letnik XX. št. 3 marec 2014 e minilo od zadnje mačkarade v Zagorici. 3 zopet združili vsi vaščani in na pustno v Zagorici kljub slabemu vremenu prav komandant, ki poveljuje vsej povorki, nate ;kare, ženin in nevesta ter družice. Nato ;trantoma in mežnar s pušco. V sprevodu z ljubimcem, dvojčka ter mož z babo v koš kurenta, kot včasih. Tastar in tastara sta j čijo. Tastara je bila precej živahna, da jo je SLOVENSKE MONTAŽNE HIŠE EVRO MOJSTER EVROMOJSTER d.o.o. Ulica Lili Novy 44 SI-1000 Ljubljana tel.: 01/422 88 99 gsm: 051/229 229 info@evromojster.si www.evromojster.si JLnatripis, masažne terapije in nega stopaC MILKA GOLOB s.p. Videm 122 1312 VIDEM-DOBREPOLJE MASAZNE TERAPIJE: • Klasična masaža • Manualna terapija • Ročna limfna drenaža • Refleksoterapija • Masaža z vročimi kamni • Kineziotaping terapija NEGA STOPAL: • Medicinska nega diabetičnega stopala • Medicinska pedikura • Klasična pedikura MANIKURA DEPILACIJA Vse kar želite sebi, lahko podarite tudi Vašim najdražjim z DARILNIM BONOM. Storitve izvedemo tudi na Vašem domu. . , i Rezervacijaterminanaštevilko 041 745 133 ali na e-naslov: mg.milka@gmail.com V/ S vetovh u f tva rjal na iti i,M p vwwhiluikHa The Worldi of Creo tivity Občina Dobrepolje vas vljudno vabi na krstno predstavitev umetniškega dokumentarnega filma o Tonetu Kralju, »Svetovi ustvarjalnosti« Premierna predstavitev bo v četrtek, 24. aprila 2014, ob 19h, v Jakličevem domu. Gostje prireditve bodo dr. Igor Kranjc, Sašo Vrabič in Tatjana Kralj. Vstop prost. Piše: župan Janez Pavlin Spoštovane občanke, dragi občani. Nahajamo se sredi postnega časa in pred nami so največji prazniki v letu. Zato vam v tem članku želim vse dobro, da bi z mirom v srcu obhajali te praznike in vam napišem le voščilo: »Le veselje naj nam velika noč prinaša, z njim pa razumevanje, ljubezen, složnost, mir! Lučka božja v srcih nikdar naj ne ugaša, naj bo vsem nam sočutja do sočloveka vir!« Aleluja. Vesele in blagoslovljene velikonočne praznike ter obilo blagoslova naj vam prinese vstali Kristus. Aleluja. To Vam želita župan in občinska uprava Občine Dobrepolje OBVESTILO Prišla je pomlad, s tem pa čas dela na polju, travnikih in v gozdovih. Prosim Vas, da bi bili kulturni tudi pri teh delih. Pogosto se dogaja, da orjete njive do bankin in obračate s traktorji na samem cestišču, za seboj pa puščate obilico zemlje (včasih je to lahko zelo nevarno, npr. po dežju). Apeliram na Vas, da to počistite za seboj ali pa zaključite z oranjem nekaj metrov prej. Tudi pri spravilu lesa bodite kulturni in počistite, če je kaj ostalo na gozdni cesti ali vlaki, posebej pa na javni poti. Opazno je, da ste v zadnjih letih upoštevali obvestilo, seveda pa se še najde kdo, ki za sabo pusti »opustošenje«. Hvala za razumevanje in prisrčno pozdravljeni. Janez Pavlin, župan Turistično društvo Dobrepolje Vas vabi na slovensko - dalmatinski glasbeni večer, ki bo v petek, 25. aprila 2014, ob 20. uri v dvorani Jakličevega doma na Vidmu. Nastopala bosta Stiški kvartet in klapa Galešnik z otoka Hvara. Vstopnina je 10 EUR. Prodaja vstopnic: - Občina Dobrepolje, 01/ 788 02 80 - Knjižnica Dobrepolje, 01/ 786 71 40 - TD Dobrepolje, 041 962 823 - in eno uro pred koncertom. Vljudno vabljeni. KAZALO Poročilo o izvedenih in planiranih delih v občini..............................................................................4 Volitve poslancev iz Republike Slovenije v Evropski parlament............................8 Sara Blatnik zmagala na literarnem natečaju....................................................................................12 Odsevi s poti, dolgi 40 let..............................................................................................................................................13 Zagariške mačkare zopet oživele..........................................................................................................................16 vTT" ■A J ČISTILNA AKCIJA Obveščamo Vas, da bo čistilna akcija v soboto, 12. aprila, z začetkom ob 8. uri. Čistimo javne površine, ter površine ob vseh cestah (regionalna, lokalna, javna, gozdna cesta), kosovni odpadki in divja odlagališča ne sodijo v to čistilno akcijo. Divja odlagališča se samo evidentirajo. ZBIRAJO SE LE KOMUNALNI ODPADKI. NEKU-MUNALNI (deli pri razgradnji avtomobilov in drugo) OZ. GRADBENI ODPADKI NISO PREDMET ČISTILNE AKCIJE Vsem, ki se boste udeležili spomladanske čistilne akcije, predlagamo, da določite program in vodjo, ki bo koordiniral delo udeležencev. Do 9. aprila 2014 je treba sporočiti potrebe po materialu (vreče), ki jih bo mogoče dvigniti na sedežu Občine Dobrepolje. Do srede, 9. aprila 2014, nam sporočite tudi število udeležencev. Vsi udeleženci boste dobili malico. Delili bomo: a) 50 l oz. 90 l črne vreče za zbiranje mešanih oz. preostanka odpadkov; b) približno 70 l rumene vreče za zbiranje mešane embalaže - trda plastika, plastenke, konzerve, pločevinke, tetrapak, vse vrste folije. Steklena in kartonasta embalaža ne sodi v rumene vreče; c) približno 70 l rdeče vreče za zbiranje nevarnih odpadkov (zdravila, pesticidi, baterije, akumulatorji, embalaža onesnažena z nevarnimi odpadki - barve, laki ...; d) približno 70 l zelene vreče PVC brez napisa za zbiranje steklene embalaže. Zabojnikov 5m3 ne bomo vozili, bo pa po 11. uri organiziran odvoz s smetarskimi kamioni. Vreče se po posameznih barvah ločeno zbirajo na zbirnih mestih - ekološki otoki. Predvidena zbirna mesta: • Struge - parkirišče ob starem gasilnem domu • Kompolje - pri gasilnem domu • Videm - parkirišče za zdravstvenim domom • Predstruge - pri igrišču • Ponikve - pri gasilnem domu • Zdenska vas - pri gasilnem domu • Hočevje - pri gasilnem domu S spoštovanjem, Janez Pavlin, župan Poročilo o izvedenih in planiranih delih v občini AKTIVNI PROJEKTI IN INVESTICIJE DO MARCA 2014 oz. 23. seje Občinskega sveta občine Dobrepolje Realizirane aktivnosti Predvidene aktivnosti IP »OSKRBA S PITNO VODO SUHE KRAJINE ...