranjega ministrstva izgubile javnopravni značaj, bodo odslej podvržene plačilu davkov in taks, kakršne so določene za zasebne družbe. Za novega madžarskega notranjega ministra bo najbrž že v kratkem imenovan predsednik poslanske zbornice Aleksander Straujevsky, ki je bil notranji minister v vladi generala Gombosa. Mož je voditelj desničarjev v vladni stranki. Priključitev Avstrije k Nemčiji so včeraj priznale tudi Združene države s posebno izjavo, v kateri pravijo, da s tem priznavajo dovršeno dejstvo, ki ga ni mogoče spremeniti, in upajo, da bo Velika Nemčija vzela nase obveznosti posojil, ki so jih Amerikanci dali bivši Avstriji. Ta posojila znašajo čez sto milijonov dolarjev. Nad 300.000 japonskih vojakov je padlo oa kitajskih bojiščih od začetka vojne do zdaj, če naj verjamemo kitajskim poročilom. 25 bark, naloženih s premogom, se je ob zadnjih viharjih potopilo v severnem Jadranskem morju ob ustju reke Po. Skupina angleških študentov je prišla v Nemčijo in bo obiskala vsa večja mesta. Študentje bodo gostje narodnosocialističnih mladinskih organizacij. Sovjeti dolže tečajnega raziskovalca profesorja Schmidta, katerega so pred kratkim proglasili za narodnega junaka, da je s sabotažo povzročil potop ledolomilcev »Maligina«, »Sjedova« in >Sad-ka«, na katerih je bilo vsega skupaj 200 mornarjev. Schmidt bo najbrž postavljen pred sodiščp. Veliko gibanje za splošno stavko se je začelo v Franciji na pobudo socialistične in komunistične stranke, ki hočeta s tem pritisniti na predsednika republike, da bi preprečil padec Blumove vlade in sestavo narodnega kabineta. Sedanja egiptovska vlada ima po volitvah v zbornici šibko večino. Razpolaga s 135 poslanci od 264. Zelje za poglobitev prijateljskih stikov med Poljsko in Romunijo sta si brzojavno poslala poljski zunanji minister Beck in romunski Petreecu Coni n en. Belgijski proračun izkazuje 18 milijard frankov primanjkljaja, ki ga bodo krili z varčevanjem in pa z novimi davki. 21 letnico vstopa USA v svetovno vojno so praznovali včeraj po vsej Ameriki. Razne protivojne organizacije eo za to priliko izdale razglase proti vojni. Velik« čistilnico »a pptroi^j je »klemila zgraditi angleška vlada v Haifi na severu palestinske obale, da bodo lam predelava!! nafto, ki pribaja po cevovodih iz Iraka. Tiskovni sporazum med Nemčijo in Poljsko so včeraj sklenili. Poljsko-nemška tiskovna pogajanja v Varšavi so se končala z uspehom in bodo omogočila popolno in stvarno izvedbo tiskovnega sporazuma, ki sta ga obe državi podpisali pred časom. Sporazum se nanaša tudi na manjšinski tisk. 50.000 holandskih goldinarjev za podporo trpeči Kitajski je poslala Zvezi narodov holandska vlada. Denar bodo porabili za nakup zdravstvenih potrebščin. Slovence na Koroškem bo varovala velik* Nemčija, ki živi v prijateljstvu s svojo sosedo Jugoslavijo. Zato so tudi koroški Slovenci navdušeno pozdravili Hitlerja v Celovcu. Tako piše osrednje glasilo narodnega socializma »Vttlkischer Beobachterf. Madžarska bo najbrž sklenila « Romuuijo pogodbo o nenapadanju. Tako razlagajo nenadni prihod madžarskega poslanika iz Bukarešte v Budi inpešto. Pri glasovanju *a izredna finančna pooblastila Blumovi vladi, ki zahteva 86 milijard frankov novih kreditov, je v poslanski zbornici glasovalo za vlado 311 |>oslancev, 249 proti njej, 42 pa se jih je vzdržalo. Napovedujejo pa, da bo vladni načrt brezpogojno propadel v senatu, ki je mišljenja, da vodi taka gospodarska politika, kakršno uvaja ljudska fronta, k novemu razvrednotenju francoskega denar ja. Republika Čile bo <3*1 opilo iz Z reci' narodov, če ne bodo na majskih sejah v Ženevi razpravljali o predlogu za preosnovo ZN, ki ga je čilska vlada pred precej časom vložila. Zunanji ministri severnoevropskih držav so po seji v Oslu govorili v norveškem radiu o prijateljskih zvezah, mad Dansko, Švedsko, Norveško iti Finsko. Voditelj belgijskih rexistov Degrelle je imel v Londonu zaupen sestanek s poglavarjem augle-ških fašistov Osvvaldom Mosleyem. Francoski zunanji minister Bnncour se je s francoskimi poslaniki v Varšavi, Pragi, Moskvi in Bukarešti porazgovoril o notranje-političnem položaju v vzhodnoevropskih državah, ki imajo še prijateljske zveze s Francijo. Sovjetska vlado je odpoklicala svojega poslanika v Sofiji, Razkolnikova. Najbrž ga bodo postavili pred sodišče v procesu proti diplomatom, ki ga državni tožilee Višinski pripravlja zdaj. Amerika je v marcu izvozila za tri in pol milijona dolarjev orožja. Največ orožja so kupile r LISA Sovjetska Rusija, Kanada iu Japonska. »Teden kolonijalne propaganden se je začel danes po vsej Poljski. Prireja ga Poljska pomor* ska in kolonijalna zveza. Teden ima namen po* vdariti pravico Poljske do prekomorskih posestev. Tretja tiskovna konferenca Balkanske zveze se je začela danes v Carigradu. Udeležujejo t-e je v večjem številu tudi zastopniki jugoslovanskega časopisja. Nadvojvoda Oton Habsburški se ni ponesrečil z avtomobilom blizu francoskega kopališča Nice kakor so poročali nekateri listi, marveč se mudi’ zdaj v Bruslju. Tako se glatd uradna vest is habsburške rodbine. Argentina se letos hc bo udeležila tekem za svetovno nogometno prvenstvo, ker ne moro postaviti moštva, ki bi lahko računalo na kak znat* nejši uspeh. Novo borzo za blago so slavnostno odprli vče-raj y P('agi. Borza je urejena po najmodernejših načelih. Stara zenska opeharfena za 240.000 din Špekulant obsojen na S leti robije IKine »Union« Jetnik na dvorcu Zendal Telefon 22-21 R. Colman in M. Carroll. — Intrige in zapletljaji. — Napeta vsebina. | Velik plen kranjskih orožnikov Bogata zaloga btega v neki skriti fami na Primskovem Ljubljana, 7. aprila. Mali kazenski senat ljubljanskega sodišča že kmalu ni obravnaval tako rafiniranih, pretkanih in zvitih mahinacij iz napol poslovnega sveta kakor se je to primerilo včeraj. Obravnava se je pričela že ob 8.30 in je trajalo zaslišanje obtoženca tja do 11.30. Nato je bila obravnava prekinjena in se je nadaljevala ob 17, končala pozno v noč. Ta obravnava je podala marsikako zanimivost, kako skušajo