« Postopek javnega naročanja je v fazi oddaje javnega naročila najugodnejšemu ponudniku, tj. družbi IMP Promont, d.o.o. v skupnem nastopu s Komunalne gradnje d.o.o, GPI Tehnika in Kolektor Holding. Podpis pogodbe z izbranim ponudnikom. Dopolnitev dokumentacije, potrebne za pridobitev soglasja oz. sklepa Ministrstva za kmetijstvo in okolje, za pridobitev sredstev sofinanciranja investicije. Predviden terminski plan: januar 2013-december 2017 OBRTNA CONA PREDSTRUGE Podpisani so akti z nosilcem obrtne cone, Konzorcijem OC Predstruge. Projekti so novelirani in izvedena je revizija le-teh. Po prejemu zadnjega soglasja po reviziji se bo vložilo gradbeno dovoljenje. KANALIZACIJA IN ČN PONIKVE Na podlagi sprejetega odloka o programu opremljanja se izdajajo odločbe za odmero komunalnega prispevka zavezancem(-kam) v Ponikvah in sklepi za obročno odplačilo (izdanih cca 170 odločb in sklepov). Predstavniki Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo (MGRT) so opravili kontrolo postopka JN, gradbenih dnevnikov in gradbenih knjig, izstavljenih situacij, finančnih izplačil ter ogled na terenu. Nadaljevanje izdaje odločb o odmeri komunalnega prispevka in izdaje sklepov za obročno odplačilo. Z manjšimi dopolnitvami zahtevka in na osnovi poročila o kontrolnem pregledu bo MGRT Občini nakazalo sredstva sofinanciranja. Po sprejemu proračuna nadaljevanje z deli 3. etape I. faze. Predviden terminski plan: avgust 2013-december 2014 UREDITEV VAŠKEGA JEDRA PRI CERKVI STRUGE Izbrani ponudnik, NG gradnje d.o.o., je izvedel dela, ki so bila predvidena do konca leta 2013. Občina je konec prejšnjega leta pridobila sredstva sofinanciranja MGRT. Dela za dokončanje 1. faze izvedbe se bodo začela po sprejemu proračuna. Predviden začetek del 2. faze investicije v mesecu maju 2014 oz. po sprejemu proračuna. Predviden terminski plan: dokončanje del 1. faze in 2. faze junij 2014 IZGRADNJA NADOMESTNIH GOZDNIH IN POLJSKIH POTI ZARADI UKINITVE ŽELEZNIŠKIH PREHODOV Občina je v začetku letošnjega leta na podlagi zahtevka in v skladu s pogodbo z Ministrstvom za infrastrukturo in prostor o izvedbi del pri obnovi občinskih cest zaradi ureditve in ukinjanja nivojskih prehodov na železniški progi št. 82 Grosuplje -Kočevje prejela slabih 22.000,00 EUR sredstev sofinanciranja (EUR stroškov investicije). Ureditev poljske poti in postavitev varovalne ograje ob njej na Cesti (do Pikota) ter obnova kategorizirane javne poti s št. ods. 565160, Predstruge (HŠ16-565190). Predviden terminski plan: končanje del september 2014 ČN ZDENSKA VAS Izdelovalec dokumentacije JKP Grosuplje d.o.o. pridobiva predpisana soglasja. Pridobljeno je soglasje ARSO. Vloga za pridobitev gradbenega dovoljenja bo vložena predvidoma v prvi polovici leta 2014. Predviden terminski plan izvedbe 1. faze: april 2015-december 2015 Izgradnja prizidka, garaže, gasilskega doma Hočevje, PGD Hočevje Investicijo v celoti vodi PGD Hočevje. Po sprejetju občinskega proračuna in pridobitvi transfernih sredstev s strani Občine bodo gasilci PGD Hočevje začeli z gradnjo. Tržnica na vasi, Šiška v Ljubljani Skupen sestanek društev na področju turizma in predstavitev Strategije turizma v Ribnici je botrovalo predlogu za sklic sestanka o medsebojnem sodelovanju na področju Turizma s sosednjimi občinami, ki je potekal v sredo, 19. marca 2014. Energetsko knjigovodstvo Pogajanje in prejem ponudbe za vpeljavo energetskega knjigovodstva. Konkretne naloge so predlagane skupaj z osnutkom pogodbe (niso še dogovorjene; sredstva v letu 2014 bi se po predlogu poravnala v letu 2015 za obe leti skupaj). Poročilo s seje Na zadnji redni seji, konec februarja, so svetniki obravnavali Odlok o proračunu Občine Dobrepolje za letošnje leto z načrtom razvojnih programov 2014-2017. Mojca Pugelj Uvodno obrazložitev k tej točki dnevnega reda je podal župan. Pri tem je podal podrobnejša pojasnila svetnikom, ki so se vsebinsko nanašala na proračunsko postavko izgradnje vrtca - ta projekt je v proračunu po višini sredstev največji. Tekom razprave je bilo izpostavljeno, da se gradnja vrtca podpira, vendar je treba projekt racionalizirati, zato je bilo s svetniške strani predlagano, da se iz proračuna umakne kreditiranje. Proračun je sicer »težak« dobre 4.100.000 €, svetniki so ga obravnavali na seji, konec marca, zato bo več o njem napisano v prihodnji številki. Obravnavali so tudi Letni načrt ravnanja z nepremičnim premoženjem (orientacijska vrednost prodaje zemljišč je dobrih 77 tisoč €) in premičnim premoženjem (katerega okvirna vrednost je 5 tisoč €). Predstavljen je bil tudi letni program kmetijstva, za katerega je Občina namenila dobrih 77 tisoč €, in letni program športa, ki znaša 44 tisoč €. Svetnikom so bila podana tudi poročila o zdravstveni dejavnosti v občini: • Dr. Zdravko Marič je prisotnim predstavil delovanje zdravstvene dejavnosti, za obdobje, ko opravlja zdravstveni poklic na podlagi podeljene koncesije, ter predstavil svojo oceno stanja zdravstva v občini Dobrepolje. • Klavdija Kastelic je prisotnim predstavila patronažno službo, ki deluje na območju občine Dobrepolje. • Dr. Miha