razni posredovalci zaslužiti čedne denarce in kako skušajo tam doli »mazati«. Pred senat je stopil eleganten, 45 leten Ivan Stražar, po prvotnem poklicu zidarski mojster iz Kamnika. Svoj poklic je opustil in se je raje lotil raznih posredovalnih po6lov. Ta mož je bil včasih vidna osebnost na Miklošičevi cesti, toda od julija lani je nekam izginil. Bil je nekaj mesecev v preiskovalnem zaporu, nato pa se je umaknil v zatišje. Pojavil so je te dni v Ljubljani. Obrtne prevare Mali kazenski senat, ki je sodil Ivana Stražarja, drugače že sivolasega možakarja, so tvorili gg s. o. s. Rajko Lederhas kot predsednik ter kot sosodnika Ivan Brelih in Fran Kovač. Dr. tožilec dr. Fellaher je Ivana Stražarja v kratki obtožnici obtožil najprej zločinstva obrtoma izvrševane prevare, ko je v letih od 1928. naprej izvabil od 60-letne ženske Josipine Pirševe v Kamniku do 240.000 din in dalje prestopka utaje, ko je jeseni 1936. prejel na Jesenicah od Terezije Vidičeve hranilno knjižico, da jo v Belgradu vnovči, a je denar 2657 din za sebe pridržal, odnosno je knjižico prodal v Ljubljani. Trdovraten, kompliciran zagovor Ivan Stražar se je trdovratno zagovarjal, venomer je zatrjeval, da jo vodil vse posle in transakcije v redu. Zadeve so bile zelo komplicirane. V Belgradu je posredoval pri raznih odličnih gospodih za neko ljubljansko gradbeno podjetje. To podjetje je pred 12 leti gradilo v Belgradu tovarno sladkorja družbe »Sečerana«. Pozneje je nastal v tovarni požar, ki je uničil samo stroje, a so takrat belgrajski listi na dolgo in široko opisovali ta požar. Podjetje je bilo angažirano pri tovarni še za 2 in pol milijona dinarjev. Obtoženec je nastopal za podjetje kot posredovalec in sam zatrjuje, da 6e mu je posrečila, da je za podjetje zavaroval glede terjatve vrstni red ali kakor tam doli pravijo »rang«. Podjetje je dobilo pozneje 16. junija 1935 izplačanih 1,850.000 din. Tovarna sladkorja je namreč prišla v konkurz. Obtoženec je na dolgo in široko pripovedoval, kako je moral pri raznih osebah posredovati. Zastopnik Pirševe dr. L C. Oblak: »Če ste mazali, torej povejte imena!« Obtoženec odločno: >Od klanjam. Ne povem imen. Mazal sem, toda nočem izdati.* Predsednik: »Zakaj niste tega, da ste mazali, povedali družbi?« Obtoženec: >Sem upal, menjbno študijo o podobah bratov Šubicev. Slikar Zoran Mušič piše obširno o risbi, njeni vlogi v tiocialni umetnosti in ® zadnji grafični knjigi hrvatskega slikarja V. Svečnjaka. V reviji so tudi pesniški prispevki Jo*. Hore v prevodu dr. Tinetu Debeljaka, pesem Franceta Vodnika in zelo zanimive pesmi in razmišljanja primitivnih narodov iz vzhodne Afrik° in Taliitskib otokov, ki jih je priredil Miha Mal*?* Revijo zaključujejo običajna pestra poročila ’z umetniškega sveta, ki beležijo pomembnejše kulturne dogodke doma in na tujem. Revija je topot razširjena za pol tiskovna pole in jo bogato ilustrirana z lepo uspelimi re* produkcijami podob domačih mojstrov. Od tujih umetnikov Aristidc Maillol in Rudolf Kremličk^ Devet podob je od sodobnih italijanskih umetnikov, ki živijo IX) večini v Trstu. Na platnica” so priobčeni izvlečki iz recenzij iz zadnje jugoslov, razstavo v Rimu in nagrade založbe-Revija izhaja točno po napovedanem Pr?*r?; mu brez zamud in bi bilo le želeti, da Prid0 še večji krog naročnikov. Velja letno 60 d*0’ a‘. 0() din na umetuiškem papirju in »e naroča pr l upravi >Uuielnosti< v Ljubljani, P°d turnom ** “ VELIKI JEZ Roman Iz Irskih bofev za svobodo Jeny je prinesla na krožniku pismo, ki ga je ponudila grofici KemUl-ski. »Na odgovor čaka,« je rekla sobarica tiho. Antiopa je raztrgala ovitelc in či-tala. Opazoval sem jo neprenehoma. Ko je začela brati pismo, se mi je zdela raztresena. Nato sem opazil, da je bila lahno presenečena, takoj nato se je pa začela zbadljivo smehljati. »Ali je prinesel pismo Ralph?« je vprašala. Sobarica jc prikimala in rekla! >V malem salonu čaka, ali naj pride noter?« »Počakajte, dokler Vam ne rečem,« jc odvrnila Antiopa. Obrnila se je k meni: »Vi ste svoj čas prav dobro izrabili, gospod Gčrard. N’ste mi povedali, da se Vam je posrečilo že kmalu po prihodu sem pokazati se viteza do najlepše gospe v vsej grofiji.« »Ah,« sem odvrnil precej v zadregi, »ali je to pismo od lady Arbuklejeve?« »Da, od nje same«, je odvrnila Antiopa tako suho, da sem se začudil. Nato je nadaljevala) »Jutri moram iti na čaj v grad Clare k lady Arbuklejevi. Spomnila me je na obljubo in me sprašuje, ali bi me hoteli spremljati.« Gospod Gč-rard«, piše, »mi je danes zjutraj zelo ljubeznivo pomagal, da sem ujela svojo kobilo, ki mi je na nadvse nespoštljivo ušla.« »Naredil sem, kar bi naredil vsakdo«, sem rekel. »Nisem vedel, da je to lady Arbuklejeva, ni mi hotela povedati imena.« »Potem ste morali pač njeno ime zvedeti kasneje,« je odvrnila Antiopa, »feajti če se prav spominjam, ste ime ladv Arbuklejeve povedali Vi prvi,« VgrizniJ sem se za ustnice . Grofica Kendalska se je smehljala, »Ali naj odgovorim, da pohabilo sprejemata,« je vprašala. »Nič ne bi hotel narediti, milostljiva«, sem odgovoril 6uho, »da bi Vam vsiljeval svojo družbo.« »AH sprejmete«, je rekla nežno. Pokimala je, Jenny je prišla zopet v sobo, njej je pa sledH neizogibni gospod Ralph. »Ralph,« je rekla girofica kratko, »naročite elugi !ady Arbuklejeve, da ne bom zamudila priti k njej. Gospod profesor Gčrard bo tako ljubezniv, da me bo spremljal.« Upravnik se je priklonil in odšel, Ura jc bila 6edem. Pri tem 6em se spomnil, d* je ob osmih že večerja. »Dovolite, milostljiva gospa, da se poslovim«, sem rekel. Ponudila mi je roko, ki sem jo poljubil. * Na levj strani ceste v Tralec sc odcepi s peskom posuta steza, ki drži proti morju. Kakor kača se vije ta pot čer. močvirne travnike, na katerih je polno temnozelenih jezer; nad njimi letajo v jatah divji ptiči. »Do gradu Clare je samo še milja«, je rekla Antiopa. »Ce malo pohitiva, bova lahko tam, preden prične deževati,« Dež je res gro*il. Zjutraj je bilo vreme tako milo, da sva se odločila iti peš k lady Arbuklejevi. Zdaj se je pa nebo močno pooblačilo. »Če bi jezdila, kakor sem včeraj zvečer predlagala, bi bila že davno taro. Toda moja misel Vam nikakor ni prijala.