Markelj je predstavil delovanje in podal svojo oceno zobozdravstvene dejavnosti za odrasle, ki jo opravlja za paciente na območju Dobrepolja. • Dr. Ljubica Šormaz pa je predstavila delovanje in podala svojo oceno stanja zobozdravstvene dejavnosti za otroke, ki jo opravlja v ambulanti, ki je locirana na območju JVIZ OŠ Dobrepolje. Podrobna poročila si lahko ogledate na spletni strani Občine. Sprejet je bil tudi Odlok o načinu opravljanja lokalne gospodarske javne službe oskrbe s pitno vodo v občini Dobrepolje in Odlok o ravnanju z zapuščenimi vozili v občini Dobrepolje. Veliko prahu pa so v zadnjem času v občini povzročile odmere za plačilo davka na nepremičnine. Glede nepremičninskega davka je župan povedal, da je po njegovem mnenju le ta pripravljen abnormalno, saj se je v preteklih tednih na Občini oglasilo veliko občanov, ki je želelo te zadeve spremeniti - veliko je bilo tudi takšnih, ki so prej vlagali vloge za povečanje zazidlji-vosti. Za spremembo prostorskih planov je treba speljati vrsto postopkov, zato se ne more spremeniti zazidljivosti iz »danes na jutri«. ♦ Objava dveh razpisov V drugi polovici meseca aprila letos bo zagotovljena objava dveh razpisov na spletnih straneh Občine Dobrepolje, to sta: 1) Javni razpis za dodelitev sredstev za ohranjanje in razvoj kmetijstva in podeželja v občini Dobrepolje za leto 2014 in 2) Javni razpis za sofinanciranje aktivnosti trajnostnega gospodarjenja z divjadjo na območju občine Dobrepolje v letu 2014. Zainteresiranim občanom bo omogočen dostop do pisnega dokumenta razpisa poleg objave na spletnih straneh še v glavni pisarni Občine Dobrepolje, kjer lahko dobijo dodatna pojasnila in odgovore na vprašanja. Rok trajanja razpisa bo objavljen na spletnih straneh. Občani bodo lahko vloge na javni razpis posredovali pisno na naslov: Občina Dobrepolje, Videm 35, 1312 Videm - Dobrepolje ali po elektronski pošti: zvone.gosar@ dobrepolje.si. Občina Dobrepolje Janez Pavlin, župan Odvoz nevarnih odpadkov iz gospodinjstev - pomlad 2014 Javno komunalno podjetje Grosuplje obvešča občane občine Dobrepolje, da bo v pomladanskem času odvažalo nevarne odpadke iz gospodinjstev v četrtek 10. 04. 2014 po naslednjem vrstnem redu: Plan zbiranja nevarnih odpadkov od gospodinjstev: NASELJE ZBIRNO MESTO ČAS ZBIRANJA Struge Parkirišče pri gasilskem domu 13.00-14.00 Kompolje Parkirišče pri gasilskem domu 14,30-15.30 Videm Parkirišče pr i trgovini Kmetijske zadruge 16.00-17.30 Ponikve Parkirišče pr i gasilskem domu 18.00-19.00 Med nevarne odpadke spadajo topila, kisline, barve, laki, olje in maščobe, deter-genti, zdravila, baterije, akumulatorji, fluorescentne cevi in drugi živosrebrni odpadki, prazne tlačne posode, fotokemikalije, pesticidi, embalaža, onesnažena z nevarnimi snovmi, in podobno. Naša skrb je čisto okolje! Javno komunalno podjetje Grosuplje ODPADKE LOČUJEM, OKOLJE VARUJEM Tm 71 Poročilo o kakovosti pitne vode v občini Dobrepolje v letu 2013 V skrbi, da bi tudi v prihodnje pili ustrezno pitno vodo, moramo že danes poskrbeti za njeno ohranitev. Odgovornost posameznika je, da pitno vodo uporablja v zmernih količinah in ko ta postane odpadna voda, katere povzročitelj je, z njo skrbno ravna! Zaradi naravnega kroženja vode se nam nespamet lahko kmalu obrestuje. Javno komunalno podjetje Grosuplje je v letu 2013 izvajalo notranji nadzor v skladu s Pravilnikom o pitni vodi (Ur. l. RS, št. 19/04, 35/04, 26/06, 92/06, 25/09) in Odlokom o oskrbi s pitno vodo na območju občine Dobrepolje (Uradni list RS št. 118/08). V njiju so natančneje opredeljeni načini oskrbe s pitno vodo ter pravice in dolžnosti uporabnikov ter upravljavcev na območju občine Dobrepolje. Notranji nadzor nad ustreznostjo pitne vode se je izvajal na območju občine Dobrepolje na vodovodnem sistemu Rob -Dobrepolje, Tisovec in Podtabor. V okviru notranjega nadzora so se opravljali sanitarno-higienski pregledi vodovodov (zajetij, rezervoarjev, vodovodnih naprav, ožje okolice objektov), pregledi nekaterih kritičnih predelov vodovarstvenih pasov, terenske meritve in odvzemi vzorcev pitne vode za mikrobiološke in fizikalno-kemijske laboratorijske preskuse. V Preglednici je predstavljena izvedba mikrobioloških in kemijskih preiskav pitne vode po sistemih za leto 2013, v okviru ka- tere sta razvidni število odvzetih vzorcev in število neskladnih vzorcev po posameznih sistemih. Dezinfekcija vode na zajetjih se izvaja s plinskim klorom. Pri neskladnih vzorcih se je izkazalo, da je glavni vzrok pomanjkljivo vzdrževanje hišnih vodovodnih sistemov. Celotno Letno poročilo o spremljanju skladnosti pitne vode iz vodovodnih sistemov v upravljanju Javnega komunalnega podjetja Grosuplje (notranji nadzor v letu 2013) je objavljen na spletni strani http:// www.jkpg.si in ga je izdelal izvajalec notranjega nadzora kakovosti pitne vode, Zavod za zdravstveno varstvo Ljubljana oz. Nacionalni laboratorij za zdravje, okolje in hrano. Pri zagotavljanju kakovosti pitne vode se pričakuje in računa na sodelovanje vseh uporabnikov pitne vode. Kakovostno stanje pitne vode je odvisno od kakovosti vodono-snika, po katerem podzemna voda odteka proti zajetju. Za nadaljnjo ustrezno oskrbo s pitno vodo je treba v čim večji meri zmanjševati obremenjevanje tal z različnimi one- snaževali. Posebno skrb je treba posvetiti v kmetijstvo, prometu, pri urbanizaciji, v gospodarstvu in tudi na področju nenadzorovanega čiščenja greznic in drugih odpadnih voda, ki nastajajo v gospodinjstvih in gospodarstvu. Na naši spletni strani boste našli tudi