« Nato je še pristavila: »Najbrž Vam konji ne ugajajo?« »Nepremišljeno bi bilo od mene, da bi skušal jahati«, sem odvrnil. »Zaradi rane mi je zdravnik prepovedal vsako močnejše gibanje.« »Ah«, je rekla Antiopa. »Ali ste bili v vojni ranjeni?« "Da.~ ! »Potem mi oprostit*.« »Ne, ne«, je dejala, »Oprostite mi. To bi bila pač morala vedeti.« Med nama je spet zavladal strašni in čudni molk, ki sem si ga lahko razlagal po svoje. Taki trenutki med nama niso bili več izjeme. Ze snoči, ko je odšel grof Antrira od večerje in smo vsi drugi ostali pozno v noč, sva molče sedela ob kaminu in opazovala, kako so ogorki padali v žerjavico. Člani nadzorstvene komisije, ki so bili zaradi obilnega šampanjca nekoliko veseli, so med vzkliki začudenja poslušali zanimivo zgodbo, ki jo je pripovedoval profesor Henriksen. Henriksen je bil majhen človek z mesnatimi ustnicami, sršastimi lasmi, ploščatimi čevlji in belimi nogavicami, Pripov&doval je, kako je že v začetku avgusta leta 1914 vede! za glavni načrt bitke ob Mj»rni, in 6ieer po načrtnem razgovoru z duhom švedskega generala Tonstensona. »Vse mi je povedal,« je zagotavljal, »Kluckove napake in vse izgube vojnega materiala in žrtve vojakov. To je bil naravnost čudež jasnosti in natančnosti. Samo ob pripovedovanju o Gal-Iionovih avtomobilih sem se moral strašno truditi, da sem ga razumel. Razlog moramo iskati v tem: duhovi imajo na razpolago vedno samo besedni zaklad tiste dobe, v kateri 60 živeli na zemlji. Zato jc bilo velikemu Torstensonu tako težko, da bi mi v jeziku sedemnajstega stoletja pojasni!, da gre za avtomobilski prevoz vojaštva. Oblaki so hiteli proti zahodu proti morju in so zakrivali rjavo gričevje, fiora slo z resjem. Padlo je nekaj kap« jic, ki so delale v jezercin kolobarje. »Takoj bova tam«, je rekla Antiopa. »Grad je le tu.« Grad Clare se je dvigal S parkom in vrtovi ob robu obale. Sicer pa to ni bil nikakšen grad! Bilo je veliko, prijazno poslopje, prav za prav vila, zidana v baskiškem slogu z rjavo streho mirnih, jasnih barv. Najina mala pot je vodila naravnost proti vratom parka. Bila sva oddaljena komaj še kakih petsto metrov. Antiopa je šla počasneje in sc smehljala. »Med izprehodom nisva skoraj nič govorila«, je dejala. »In nisva niti omenila prijateljev, h katerim sva namenjena. Ali želite vedeti o tej rodbini nekaj podrobnosti, ki Vam bodo olajšale prvi obisk v tuji hiši,,. Toda morda so Vam pa te podroobnosti že znane?« Težave okrog kamniškega mamuta Od tu in tam Delovni odbor Združene opozicije je včeraj končal evoje delo. Zaključna eeja je bila na stanovanju Joče Jovanoviča, ki je sam prisostvoval seji v družbi Ljube Davidoviča, Miše Trifunoviča, dr. Šuteja, V. Vilderja, Milana Grola. Milana Ga-vriloviča in Božidarja Vlajiča. Ljuba Davidovič ni hotel čsnikarjem ničesar izjaviti, pač pa je Vilder dejal, da so se vse stvari iztekle tako, kakor je treba. Najboljši dokaz za to je dejstvo, da so se posvetj končali en dan prej, kakor je bilo v programu. Prihodnja seja delovnega odbora bo v Magrebu. Novo pristaniško tarifo za prevoz češkoslovaškega blaga skozi jugoslovanska pristanišča so izdelali strokovnjaki naših in češkoslovaških že-»Gznic. Razvrednotenje češkoslovaške krone je nujno zahtevalo ureditev te tarife v skladu z novim razmerjem krone do dinarja. Osnutek tarife so strokovnjaki predložili v pregled jugoslovanski in češkoslovaški železniški upravi. Najmlajša mati v vsej državi bo bržkone Jelka Vrgič iz Ružčice pri Slavonskem Brodu. Močno g ''»svjta deklica je nedavno porodila popolnoma zdravega dečka. Mlada mati je sedaj stara komaj 13 let. Za moderno avtomobilsko cesto, ki bi vezala Sarajevo s Splitom, se potegujeta obe mesti. Na-glašajo, da bi bila taka cesta delna odpomoč namesto nujno potrebne železniške zveze, za katero se borijo že dolga leta, pa zmerom brez uspeha. Nova cesta bi imela tudi za turizem velik pomen. Smrtno so jo ponesrečila v Betaniji pri Sarajevu Sestra Ana Sadar, s samostanskim imenom s. Leandra, ki .je bila po rodu Slovenka. Sestra je delala na samostanskem posestvu. Ko je bila na seniku, ji je spodrsnilo, da jo padla na glavo in si jo razbila. Obležala jc na mestu mrtva. Z ozirom na nekatere časopisne vesti, da je kvota za nemška turiste za mesec april ze izčrpana, sporoča narodna banka, da so na dan 1. apri-la h 1. poleg kvote 700.000 nemških mark za mesec »Pril imeli nemški turisti no razpolago se z mini. 100.000 nemških mark od prihrankov iz zimskih mesecev. Zato imajo nemški turisti v^mesecu apri-lu na razpolago še skupno vsoto 2,800.000 nemških mark. Tej vsoti pa je treba dodati se zneske, ki jih naši potniki v toku tega meseca porabili v Nemčiji. 50 milijonov dinarjev posojila je pri Državni hipotekarni banki najela prirooraka banovina. Posojilo se bo izplačalo v treh obrokih. Banska uprava namerava zgraditi iz teža denarja večje število šolskih poslopij, bolnišnic ter cest. Izpeljali bodo tudi več vodovodov. Do spopada med tožiteljem in tožencem je prišlo včerai na belgrajsikem okrajnem sodišču. Neki Božidar Kostič je tožil Risto Topaloviča zaradi žaljenja časti. Sodišče je obsodilo Topaloviča na mesec dni zapora pogojno na eno leto. Čim sta oba, tožitelj in toženec, prišla na hodnik, je Topalovič potegnil nož in z njim nekajkrat udaril Kostiča po glavi, da so ga morali prepeljati v bolnišnico. Sedanji in bivši starokatoliški župnik v Sara* ievmge zadnje čase prepirata in tožarita. Josip •jukič, svoj ču« katoliški duhovnik, je postal eara-!°vaki starokatoliški župnik. Pred' šestimi loti pa ga je njegov škof zaradi nekaterih pregreškov od-®tavU, nakar io šel Jukič v državno službo. Pred dnevi pa je Jukič na svojo roko poročil nekega Mihaela Grafa, čeprav za to ni imel pooblastila, "iti ni bil Graf vpisan v etarokatolisko cerkev. Jukiču jc bilo dovolj, ko mu je Graf postregel s Potrdilom katoliškega župnika, da je izstopil iz katoliške vere. Čim je za to izvedel starokatoliški župnik Kovačevič, jo stvar prijavil svojim predpostavljenim in sodišču. Ugotovili so, da je Jukič poročil po starokatoliškem obredu žo več parov, čeprav za to ni več poklican. Avtomobil krojača Hallerja iz Dugega sela se je Prekucnil v obcestni jarek pri Sesvetih. Šofiral je sam lastnik, z njim vred pa so se peljali njegov vajenec Tunčič, en prijatelj ter dve dekleti. Haller je vozil izredno hitro, toda pred uvozom v vas je izgubil oblast nad volanom, da je avtomobil zavozil v jarek in sc prekucnil. Vajenca je pri tem vrglo avtomobila, da je z razbito glavo obležal na cesti, krojača pa je stisnilo za volanom. Drugi trije pa so °*tali nepoškodovani. Vajenec je v nekaj minutah "Utrl. 8(o let od smrti prvega srbskega časnikarja . itnitrija Davidoviča je poteklo danee. Davidovi« Ju na Dunaju ustanovil prvi srbski časopis, kate-,r°ga prva številka je izšla 1. avgusta 1813, Devet hd je m<>ž v silnih težavah delal za svoj narod, dokler ni odšel v Srbijo in pri knezu Milošu stopil v službo kot diplomat. Nazadnje jo bil pri knezu tajnik za zunanje politične zadeve. V svoji nompvini je začel izdajati list »Novine srpske«. Ženo svojega nekdanjega gospodarja ie poaku-ubiti hlapee Anton Cuk v Zagrebu. Neki delavec je našel na seniku težko ranjeno Evico Špiček, hi je potem povedala, da jo je napadel Cuk in jo »eusmiljeno premlatil. Takoj nato so našli tudi Duka s prerezanim vratom. V bolnišnici so mu 1'ano zašili in ga zaslišali, špičekova pravi, da jo 1® hlapec napadel zato, ker ga je bil njen mož od-PUfitil. Cuk pa pravi, da je bil sicer odpuščen, a Soepodar mu je bil dolžan še del mezde, za ka-■?r» se jo Cuk moral boriti. V prepiru je prišlo dejanskega obračuna, v katerem je Cuk pre-“»Mil Evico. f , f*o statističnih podatkih tujsko-prometnega t ®ka trgovinskega ministrstva Je bilo lani v “U: " ‘ ~ ' „Le čevlje sodi naj Kopitar..." ali kako „svojegtavnei" gleda prireditve Fantovskih odsekov Sv. Lenart v Slov. gor., 6. aprila. "iv*.1,757 nočninami, največ obiskovalcev je ono .* Nemčije (08.545 e 309.188 nočninami), nato iz *v*trjjma pravico gospodariti v hiši. Konec je zakn , (5osPava 1(1 je šla moža naznanit zaradi takm ?®tva in Pobita vi la zahtevo, naj orožniki 6otli'»r>1,1/,"’n ,nn**vn T,l'ilcžnieo. S stvarjo se bavi Šele po vojni je prišel pregovor, da gospodinja podpira tri oglje hiše, do prave veljave, ko je treba na vseh straneh varčevati, na drugi strani pa hkrati gledati, da se gospodinja prilagodi zahtevam sedanje dobe. Zares težko nalogo ima danes taka gospodinja, ki mora po dvakrat in trikrat obrniti vsak dinar, hkrati pa skrbeli za snažno in udobno stanovanje ter za dobro pripravljeno tečno hrano. Edino dobra gospodinja lahko naveže moža na dom in ima vedno okrog sebe svoje otroke. Zato je gospodinjski pouk potreben posebno hčeram manj premožnih družin, saj je takim gospodinjam mnogo težje ustvariti v svojem domu zadovoljnost in srečo Tudi v Ljubljani so že pred več leti pričeli misliti na potrebo gospodinjskega pouka, toda šele sedanja občinska uprava je to svojo nalogo rešila prav naglo ter na vseh dekliških meščanskih šolah pripravila kuhinje In vse za gospodinjski pouk potrebne prostore ter jih tudi opremila z vsemi potrebnimi pripravami in posodo. Žrtvovala je vsoto 80,000 din, da imajo vse dekliške meščanske šole moderne štedilnike za navadno kurjavo in tudi za kurjavo s plinom, posebno praktična je pa vsa kuhinjska posoda-Mestna občina je poskrbela tudi za popolno ureditev šivalnic, saj je znanje šivanja dandanes bistven del gospodinjstva. Na vseh šolah poučujejo strokovno izšolane učiteljice in imajo res prav lepe uspehe, ker imajo tudi učenke veliko veselje zn gospodinjsko delo. Za zgled vzemimo dekliško meščansko solo pri Sv. Jakobu, kjer imajo gospodinjstvo v 3. in 4. razredu. Tako se uči vsega za dobro go*|>odin.i-stvo potrebnega 300 učenk v 16 skupinah. Popoldne imajo teoretičen, vsako popoldne od 15- do 18.30 pa praktičen pouk. V 3. razredu prično s pospravljanjem jn pranjem ter drugimi gospodinjskimi deli, v 4. razredu se pa v kuhinji naufie pripravljati tečna jedila, tako da gledajo na naj-večjo varčnost. Pozabiti ne smemo, da mestna občina prispeva vsem šolam tudi znatne zneske za nabavo živil revnim učenkam. Tudi gospodinjsko šolo na Mladiki vzdržuje mestna občina ljubljanska ter s tem zavodom skrbi tudi za velik del gospodinjske izobrazbe na deželi, Toda z vsepii temi žrtvami za našo žensko mladino sedanja mestna uprava svojega prizadevanja za> gospodinjstvo še ne smatra za zaključeno in pri tem svojem stremljenju hoča še posebpo skrbeti tudi za delavska dekleta, zaposlena čez dan v tovarnah in drugih podjetjih. Tako je z znatno podporo omogočila trimesečni gospodinjski tečaj za delavska dekleta na dr. Krekovi višji gospodinjski šoli v Zgornji šiški, ki je bil v nedeljo zaključen s prav izvrstnim uspehom. S podporo mestne občine ljubljanske prirejajo podobne tečaje tudi razne organizacije po mestu, zlasti pa Slovenska krščanska ženska zveza, ki prav sedaj vodi kuharski tečaj v šempetrekem Prosvetnem društvu. Namenjen jo posebno dekletom, zaposlenim čez dan po trgovinah, pisarnah in tovarnah. Poleg tega tečaja je pa še gospodinjski tečaj, kjer se gospodinje izpopolnjujejo v raznih gospodinjskih opravkih. Šempetrsko Prosvetno društvo io imelo že več takih tečajev in tudi trnovsko je že priiedilo večerni tečaj s podporo mestne občine, na vrsto pa pridejo tudi drugi mastni okraji, da ho imelo vsako mestno dekle priliko za izobrazbo v gospodinjstvu, Naileoše darilo je »Poročnik indijske briaade«! S tem je mestna občina prevzela nase lepo in koristno nalogo, ki bo gotovo rodila dobre uspehe, da bo več zadovoljnosti in sreče v družinah. S svojo skrbjo za gospodinjski naraščaj je prekosila celo državo, ki n. pr. na učiteljski Roli, kjer je gospodinjstvo predpisano, še vedno ni uredila potrebne kuhinje in drugih prostorov. Naredba Na osnovi členov 66 in 67 zakona o notranji upravi se zaradi pr*prečenja pijančevanja in izgredov po rekrutih ob ča6u vpoklica v kadrsko službo izdaja