Priporočila lastnikom objektov za vzdrževanje hišnega vodovodnega omrežja, Navodila o prekuhavanju vode (v primeru uvedenega ukrepa) in Navodila za dezinfekcijo vodovodnega omrežja. Na spletno stran vabljeni tudi v primeru, ko želite več informacij z drugih področij naše dejavnosti: • Informacija, iz katerega vodovodnega sistema se oskrbuje posamezno naselje v občini Dobrepolje, katerega vodovodni sistem je v upravljanju Javnega komunalnega podjetja Grosuplje. • Informacije o trdoti vode na posameznem vodovodnem sistemu. Javno komunalno podjetje Grosuplje Sandi Hribar vodja sektorja za varstvo okolja Občina Dobrepolje INTERNI NADZOR mikrobiološka preskušan] a fizikalno kemijska preskušanja Ime sistema Dezinfekcijsko sredstvo Število vzorcev Št. neskladnih vzorcev Št. vzorcev z E.coli Število vzorcev Št. neskladnih vzorcev redne občasne redne vpišite ime preseženega parametra* občasne vpišite ime preseženega parametra* redne občasne redne občasne redne vpišite ime preseženega parametra občasne vpišite ime preseženega parametra Rob Dobrepolje plinski klor 14 5 0 / 2 2KB, 1ENEC 0 1 4 3 0 0 0 0 Podtabor plinski klor 26 4 0 / 2 2ECKBEN 0 2 7 12 0 0 0 0 Tisovec plinski klor 17 3 3 3KBECC P 2 2KBECEN 3 2 4 3 0 0 0 0 Legenda: EC - E. coli, CP - Clostridium perfringens, KB - koliformne bakterije, SK22 - št. kolonij pri 22°C, SK37 - št. kolonij pri 37°C, EN - enterokoki, PA - Pseudomonas aeruginosa, NVO-nespr. vonj in okus Preglednica: Mikrobiološke in kemijske preiskave pitne vode po sistemih - notranji nadzor v letu 2013 Priporočila lastnikom objektov za vzdrževanje hišnega vodovodnega omrežja Javno komunalno podjetje Grosuplje priporoča uporabnikom pitne vode iz javnega vodovoda, da redno vzdržujejo svoja interna hišna vodovodna omrežja in tako poskrbijo, da ne bo prihajalo do nepotrebne neskladnosti pitne vode. Hišno vodovodno omrežje zajema cevovod, opremo in naprave, ki so vgrajene med vodomerom, vgrajenim v vodomernem jašku, in mesti uporabe pitne vode. Hišno vodovodno omrežje, vključno z mesti uporabe (pipe), je treba redno in pravilno vzdrževati. Vodovodni priključek od odcepa na glavnem vodu do vodomera pa je dolžan vzdrževati izvajalec javne službe in se obračunava po posebni tarifi »Vzdrževanje hišnega priključka«. Voda naj na vsaki pipi pred prvo uporabo tega dne teče vsaj 2 minuti (curek naj bo enakomeren, srednje jakosti, debelosti svinčnika) oziroma toliko časa, da se temperatura vode na pipi ustali. Vsaj enkrat na 14 dni je treba na vseh pipah sneti in očistiti mrežice ali druge nastavke. Čiščenje pomeni spiranje z vodo, ki teče po tem sistemu, in po potrebi odstranjevanje vodnega kamna. Na mestih, kjer voda v omrežju zastaja, naj se izvaja tedensko izpiranje do stabilizacije temperature vode. Evidentirati je treba slepe rokave in jih odstraniti. Do takrat je treba enkrat na teden spirati vodo iz slepih rokavov. (Vir: IVZ RS) Informacije o trdoti vode na posameznem vodovodnem sistemu VODOVODNI SISTEM TRDOTA VODE* [°dH] PODTABOR 16,1 ROB 15,5 *Prikazane so največje izmerjene vrednosti na vodovodnem sistemu LESTVICA TRDOTE VODE: 0-4 °dH zelo mehka (destilirana voda) 4-8 °dH mehka voda (deževnica) 8-18 °dH srednje trda voda (večina vodovodnih vod) 18-30 °dH trda voda nad 30 °dH zelo trda voda Nemške stopinje (°dH) - 1 °dH ustreza 1 mg CaO v 100 mL vode Informacija, iz katerega vodovodnega sistema se oskrbuje posamezno naselje v občini Dobrepolje, katerega vodovodni sistem je v upravljanju Javnega komunalnega podjetja Grosuplje VODOVODNI NASELJE SISTEM PODTABOR HOČEVJE BRUHANJA VAS CESTA ČETEŽ PRI STRUGAH KOLENČA VAS KOMPOLJE LIPA MALA VAS PAKA PODGORA PODGORICA PODLOG ROB - PODPEČ DOBREPOLJE PODTABOR PONIKVE POTISKAVEC PREDSTRUGE PRI CERKVI - STRUGE RAPLJEVO RAŠICA ROB TRŽIČ VIDEM ZAGORICA ZDENSKA VAS Koledar prireditev, april, 2014 Za objavo dogodkov na spletni strani www.zelnik.net in v časopisu Naš kraj lahko pišete na mail dogodki@dobrepolje.si. DATUM LOKACIJA NAZIV PRIREDITVE OPIS PRIREDITVE ORGANIZATOR 3. april ob 17h Gostilna pri Zori Delavnica priprave ajdovih štrukljev in velikonočnih kolačev Društvo podeželskih žena Dobrepolje - Struge 6. april med 8. in 12. uro Cerkev sv. Antona na Zdenski rebri Sejem pri sv. Antonu Tudi letos bodo tradicionalno postavljene stojnice, na katerih bo bogata ponudba izdelkov domače obrti, domače pecivo in dobrote, na voljo pa bodo tudi stare sorte semen, ki jih skrbno ohranjajo iz leta v leto Društvo podeželskih žena Dobrepolje - Struge 27. april ob 15h Prostori Strelskega društva Bukovec, Jakličev dom GROŠev turnir v streljanju z zračno puško Streljalo se bo s serijsko zračno puško. Turnir bo potekal pod mentorstvom Strelskega društva Dobrepolje. Najboljši dobite kolajno in seveda GROŠevo nagrado. PRIJAVE na info točki ŠK GROŠ. Študentski klub Groš studentskiklub.gros@gmail.com OPOMBA: Koledar prireditev je informativnega značaja. Za najem dvorane v Jakličevem domu (male in velike) je treba prostor pravočasno rezervirati. To lahko storite tako, da najprej preverite zasedenost dvorane in se dogovorite za točen termin. Za to se lahko obrnete na telefon št. 041 332 331 (g. Tone Steklasa - velika dvorana) in telefon št. 051 321 145 (ga. Marija Zrnec - mala dvorana). Hvala za razumevanje! Volitve poslancev iz Republike Slovenije v Evropski parlament Predsednik Republike Slovenije je z Odlokom o razpisu volitev poslancev iz Republike Slovenije v Evropski parlament (Uradni list RS, št. 12/2014) razpisal volitve poslank in poslancev iz Republike Slovenije v