sledeča naredba; § 1. V času, ko prihajajo v Ljubljano vpoklicani rekruti, je imetnikom gostilničarskih, kavarniških in sličnih obratov prepovedano vsako točenje in prodajanje alkoholnih pijač rekrutom in njihovim apremljevelcem. § 2. Vsakomur je prepovedano v tem časU pod kakršnimkoli imenom prodajati rekrutom in njihovim spremljevalcem alkoholne pijače, jih za nje kupovati ali nositi. § 3. Rekrutom in spremljevalcem ni dovoljeno nosjtj s seboj alkoholnih pijač. § 4. Prestopki te naredbe «e bodo kaznovali Po čl 69 zakona o notranji upravi z glpbo pd 10 do 500 din, oziroma ab neplačilu globe v odrejenem raku z zaporom od 1 do 10 dni ter odvzemom alkoholnih pijač, ki bi jih nosili * »eboj naborniki ali njihovi spremljevalci. S 5. Ta naredba stopi v veljavo dne 1. aprila 1938 in velja do 10. aprila 1938. Krai i. š ® c IS 5 S T P 0 3 * temp« raturi' v O' a > .s« S9 ST | fl Veter (smer, lakost) Pada- vine X? = 9 t» ——.-5 a * a s n t a Ljubljana 766-0 13 0 3-2 84 1 NW, -r. Mariboi — — — — — — — Zagreb 767-5 12-0 30 70 0 NE, — — Belgrad 767-5 15-0 -1-0 80 1 wsw3 — — Sarajevo 7661 9-0 -2-0 70 9 Ei — šušak 766 1 15'0 8-0 50 3 NE, — — Split 763-2 15-0 7-0 30 1 NE, — — Kumbor 760-8 17-0 9-0 30 0 NE, — — Rab 76p-8 13-0 7-0 80 3 NNE: — — Zdravniški pregled vseh v trgovinah in obratovalnicah z živili (gostilnah, javnih kuhinjah, hotelih, mesnicah, mlekarnah, slaščičarnah, pekarnah in ostalih trgovinah z živili) v Ljubljani zaposlenih lastnikov jn uslužbencev bo od 13, do 23, aprila t. 1, vsak dan od 8—13 v prostorih mestnega fizikata v Mestnem domu. Pregled je obvezen. Preiskani dobe pismena potrdila, katera raoraio lastniki obratovalnic z živili na zahtevo kontrolnih organov predložiti, Delodajalci se opozarjajo, da morajp dokaze o zdravju, zlasti da ne boluiejo za akutno tuberkulozo, zahtevati od vsakega uslužbenca Že pred vstopom v službo Prestopki se kaznujejo po § 61 in 62 zakona o zatiranju nalezljivih bolezni. Vremenska napoved: Spremenljiva oblačnost, sicer stanovitno vreme. Splošne pripombe o poteku vremena v Ljubljani od včeraj do danes: Včeraj v zgodnjih jutranjih urah je bilo večinoma oblačno. Ob 6.45 se je naglo zjasnilo in je tako stalo do 9.10, ob tem času so se pričeli zbirati na severovzhodu lahki oblaki, kasneje pa tudi srednje visoki Cumuli, ki eo se ves dan zelo menjavali Sele okrog 20 se je oblačnost zmanjšala. Popoldne je pihal srednje močan SW. Ljubljana danes KoJ^ar Danes, četrtek, 7. aprila: Herman. Petek, 8. aprila: Marija sedem žalosti. Nočno stiišho imajo lekarne: dr. Pieeoli, Tyr-ševa c. 0; mr. Hočevar, Celovška c. 62; mr. Gar-tus, Moste, Zaloška cesta. Kraljevska banska uprava v Ljubljani ima informacije, da se ponekod širijo veati, češ d# #o jugoslovanske oblasti v zadnjem čaeti zaprle veliko Nemcev iz Maribora in okolice, Te vesti so neresnične In izmišljene. — Iz pisarne kraljevske banske uprave. Preložitev prometa v št. Vidu nad Ljubljano. V petek, dne 8, aprila 1938, bo zaradi napredovanja del na državni cesti promet usmerjen takole: Od km 624.170 državne ceste št, 2 v Poljanah po občinski cesti do priključka na banovinsko cesta 11-1983 Ježice—Vižroarje ter po Udi preko Vižmarij do priključka na državno cesto v km 626,500 pri železniški čuvajnici v Stanežicah. Trgovce in obrtnike opozarjamo na razpis mestnega poglavarstva za dobavo čevljev, čepic, oblek, sukenj, suknjičev in pelerin ter tudi raznovrstnega blaga zanje, hkrati pa tudi dela, ki bo objavljen v »Službenem listu«, kos 29, v soboto dne 9 t, m. Radiofonska oddajna postaja opozarja svoje naročnike na današnjo oddajo ob 20 pod naslovom »Večer skladb Viktorja Parme« v počastitev 80-, letnice njegovega rojstva. Prvič bo izvajana »Lepa Kuniča«, balada za sopran, tenor in bariton solo, za mešani zbor in orkester. Statistika mater. Mestna občina zbira podatke o materah, ki so imele mnogo otrok in vabi v*e one matere, ki stanujejo v Ljubljani in so imeie 10 ali več otrok, da sc zglase na mestnem socialnem uradu v Mestnem domu najkasneje do prihodnjega četrtka, t. j. 14, aprila, kjer bodo zabeležili njih in otrok podatke. Uvedba brzojavne in telefonske službe pri pošti Sorica. Dne t april* t, 1. je bila pri pošli Sorica uvedena brzojavna in telefonska služba, Direkcija pošte, telegrafa in telefona v Ljubljani. Zv 'm m lujM promet v (d oveni j! pr Md vsr tuj-skopromatne Interese rito, ris j«jo svoj prapsjjunlni materini v ilovotjai količini na naslov IVsffons-Lit*-Uooa, Pralni-l*rlkoity 36, ki zelo agilno 4*1» z* turizem v Jugoslaviji. , Pojdite v knjigarno Glasbene Matice in kupite si vstopnico za jutrišnji koncert pevskega društva Ljubljanski Zvon. Ta poziv naj velja vsem prijatelj«!« lepe naše narodne in umetne pesmi, vsem. ki znajo prav ceniti dejo naSiii pevskih zborov, predvsem našega agilnega društva Ljubljanski Zvon, ki ima jutri, v petek zvečer ob 20. v veliki filharmonični dvorani svoj redni letošnji koncert Polna dvorana ho navdušila pevce, ki večer za večerom skozi vse zimske mesece žrtvujejo svojo prostost in zahajajo k pevskim vajam, da ne opu-ste svojega idealizma in trdno korakajo naprej za čini lepši razvoj naše glasbene In pevske umetnosti. 80 Zvouašgv, na čelu njim njihov agilni pevovodja Dore Matul, bo na koncertnem odru, spored pa prinaša dela jz slovenske, hrvaške in srbske glasbene literature, Ponovne opozarjamo na Jutrišnji koncert, za katerega še dobe vstopnice v knjigarni Glasbene Matice. Frančiškanska prosveta M- O. v Ljubljani priredi na cvetno nedeljo, dne 10. aprila, oh pol 11. dopoldne v frančiškanski dvorani pasijonsko matinejo »Jezusovo trpljenje« v žjvih slikah v režiji in s sodelovanjem g. Milana Skrbinška, režiserja Narodnega gledališča. Besedilo po evangelijih izbral p. dr. Roman Tominec. Sodeluje celoten an-sambl dramske družine frančiškanske prosvete. Llt&llansko gledališč* DRAMA, zač*tek ob 20, Četrtek, 7, aprila: »Pokojnik«. Red Četrtek. Petek, 8. aprila, ob 15: »Sneguljčica«, Mladinska predstava po najnižjih cenah od 10 dinarjev navzdol. Sobota, 9. aprila: »Šimkovi«. Nedelja, 10. aprila; »Rdeče rože«, Izven, Znižane cene od 20 din navzdol, OPERA, začetek ob 20. Od 7, do 12. aprila opera zaprta. Desetdinarske In dinarske novce ponarejal Ponar«*plca je izdal njegov lastni brat Maribor, 6. aprila. V Kočni pri Laporju so prišli na sled spretnemu ponarejevalcu kovanega denarja, ki bi bil Že gotovo delal veliko preglavic oblastvom, če ga ne bi bil izdal nenavaden slučaj, Orožniško postajo v Poljčanah je v tora j obvestil trgovec Škot lz Lugefike vasi, da je pred kratkim fasom prišel v njegovo trgovino mlad fant, ki je kupil za dinar cigaret, plačati pa jih je hotel s ponarejenim de-setakom. Šket je povedal, da se je fant odpeljal s kolesom v smeri proti Rogaški Slatini. Orožniki so si hitro najele avtomobil ter so se podati na lov za sumljivemu. V bližini Podplata so ga dohiteli. Deial ie. da se niše Rudolf Dreo ter je doma jz Kučne pri Laporju, Skraja je tajil, ds bi bil skušal spraviti v promet ponarejen denar, pp-ter pa je le priznal. Povedal na je hkrati, da je ponarejenega desetaka skrivaj izmaknil svojemu bratu Maksu, ki ima doma še več takega blaga. OOroŽniki s° se nemudoma podali v Ročno ter odkrili pri brezposelnem kovaškem pomočniku Maksu Dreu imeniten plen. Našli so celo ponarejevalsko delavnico z modeli raznovrstnih kovancev ter z zalogo kovine, iz katere je delal litino za fpjsifikate, Največ je uporabljal kositer. Poleg lega pa so Šo našli 8 komadov ponarejenih 10 dinarskih novcev ter 60 komadov po I din. Orožniki so oba brata aretirali ter ju oddali v sodne zapore. „Stalin, dnevi so ti šteti!" Neznana rutka radiopostaia javno napadla Stalina Odkar je v Rusiji zagospodoval krvolok Stalin, še nikdar ni nobena ruska radio postaja javno napadla tega rdečega voditelja. To pa se je, kakor poroča angleško časopisje, zdaj prvič zgodilo. Seveda nihče ne ve, katera radio postaja je to bila. Če bi bilo namreč to že znano, bi Stalin že znal takšnim napadom narediti konec. Javni napad na sovjetskega diktatorja pa je vzbudil v vsej evropski javnosti in tudi drugod po svetu precej najraznavrstnejšib razlag in tudi mnogo zanimanja. No, in kakšen je bil ta napad na Stalina, ki si ga je upala neznana sovjetska radio postaja izreči javno pred vsem svetom, brez ozira na to, da je tisti, ki mu je bil ta napad namenjen, tako blizu. Takole je spregovoril neznani glas po radiu: >Stalin, Stalin, dnevi so ti šteti. Mi, ki smo osvobodili našo Rusijo, bi radi dali tudi svoje iivljenje, samo da bi mogli tebe spraviti s sveta. Tvoja smrt bo mnogo bolj grozna kot je bila smrt Tuhačevskega.< Dozdaj GPU še ni mogla izslediti, kdo bi si upal tako korajžno in »nesramno« govoriti o Stalinu. Preiskava se z vso vnemo nadaljuje. Neki angleški časopis med drugim tudi piše, da je vodja sovjetske ruske tajne službe Ježov v nedeljo odpotoval nenadoma nekam v bližino rusko-polj-ske meje, »odkoder bo vodil nadaljno preiskavo«. Sovjetskim oblastem se zdi še najbolj verjetno, da je to radijsko sporočilo bilo oddano nekje v Beli Rusiji. - * ’* rfm, 1 - ■ >v . fMsm |NBI jggJIII PPlj mm y| [KS mm m ' iRJk 1 m. ir JV I $ - ■ i • «! I • * i ;t . tZti -tl r RdeS španski begunci, ki so jih francosftt obmejni vojaki (spredaj) na Pirenejih razorožili I TTakole je tudi dunajska cestna Žefežflhi vabita ljudstvo, naj gre poslušat Gobbelsov govor. Šahovska smola Skoro pred 24 leti, natančno 14. julija 1914, »ta dva mlada šahovska prvaka, Amerikanec Marshall in Nemec Ludecke začela v Newyorku igrati končno odločilno igro. Ker nista mogla dokončati igre v enem večeru, sta odložila nadaljevanje na drugi dan. Toda ob določenem času Ludecke ni prišel. Dobil je telegram, da mora takoj domov ▼ Nemčijo, ki je napovedala vojsko. Minilo je 24 let. Ludecke je postal znamenit pisatelj in zopet prišel v Newyork. Našel je svojega nekdanjega nasprotnika v šahu in šel z njim v klub, kjer sta nekoč začela igrati. Star natakar jima je pokazal sliko, ki jo je neki časnikar posnel v trenutku, ko sta prekinila igro. Podobe na šahovski deski so bile tako jasne, da sta takoj zahtevala drugo desko, postavila svoje čete, kakor »ta jih pred leti pustila in hotela igro dokončati. Toda nepričakovana ovira se je pojavila: nikakor se nista mogla domisliti, kdo ima prvo poteto. Reg čudna usoda se je zagrizla v njihovo igro, Jiateri oi nametueno, da bi se končala. m Protiletalska obramba v Parizu in Londonu V nekaj dneh bo lahko mesto Pariz čisto izpraznjeno Angleži so od sile navdušeni za takšno obrambo IV bivSi Avstriji zdaj na vse poštne poSiljke pritiskajo tale žig, ki naj vsakega opomni, da Je treba 10. aprila nemškemu vodji Hitlerju dati svoj »Da!«. Ker ee neprestano govori in ker tudi najnovejši vojni v Španiji in na Kitajskem dokazujeta, da je vojna bodofino6ti v zraku in zaledju, so se velika mesta začela reeno pripravljati na novo nevarnost, na tako imenovano »pasivno narodno obrambo«. V Parizu imajo že popolnoma pripravljenih 30 reševalnih postaj z osebjem, ki je izučeno nalašč za plinske napade iz zraka, s številnimi posebnimi reševalnimi avtomobil in z več tisoči bolniških postelj, namenjenih samo za žrtve zračnega napad. Preuredili so na tisoče kleti v močna in varna zavetišča. Pripravljenih imajo že 30.000 mask samo za policaje. Maske, ki jih preskušajo vsake tri mesece, so točno popisane, vsaka ima 6vojo številko. Vse je tako natančno urejeno, da bo mogoče ob času napada v dveh urah spraviti več milijonov Parižanov na varno v Utrjene podzemeljske prostore. Zgradili 60 tudi že posebno protiplinsko bolnišnico z vsemi najmodernejšimi zdravniškimi pripravama in 2000 posteljami. Poleg zavarovanja prebivalstva v samem Parizu, so poskrbeli tudi za poseben načrt za izpra*-njenje Pariza: sestavili so že poseben urnik vlakov, do kam naj vozijo, kje vse lahko ti ali oni, ki bodo šili s tem in tem vlakom, dobijo popolno oskrbo in zavetišče, tako da bodo v nekaj dneh lahko vsi milijoni Parižanov svoje mesto pustili popolnoma prazno. •Doalej 60 gradili vse protiletalske varnostne naprave na račun pariške občine in okrožja, za naprej pa