Evropski parlament. Za dan glasovanja na volitvah je določena nedelja, 25. maja 2014, na voliščih, ki bodo odprta med 7. in 19. uro. Z območja Republike Slovenije se izvoli osem poslancev na podlagi list kandidatov po proporcionalnem volilnem sistemu. Na listi, za katero bo volivec glasoval, lahko odda en prednostni (preferenčni) glas. Volitve poslancev iz Republike Slovenije v Evropski parlament ureja Zakon o volitvah poslancev iz Republike Slovenije v Evropski parlament (Uradni list RS št. 40/04 - UPB1, 41/07, 109/09, 9/14). Glede vprašanj, ki niso posebej urejena z ZVPEP, se smiselno uporabljajo določbe Zakona o volitvah v državni zbor. Pravico glasovati na volitvah imajo državljani RS, ki imajo stalno prebivališče na območju Republike Slovenije, ki bodo najpozneje 25. maja 2014 dopolnili 18 let starosti, in državljani drugih držav članic Evropske unije, ki bodo na podlagi zahte- ve tudi vpisani v evidenco volilne pravice. V splošnem volilnem imeniku za volitve v Evropski parlament pa, glede na zakonsko ureditev teh volitev, izjemoma ne bodo vpisani državljani Republike Slovenije, ki so se sami odločili, da bodo svojo volilno pravico za volitve v Evropski parlament uresničevali v drugi državi članici EU, kjer prebivajo. Naši državljani ostanejo vpisani v volilnem imeniku za volitve v evropski parlament toliko časa, dokler ne zaprosijo za izbris ali dokler jih po uradni dolžnosti ne izbriše druga država članica sama (npr. nimajo več dovoljenja za prebivanje v tej državi). Nima pa pravice voliti in biti voljen za poslanca v Evropskem parlamentu tisti, ki mu je bila odvzeta volilna pravica. Na volitvah se lahko glasuje na voliščih, ki jih je določila Okrajna volilna komisija za območje, v katerega je volivec vpisan v splošni volilni imenik, v nedeljo, 25. maja 2014, od 7. do 19. ure in v posebnih primerih, ki jih odloča zakon: • po pošti v Republiki Sloveniji, če je volivec, ki bo na dan glasovanja na zdravljenju v bolnišnici ali zdravilišču, v zaporu ali priporu, v domu za ostarele občane in nima prijavljenega stalnega prebivališča v domu, tako da najpozneje 10 dni pred dnevom glasovanja sporoči Okrajni volilni komisiji, da želi glasovati na tak način, zadnji dan za vložitev obvestila je sreda, 14. 5. 2014; • na predčasnem glasovanju na posebnem volišču na sedežu Upravne enote Grosuplje, Taborska cesta 1, II. nadstropje, v torek, 20. 5., sredo 21. 5., in v četrtek, 22. 5. 2014, med 9. in 17. uro; • na domu na dan glasovanja 25. 5. 2014, če bo volivec najpozneje 3 dni pred dnevom glasovanja, to je do vključno 21. 5. 2014, sporočil Okrajni volilni komisiji Grosuplje na tel. št. 7810 917 in 7810 910, da želi glasovati na tak način; • na volišču, določenem za glasovanje volivcev, ki nimajo stalnega prebivališča na območju okraja (OMNIA), s sedežem na Upravni enoti Grosuplje, Taborska cesta 1, II. nadstropje, na dan glasovanja 25. 5. 2014. Če želi volivec glasovati na tak način, mora do vključno srede, 21. 5. 2014, to pisno sporočiti Okrajni volilni komisiji, kjer ima volivec prijavljeno stalno prebivališče (obrazec, vloge in naslovi okrajnih volilnih komisij so na IZKORISTITE SVOJO MOC! IZBERITE, KDO BO VODIL EVROPO. RICARDO, UPOKOJENEC DINA, VADIMS, KSENIJA IN MATVEJS, DRUŽINA RUDI INWEGENE, PAR IALENA, DELAVKA V TOVARNI Si A KJ ■ K H » Ä s ■Ef* SlfllC m C, H i\ TRISH, PODJETNICA ALIKI, ŠTUDENT Hi ■ ■ ■ , \ / TOM. KMETOVALEC ' i * "Ä _______V [evropske L—- voljo na spletni strani Državne volilne komisije); • volivci, ki nimajo stalnega prebivališča v Republiki Sloveniji (izseljenci) pa bodo na dan glasovanja na območju Republike Slovenije, če bodo svojo namero sporočili OVK ali DVK najpozneje do 21. 5. 2014; • na diplomatsko konzularnih predstavništvih in po pošti iz tujine, volivci, ki nimajo stalnega prebivališča v RS, in volivci, ki imajo stalno prebivališče v RS in bodo na dan glasovanja začasno v tujini, če to sporočijo Državni volilni komisiji najpozneje do vključno četrtka, 24. 4. 2014; • volivci - invalidi, ki bodo ocenili, da nji- hovo redno volišče ni dostopno invalidom, bodo lahko glasovali na volišču, ki je dostopno invalidom (to volišče je določeno v Družbenem domu Grosuplje, Taborska cesta 1), vendar morajo namero, da bodo glasovali na takem volišču in ne na volišču za območje, za katerega so vpisani v volilni imenik, sporočiti Okrajni volilni komisiji do 21. 5. 2014. Volilna opravila vodijo in izvajajo volilni organi, ki vodijo volitve v Državni zbor, to so Državna volilna komisija, volilne komisije volilnih enot in okrajne volilne komisije. Glasovanje na voliščih in ugotavljanje izida glasovanja na voliščih vodijo volilni odbori. SESTAVA OKRAJNE VOLILNE KOMISIJE GROSUPLJE 4. VOLILNA ENOTA, 3. VOLILNI OKRAJ sedež: Taborska cesta 1, Grosuplje, tel. št. 7810 917, 7810 910, faks: 7810 919 PREDSEDNICA: POLONA MARJETIČ-ZEMLJIČ NAMESTNIK PREDSEDNICE: IVAN GABROVEC ČLANICA: NEVENKA ZAVIRŠEK ČLANICA: MILENA STRNAD NAMESTNIK ČLANICE: BOJAN NOVAK ČLAN: ALEŠ TOMAŽIN NAMESTNIK ČLANA: FRANCI ZORKO TAJNIK OVK: ANDREJ STRUNA NAMESTNICA TAJNIKA: DRAGICA URBAS Tajnik OVK Grosuplje Andrej Struna Republika Slovenija, OKRAJNA VOLILNA KOMISIJA GROSUPLJE, 4. volilna enota, 3. volilni okraj Na podlagi 4. člena Zakona o volitvah poslancev v Evropski parlament (Uradni list RS, št. 40/04-uradno prečiščeno besedilo 109/09 in 9/2014) ter Odloka o razpisu volitev poslancev iz Republike Slovenije v Evropski parlament (Uradni list RS, št. 12/2014) je Okrajna volilna komisija Grosuplje sprejela naslednji SKLEP O DOLOČITVI VOLIŠČ IN NJIHOVIH OBMOČIJ Za izvedbo volitev poslancev iz Republike Slovenije v Evropski parlament, ki bodo v nedeljo, 25. maja 2014, je Okrajna volilna komisija Grosuplje na seji dne 5. 