zahtevajo podporo še od državnega proračuna, zlasti za nabavo plinskih mask. ... in v Londonu Tudi Angleži ec s čudovito vnemo pripravljajo na samoobrambo proti kakemu nepoklicanemu sovražniku iz zraka. Neverjetno velike vsote žrtvuje vsak angleški državljan in država sama za oboroževanje in zavarovanje proti plinskim napadom. Skoro vsi časopisi pisarijo o potrebi obrambe hi priporočajo ljudem nabavo plinskih mask, utr* je vanje kleti in drugih močnih prostorov proti pli* Od pohabljenca do plesalca Najimenitnejši ameriški plesalec, ki je vpeljal v ameriška gledališča moške balete, Ted Sharon, je pred kratkim obhajal 25 letnico svoje umetnosti, pa je še vedno na višku. Do svojega poklica je prišel čisto slučajno. Študiral je za protestan-tovskega pastorja ter nenadno tako zbolel, da so mu noge čisto ohromele. Po dolgem zdravljenju si je nekoliko opomogel. Zdravniki so mu svetovali, naj si utrjuje noge s plesom. Res je začel zaradi telovadbe plesati in dobil tako veselje do plesa, da ae mu je popolnoma posvetil. Pustil je šolo, se preživljal z delom v neki tovarni, prosti čas pa porabil za ples in postal plesni prvak ameriških gledališč. nom in bombnemu razdejanju; radio poživlja na tisoče moških in ženskih prostovoljcev za bolnišnice, reševalne postaje, za prvo pomoč itd. Po več dni so V6ak večer nad Londonom kazali strahote zračnega napada: letala 60 brnela in pošastno švigala v bliskajoči se svetlobi žarometov, ki so jih skušali odkriti, strojnice so regljale, vse je bilo na delu, da bi ljudje spoznali grozoto take vojske in se na njo dobro pripravili. London je razdeljen na določene pasove e svojimi reševalnimi središči in dobro izšolanimi vodji in skupinami reševalnega osebja. In kako so vsi Angleži navdušeni za narodno obrambo! Povsod, kjer je bilo po radiu označeno zbirališče prostovoljcev, se jih je odzvalo vec kakor je bilo potrebno: več kot 30.000 žensk, več kot 55.000 zahtevanih vodij reševalnih odsekov, 6000 bolničark, 30.000 gasilcev itd. Programi Radio Ljubljana Četrtek, 7. aprila: 12 Koncert na vvurliškib orglah (ploSSe) — 12.45 Poročila — 13 Napovedi — 13.20 Opoldanski koncert slovenske glasbe (Radijski orkester) 14 Napovedi — 18 Orkestralni reproducirani koncert — 18.40 Slovenščina za Slovence (g. dr. Rudolf Kolarič) — lfl Napovedi, poročila — 19.30 Nacionalna ura — 1D.50 10 minut zabave — 20 Večer skladb Viktorja Parme; sodelujejo g. Fr. Govekar, mag. nadsv. Ipro-davanje), zbor »Sloga«, solisti: gdč. Poldka Zupanova, gg. Svetozar Banovneo in Roman Petrovčič ter Radiji ski orkester — 22 Napovedi, poročila — 22.15 Operetna glasba (Radijski orkester). Drugi programi Četrtek, 7. aprila: Belgrad-Zagrcb: 20 Nar. pesmi* 20.30 Brandl, Sirnf. konc. iz Zemuna — Dunaj: lfl.10 Prenos iz Linza (petje in glasba), 20 Plesna gl., 21.15 Simfoniki, 22.30 Zab. gl. — Budimpešta: 20.40 Orkestr. konc., 21.20 Beethovnove klavirske sonate. 22.30 Cig. ork., 23 Operni orkester — Trst-Alilan; 17.15 Prenos ia Rio de Janeira, 21 Simf. konc., 22.10 Vok. konc. ~ Rim* Bari: 21 Novellijeva opereta »Mirna voda« — Pragas 13.15 Sal. ork., 20.15 Moški zbor, 20.55 Ork. konc. -» Varšava: 19.30 Poljske klavirske skladbe, 22 Kom. konc. -- Sofija: 18.30 Vojaška godba, 19.40 Nar. pesmi, 30.3& Rezervirano za prenos, 22.40 Lahka in plesna gl. —> Hamburg: 3^.10 Veliki orkester — Vratislava: 30.1® Zgodbo o Paganiniju — Lipsko: 20 Orkester in solisti Zanimiva razstava, ki predstavlja cele vojske 15 tisoč 2 cm visokih vojakov, od katerih vsak stana 300 frankov V Parizu so pred nekaj dnevi imeli čisto svojevrstno in res od sile zanimivo razstavo. Iz vseh krajev sveta so se v pariškem muzeju, in sicer v invalidskem oddelku, zbrali ljudje, ki z vso vnemo izdelujejo in zbirajo male figurice, ki predstavljajo vojake, ne samo takšne, kakršne imajo najrazličnejše države danes, pač pa tudi vojake iz daljnih prejšnjih časov. Ta razstava je v Parizu vzbudila nemalo zanimanja. Gledat so jo prišli ne samo mnogoštevilni radovedneži, pač pa so se zanjo zanimale tudi nekatere najodličnejše osebnosti, posebno iz vojaških krogov.^ Številni častniki, ne samo francoski, pač pa tudi iz drugih držav, so prišli občudovat te male sodobne in zgodovinske vojaške postavice, oblečene v zelo pisane uniforme, kakršne so vojaki nosili nekdaj in zdaj. Na razstavi so prikazane cele velike zgodovinske bitke. Vojaki so razporejeni v številnih oddelkih prav tako, kakor so bili ob času teh zgodovinsko važnih bitk. Poseben oddelek na tej razstavi je posvečen Napoleonovi vojski. Na obsežnem podstavku so razporejene tudi male vojaške postavice, kakor si jih je zamislil njihov ustvaritelj v fran-cosko-nemški bitki leta 1870. Med drugim so razstavljene tudi male vojaške postavice, ki predstavljajo vojsko Karla Velikega. V njej so tudi večji oddelki takratne konjenice. Ločen oddelek predstavlja razstava malih, umetno izdelanih vojaških postavic, ki naj bi pomenile sedanjo francosko vojsko. Tu niso samo vojaki, pač pa tudi najrazličnejša bojna sredstva: orožje, vojaški avtomobili, tanki, letala, bojne ladje vseh vrst itd. Vsega skupaj je na tej res zanimivi razstavi nad 15.000 malih vojaških postavic, ki so, če so- Če naročite »Slovenski dom« za 3 mesece naprej, dobite roman »Poročnik indijske brigade« zastonj! dimo po njihovi ceni, tudi zelo dragocene. Vsaka postavica, ki ni niti dva centimetra visoka, stana okoli 300 frankov. To je za takšno malo stvarco, ki najbrž ni iz dražje snovi kot je svinec, bajna vsota. To razstavo je priredilo Društvo zbiralcev takšnih vojaških postavic. To društvo ima dozdaj nekaj nad 300 članov, ki niso samo Francozi, pač pa jih je precej doma tudi iz drugih evropskih držav. i\ j! I Za božjo voljo, ali ste čisto moreK. Saj vami vendar nisem naročil, da naredite kariktaturo. ■OBKRT LOKO 52 POD CRNO KRINKO »Sel j* v klet, pa so se mu na glavo zrušile nekake skrinje. Saj vidite, kako je ves pobit.« »Težko, če je še živ.« Tako se je med ljudmi, ki se jih je kar precej nabralo pred barom, hitro zvedelo, kaj se je zgodilo s starim Petrom. Res se je zgodilo tako, kakor so govorili. Stari Peter je šel v klet po nekaj steklenic pijače, v hipu pa so se pod njim podrle stopnice in nanj so se zrušile težke omare. Med tem pa je padlo še nekaj krepkih udarcev z betom Petru po glavi. Za to pa občinstvo na ulici še ni zvedelo. Da, nekaj strašnih udarcev z betom, da Peter ni utegnil niti zastokati in že je bil ves krvav m v nezavesti. Ko so reveža nezavestnega nesli v rešilni voz, je Ofelija ■vsa bleda, prestrašena in tegobna točila solze tako milo, da bi se moralo ob pogledu nanjo omehčati še tako trdo srce. Solze so pridno tekle iz zdravega in iz škilastega očesa, da se je morala vsakomur smiliti. Raztegnjene nosnice so na glas hodile po sapo, mišice na obrazu pa so se na vse načine prizadevale, da bi drhtele in pačile lice. Vsa čast, to se jim je tudi posrečilo. Ofelija je bila vsa obupana. Kako tudi ne bi bila. Toliko Qudi se je zbralo pred njenim barom. Vsi so jo gledali. Ljudje radi gledajo tujo nesrečo, pa naj vidijo krvavega, nezavestnega siromaka Petra, kako ga nosijo v rešilni voz, vidijo pa naj tudi nesrečno Otelijo, kako žaluje za njim. In potem naj kdo kaj sumi. Ofelija je dobro slišala, kako so ljudje pred njeno hišo govorili: »Nesrečna žena. Vsa je obupana.« Kako tudi ne bi bila vsa obupana! Pred dobro uro sta odšla iz bara dva policijska vohuna. Ofelija je bila skoro izgubila oči, ko je tako natančno morala paziti na vsak njun gib, zraven pa se delala, kakor da je policista nič ne zanimata. Pa ni zastonj vr til a oči. Dobro je opazila, da sta se nekaj naskrivaj menila, nato pa začela siliti V Petra, da bi jima kaj povedal., Nazadnje sta mu stisnila nekaj v pest tako, da ne bi nihče videl. Nihče! A zakaj je imela Ofelija eno oko zdravo, ki sicer vedno dremlje, pa kljub temu vse vidi! Da, da, vse je dobro videla. Siromak Peter pa si je mislil: »Spet dolarček za proslavo neodvisnosti.« Zgodilo pa se je narobe? bili so to grenki dolarji za njegov pogreb. Ko sta skrivna policista odšla, je prišel v bar Cliff. Takoj je imel sejo z Ofelijo. Peter je med tem brezbrižno igral na klavir nekaj valčkov in pri tem sanjal o svoji sreči, ko postane samostojen. Razgovor Cliffa z Ofelijo je bil zelo kratek. Medtem, ko je Peter sklenil, da za dober denar izda svojo skrivnost in pove za tisto družbo, kateri je malo prej nesel obvestilo, so mu skovali čisto drugačno usodo. »Peter, sladki moj Peterček, pojdi v klet in prinesi mi tiste steklenice, ki so zakopane v prsti.« »1'akoj, draga žena,« se je oglasil pokorno. To »draga žena« je spadalo v službo. Pred gosti je moral Peter vedno reči »draga žena«, Kadar pa sta bila sama, mu je Ofelija čisto mirno dovoljevala, da ji je rekel »satan«, »vrag« ali »coprnica« ali jo obmetaval s podobnimi pokloni. Vse to je ostalo v družini, pred pivci pa, če so bili še tako pijani, je Ofelija hotela biti »draga žena«, četudi je to moral Peter izgovarjati s še tako kislim obrazom. Cliff je že prej izginil skozi stranska vrata. Tudi on je šel v klet, le s> to razliko, da ni tam iskal steklenic, zakopanih v zemlji, pač pa debelo gorjačo, ki je stala prislonjena v kotu. Ko se je Peter v temi dotipal do mesta, kjer so bile zakopane steklenice, so se nenadoma zrušile nanj težki zaboji, za katerimi je stal Cliff. Na sodni dan bo šele tudi znano, če je Peter videl Cliffa, ko ga je udaril prvikrat ali ne. Da bi ga bil videl pozneje, je bilo izključeno, kajti takoj se je onesvestil in ni mogel ničesar več videti. V duši nesrečnega Petra se je oglasil uspev valčka, ki ga je pravkar igral na klavir. Sveže mu je stopil v spomin tudi sklep, da postane samostojen. To dvoje ga je spremljalo do rajskih vrat, kajti to dvoje je bilo zadnje na tej hvaležni zemlji, česar se je spominjal. Prepeljali so ga v bolnišnico. Nič več ni prišel k zavesti. Dnevno časopisje je drugi dan prineslo poročilo o nesreči. Ofelija se je oblekla v črno, Cliff je razsekal na drobne kosce okrvavljeno gorjačo in jo sežgal. Policijski vohuni so zaman čakali Petra na sestanek. Polioijski predstojnik je besnel, narediti pa ni mogel ničesar ... Nesreča je nesreča... Klavir 1, baru je za nekaj dni utihnil v čast svojega pokojnega mučitelja. Nihče ni Petru na grobu govoril, tudi venca mu ni nihče položil na grob. Ofelija je žalovala ko vsaka vdova. Torej je bilo vse tako« kakor je bilo treba. Cliff se je bil spet izkazal kot izredno spreten dečko. Življenje je teklo svojo pot naprej in nič se ni nikjer spremenilo. ★ Radijski telegrafist na velikem letalu je že sprejemal zadnje vesti z newyorškega letališča o pristajanju. Točno so m« poročali, kje se mora letak) spustiti na zemljo.., Barham se je bil kar dobro nadremal. Nick pa je ves ta čas pridno zabaval lepo sopotnico. Potovanje z letalom je bilo zelo prijetno, posebno še, ko jc imel tako prijetno družbo.•< »Meni je že dosti tega norenja po zraku,« se je oglasil s svojega prostora Barham in si mel oči, »Le še malo potrpi! Takoj bomo na cilju,« ga je tolažil Nick' »Poglejte!... To je že Newyork! « je ugotovila ttf* gospodična Aleen ter kazala s prstom skozi okno na zemljo« Vsi potniki so začeli z velikim zanimanjem kukati skozi okenca. Globoko pod njimi se je razprostiralo ogromno mesto* Čudovite zgradbe, vse blesteče se v steklu, so si prizadeval®« da bi z vrhovi dosegle letalo... Pa so bile Še vseeno pr®' majhne ... Na prostoru Manhattana je rasel gozd nebotičnikov« Po reki in zalivu so plavale ladje... Kip Svobode je ponosno stegoval velikansko roko, v kateri je držal plamenico ... Letala se je spuščalo vedno niže in niže ... Vse to čudo-mesto, okovano v železo, beton in steklo, s« je malce nagnilo na stran... Newyork se je zagugal pod njin»*« Barham je strahotno nakremžil obraz in se z rokama prijel z* trebuh ... Spet se mu je uprl želodec.., »Slovenski dom« fzhata ruk delavnik ob II Mesetna naročnina 12 Din. M tnotemstvo » Din UredniSIvoi Kopitarjeva nllca 6/III Ir le ton «»ai do «K». Oprava« Kopitarjeva nU<* * Za Jugoslovansko tiskarno ? Ljubljani: K M Izdajatelj: Ivan Rakovce. Uredniki |oie Koši ček.