3. 2014 določila naslednja volišča in njihova območja: zap. št. oznaka volišča ime volišča sedež volišča območje volišča dostopno invalidom 1. 403001 JAKLIČEV DOM DOBREPOLJE Videm 34, Videm - Dobrepolje Bruhanja vas, Mala vas, Podgora, Podgorica, Podpeč, Videm da 2. 403003 GASILSKI DOM ZDENSKA VAS Zdenska vas 59 Zdenska vas ne 3. 403004 GASILSKI DOM HOČEVJE Hočevje 19 Hočevje da 4. 403005 GASILSKI DOM ZAGORICA Zagorica 36a Zagorica da 5. 403006 VAŠKI PROSTOR PREDSTRUGE Predstruge 60 Cesta, Predstruge, Vodice da 6. 403007 GASILSKI DOM KOMPOLJE Kompolje 60 Kompolje da 7. 403008 OSNOVNA ŠOLA PONIKVE Ponikve 38 Ponikve (razen hišnih št. 75, 75 A, 75B in od 75D do 86) da 47. 403049 OŠ STRUGE Lipa 16 Četež pri Strugah, Kolenča vas, Lipa, Paka, Podtabor, Potiskavec, Pri Cerkvi - Struge, Rapljevo, Tisovec, Tržič da II. Okrajna volilna komisija Grosuplje določa tudi posebna volišča, in sicer: • volišče št. 901 za predčasno glasovanje dne 20., 21. in 22. 5. 2014 s sedežem na Upravni enoti Grosuplje, Taborska cesta 1, Grosuplje v I. nadstropju - dostopno invalidom; • posebno volišče dostopno invalidom št. volišča 403010 oziroma (950) s sedežem: DRUŽBENI DOM GROSUPLJE, Taborska cesta 1, Grosuplje; • volišče št. 970 - OMNIA za volivce, ki nimajo stalnega prebivališča na območju okraja, in sicer s sedežem na Upravni enoti Grosuplje, Taborska cesta 1, Grosuplje v I. nadstropju - dostopno invalidom. III. Ta sklep se posreduje Upravni enoti Grosuplje, pristojni izpostavi geodetske uprave, Državni volilni komisiji in za objavo v lokalnih časopisih. Polona Marjetič-Zemljič, univ. dipl. prav. PREDSEDNICA OKRAJNE VOLILNE KOMISIJE GROSUPLJE Mestna knjižnica Grosuplje Enota Do&repolje Videm 34a • tel.: 01/786 71 40 • sikvidem@gro.sik.si V prostore knjižnice Vas vabimo v: ponedeljek in sredo od 12.30 do 19. ure torek in četrtek od 9. do 14. ure petek od 12.30 do 20. ure Zgodilo se je ... Razstava likovnih del učencev OŠ Dobrepolje V marcu so knjižnico popestrili izdelki, ki so jih ustvarili učenci pod mentorstvom učiteljice likovne umetnosti Svetlane Jakimov-ski Rodič. Učenci 9. razreda so izdelali ex librise v grafični tehniki suha igla in v tehniki globokega tiska, učenci 8. razreda so oblikovali, izrezovali in tiskali črke, učenci 7. razreda so oblikovali maske, učenci 6. razreda so motive ptic in drevesa natisnili v grafični tehniki večbarvnega linoreza. Potopisno predavanje po Indiji Lare Kastelic Lara nam je predstavila svoje trimesečno popotovanje po Indiji. Pot je začela v Delhiju, nato dva tedna preživela na odmaknjeni kmetiji, spotoma obiskala švicarsko gurujko in se za mesec dni ustalila v ašramu. Turističnim ogledom je sledil umik v meditacijo v tišini in znova se je vrnila v Delhi, kjer se je njena pot končala. Dežela jo je navdušila s svojo raznolikostjo, ki ti vsak dan postreže s čim novim. Tako Laro kot tudi nas sta očarali pisanost in barvitost dežele v vseh pogledih. Odprtje razstave Olivierja Grandovca V ponedeljek, 17. marca 2014, je fotograf Olivier Grandovec na ogled postavil ciklus 24 fotografij z naslovom Ljudje in obrazi. Razstava bo na ogled do 18. aprila. Zgodilo se bo ... Začetni računalniški tečaj za odrasle V spomladanskem času bomo zopet izvedli računalniški tečaj za odrasle, na katerem boste spoznali osnove dela z računalnikom, osnove programa Word in uporabe interneta. Vse, ki vas zanima, se lahko prijavite na tel. 7867 140. Pravljične urice za otroke od 4. do 9. leta starosti Vsak petek ob 17.30 si v dobri družbi privoščimo pravljico in ustvarjalno delavnico. Vabljeni! PESTRO DOGAJANJE V NAŠI KNJIŽNICI IN NAPOVED DOGODKOV LAHKO SPREMLJATE TUDI NA NAŠI SPLETNI STRANI WWW.GRO.SIK.SI ALI NA FACEBOOKU. Pripravila Tanja Zavašnik Fotokronika - začetek fotografskega natečaja Začetek fotografskega natečaja smo napovedali malce pozno glede na zadnji rok za še nismo prejeli dovolj posnetkov, da bi vam ta mesec predstavil prvi izbor. Olivier Grandovec Potrudil sem se in objavil natečaj na različnih spletnih straneh, zato upam, da je to le zatišje pred nevihto in da bomo kmalu prejeli številne fotografije z vseh koncev Slovenije. Naj medtem natrosim nekaj osnovnih nasvetov tistim, ki jih potrebujete. Daleč od tega, da bi se šel profesorja in vam dajal lekcije, menim le, da bo to koristno za vse, ki želite napredovati in se naučiti kaj več o fotografiranju. Na začetku si postavimo nekaj preprostih, pa vendar zelo pomembnih vprašanj, ki so izkušenejšim fotografom povsem jasna: Kako izberemo motiv? S katerega zornega kota in s kakšne razdalje ga fotografiramo? Kdaj fotografiramo? Kako dobimo dober posnetek? Odgovori vam bodo pomagali izoblikovali izhodiščno idejo, lažje si boste predstavljali, kakšno fotografijo želite posneti. Pravilno uporabite ostrenje in bodite pozorni, katere ostritvene točke na prizorišču boste izbrali. Za dobro kontrolo nad gibanjem in globinsko ostrino, in da bodo vaši posnetki pravilno osvetljeni, ne presvetli ne pretemni, je pomembno poznavanje funkcij fotoaparata (nastavitev zaslonke, nastavitve časa, ISO). S pravilno nastavitvijo beline se izognemo kro-matičnim aberacijam ter ustvarimo lepe in pravilne barve. Izberite objektiv, primeren vsebini, ki jo nameravate fotografirati. Glede na motiv, ki ste se ga odločili ovekovečiti (naj bo to portret, pokrajina, šport, makro ... ), se lahko spremeni tudi vrsta objektiva, ki ga uporabimo. Upoštevamo razmerja ali bežišče? Ohranimo popačene oblike? Vse je odvisno od tega, kakšen rezultat želimo. Pri portretih in tihožitjih je treba znati dobro namestiti model ali objekt glede na ambientalno svetlobo, ali ga ustrezno osvetliti, da bi kar najbolje ujeli želeni iz- oddajo fotografij, zato do tega trenutka raz ali vzdušje. Nazadnje moramo v post-produkciji fotografije pravilno obdelati s programi, kot je na primer Photoshop. Na internetu boste našli vrsto navodil za njihovo uporabo. Seznanila vas bodo s številnimi orodji in z možnostmi, ki so vam na voljo. Tako, tukaj končujem in vas prepuščam veselju, da sami odkrijete skrivnosti in zvijače, ki vam bodo v prihodnje z manj truda omogočile ujeti res dobre posnetke. Medtem ko čakamo na prihodnjo izdajo Fotokronike, vam predstavljam članek o konceptualni fotografiji (objavljen je bil v časopisu Francoske fotografske zveze), ki govori tudi o tem, kako včasih na neobičajen način nekateri sodniki opravljajo svoje naloge na nacionalnih in mednarodnih natečajih. Uživajte v branju in kmalu na svidenje! ♦ Kaj je konceptualna fotografija? (to je le negodovanje in ne filozofski esej) Ah, koliko strani, kaj naj rečem? Ne bi mogli popisati celih strani o tej tako razburljivi temi? Nikar ne skrbite, dragi bralci, saj to, kar sledi, ne bi smelo biti tako dolgočasno, kot se morda zdi iz naslova. In ker nisem član te okultne bratovščine, mislim, da lahko povem povsem preprosto, na zabaven način, ne da bi dolgovezil. Torej, kaj je konceptualna fotografija? Konceptualna ... že sama beseda me spominja na škripanje krede po tabli. Glede na to, da gre za problem, ki lahko okuži - oprostite izrazu -, ki se lahko dotakne vseh področij ustvarjanja, moramo vprašanje razširiti na celoten svet umetnosti. Kar nekaj let sem se sprehajal po umetniški šoli v francoskem mestu Limoges in lahko vam z gotovostjo povem, da sem spoznal precej »konceptualnih« umetnikov. Ti naduti »artistokrati« (besede se je z združevanjem besed »artist« in »aristokrat« domislil avtor tega članka), ki se imajo za nadarjene - čeprav to sploh niso -, mislijo, da bodo že s samim odpiranjem ust naredili revolucijo s svežimi in z novimi idejami. Omamljajo vas z zapletenimi razlagami brez repa in glave. Polni so učenih izrazov, kot da bi po svetu hodili s slovarjem tujk v roki, polni so besed, za katere mislijo, da dodajajo novo vrednost njihovim stvaritvam, in s katerimi poskušajo zapolniti praznino lastnega ustvarjanja. Oprostite izrazu, ampak vse skupaj se mi zdi kot samozadovoljevanje možganov! Takšen način izražanja pogosto srečamo v abstraktni umetnosti, na področju, ki ga imajo nekateri za nepopisan list, na katerem lahko naredijo vse ali nič, pri tem pa mislijo, da ne bo nihče opazil pomanjkanja njihovega talenta. Nikar me ne razumite narobe, nič ni- mam proti abstraktni umetnosti, prav nasprotno, obožujem jo, saj sem se ukvarjal tudi z abstraktnim slikarstvom, poleg tega pa so nekatere od mojih fotografij podobne izdelkom abstraktne umetnosti. A težava ne izhaja nujno iz samega umetniškega dela (čeprav je temu pogosto tako), ampak največkrat iz diskurza, ki včasih spremlja umetnino. Če je stvaritev dobra, bi namreč morala govoriti sama zase, brez tega, da nam njen avtor namenja dolge govore; če pa je slaba, ni nič bolj dolgočasnega od poslušanja verbalnih akrobacij, ki jo spremljajo. Ko so me profesorji nekoč spraševali po razlagi mojega pristopa, sem jim navadno postregel s kratkimi odgovori. Umetnina (v tem primeru abstraktna) že sama po sebi deluje na čustveni ravni, zato sem ji pogosto s težavo dodajal besede. Slika je govorila sama zase, bila je samozadostna in je vsakomur dopustila, da si je o njej mislil ali čutil, kakor je sam želel. Nekateri fotografi, katerih egocentrič-nost se lahko primerja le z revščino tega, kar nam imajo pokazati, imajo včasih čudežno priložnost za uspeh na priznanih natečajih (kar je sicer redko, vendar se zgodi). Verjamem, da jim podeljena nagrada prinaša zgolj negativne posledice, tako za njih same - saj postanejo prepričani, da so dobri - kot tudi za druge, ki se glede na podeljene nagrade poskušajo umestiti v raven nagrajene »kakovosti«. Na koncu prinaša takšna nagrada negativne posledice tudi natečajem, ki tako v državnem kot v mednarodnem okolju ne predstavljajo ravno blesteče podobe fotografije. O tem govorim zato, ker sem poleg tega, da so nekateri izbori fotografij v katalogih presegli moje intelektualne sposobnosti, imel priložnost sodelovati pri nekaterih takšnih maškaradah. Omenil bi zlasti podelitev nagrad v Ljubljani, ki je v časopisih in na forumih povzročila precej prelivanja črnila. Ob pogledu na rezultate smo se z mojimi prijatelji spraševali, če zmagovalci niso morda sorodstveno povezani s katerim od članov žirije ali če morda ti zadnji niso uživali prepovedanih snovi tekom ocenjevanja. Ne biti izbran ali zgrešiti stopničke ob boku fotografov, ki znajo predstaviti boljše delo, kot je vaše, mi ne povzroča nikakršnih težav. Kadar na izbor vpliva kakovost, je treba odigrati pošteno igro. Ko pa se to zgodi ob ljudeh, o katerih govorim, pa priznajte, da takšna stvar resnično razjezi človeka. Nekateri sodniki, ki veljajo za profesionalne fotografe, ne prepoznajo pomanjkanja talenta ali pa počnejo vse mogoče, da bi ta talent prebudili, ker je to mladostno, »in« ali konceptualno, in temu jaz rečem ne. Dobre avtorje je treba nagrajevati, drugi pa morajo še najprej poskušati bolje opraviti prihodnjič ali pa popolnoma spremeniti svoje delo. To je sporočilo, ki bi ga morali sodniki širiti pri razumskem, pravičnem in nepristranskem izpolnjevanju svoje naloge. Naj citiram znamenit, rahlo spremenjen stavek, ki ga je izrekla zlovešča osebnost dvajsetega stoletja: »Ko slišim besedo konceptualno, izvlečem svojo pištolo.« Ampak ne, saj se šalim, to je konceptualni humor. ♦ Sara Blatnik zmagala na literarnem natečaju Sonja Lenarčič, mentorica Na literarnem natečaju Lovske zveze Slovenije, ki ga je v decembru organizirala revija Lovec, Delovna skupina Mladi in lovstvo, je naša učenka SARA BLATNIK iz 6.b razreda osvojila 1. nagrado z basnijo: LISICA SKLENE PREMIRJE. V pojasnilu so zapisali: »Tričlanska komisija je basni ocenjevala po koheziv-nosti-koherentnosti, slovnici in vsebinski ustreznosti ter bogastvu besednega zaklada. Na osnovi vseh treh individualnih ocen članov ocenjevalne komisije so sklenili, da prvo mesto in s tem tudi nagrada pripada učenki Sari Blatnik, OŠ Dobrepolje.« Ker je bil literarni natečaj nagradni, je Sara dobila knjigo Sto odgovorov na vprašanja iz znanosti, po njeni zaslugi pa je bila nagrajena tudi šola, saj je šola dobila za kar 450 € knjig (enciklopedije, priročniki, DVD-ji, plakati ...). Knjižno nagrado učenki in nagrado osnovni šoli je izročil predsednik DS Mladi in lovstvo g. Vlado Kovačič. Sari za dosežek ČESTITAMO in ji želimo še veliko ustvarjalnih trenutkov! Lisica sklene premirje Sara Blatnik, 6. b Lisica je bila svoj čas izredno zvita ter premetena in znala si je izmisliti najboljše spletke in zvijače. Vse te svoje sposobnosti je s pridom uporabljala za lov na svoje najljubšo hrano - zajce. Toda zajci so se navadili, da lisici ne gre več zaupati, in lov ji ni več šel tako dobro. Vse do zime je tuhtala, kako bi le ujela še katerega od ubogih zajčkov. Nato je prišla zima in z njo je lisici v tistih časih zrasel nov, bel zimski kožuh. Lisica pa, ki je znala vse obrniti v svoj prid, je izkoristila tudi to. Šla je k zajčkom in dejala: »Glejte zajčki moji, dolgo sem vas lovila in jedla. Toda spoznala sem, da sem bila v strašni zmoti. Z vami bi rada sklenila premirje. V znamenje miru sem si nadela ta beli kožuh.« Zajci, ki jim je lisica do sedaj povzročala velike težave, so mir z veseljem sprejeli. Vsi so prišli iz svojih lukenj in priredili pojedino. Le neki mali zajček si je mislil: »Čemu bi vendar lisica želela skleniti mir z nami, ko pa smo mi njena najljubša hrana?« Toda nihče ga ni slišal, zato se je tiho izmuznil in odšel v gozd. Po gostiji so zajčki pospali kar po snegu. Tudi lisica se je delala, da spi, toda ko so bili globoko v snu že vsi zajčki, je vstala in jih enega za drugim pojedla. Tisti mali zajček, ki se je izmuznil in čakal v grmovju, pa jo je zdaj jadrno pobrisal k zajčkom iz sosednjega gozda. Povedal jim je, kaj je naredila lisica. Šli so k njenemu brlogu, kjer je lisica po obilnem obroku spala, ter jo skupaj napadli. Želja po maščevanju je bila tako velika, da so lisici spraskali vso zimsko belo barvo s kožuha. Zato je lisičin kožuh pozimi rjav in nikoli več bel. NAUK: Ne zaupaj nenadoma ponujenemu prijateljstvu. in Hudo se s hudim vrača. ♦ GLASBENA SOLA GROSUPLJE OB JUBILEJU Odsevi s poti, dolgi 40 let Kdor glasbo rad ima, najde pot tudido srca ... ali: Kdor poje, zlo ne misli ... Reka, ki sta se gotovo že davno zapisala ljubiteljem glasbe. Brskam po spominih iz mladosti, ko smo mladostniki še radi sodelovali ali pa samo obiskovali krajevne kulturne prireditve. In verjetno nikoli ne bo zbledel spomin na eno takih prireditev, ko sta za klavirjem sedela dva ali celo trije osnovnošolci, nadebudni pianisti, mi pa smo z zanimanjem prisluhnili skladbam, ki so jih izvajali štiri- in celo šestročno. Davno je že tega ... V šolskem letu 1980/81 se je glasbena šola preimenovala v Glasbeno šolo v ustanavljanju, v letih 1983/84 pa je postala samostojna enota v okviru Zavoda za kulturo in izobraževanje. Konec leta 1984 je Cvetko Budkovič svoje mesto ravnatelja predal Marjanu Sajovicu. Vedno več je bilo učencev, vedno več želja in potreb vključevanja v krajevne prireditve. S tem pa vsako leto lahko prisluhnemo novim inštrumentom. Tako je bil leta 1987 ustanovljen prvi pihalni orkester glasbene šole. Podružnica v Dobrepolju V šolskem letu 1991/92 je Glasbena šola odprla že svojo drugo podružnico v Dobre-polju. Najprej so se učenci lahko učili igranja klavirja, kitare in nauka o glasbi, vsako naslednje leto pa so imeli možnosti učenja novih inštrumentov. Vedno novi inštrumenti, vedno več zanimanja med učenci S 1. januarjem 1992 je Glasbena šola Grosuplje na podlagi Odloka Skupščine Občine Grosuplje postala samostojni vzgojno-izo-braževalni zavod. Od leta 1993 do 1996 so nas razveseljevale vedno nove komorne skupine: trobilni septet, ki ga je vodil Marjan Sajovic, jazzov-ska skupina, ki jo vodi Ivan Matoš, otroški zbor Pinocchio z Evo Kozlevčar na čelu; ustanovljen pa je bil tudi godalni oddelek. Leta 1997 se je ravnatelj Marjan Sajovic upokojil, njegovo delo pa je nadaljeval prizadevni pedagog Franc Korbar. Velik pomen v zgodovini delovanja šole je imela v letu 1998/99 uvedba poučevanja violončela in kontrabasa, saj je tako lahko začel svojo ustvarjalno pot godalni orkester. V tem obdobju je šola ustanovila tudi svoj drugi veliki orkester, Big Band pod vodstvom Braca Doblekarja. Ravnateljevanje Franca Korbarja, velikega ljubitelja ljudske glasbe, pa je odprlo novo možnost tudi zanimanju učencev za Alenka Adamič Ideja, da bi bilo dobro grosupeljskim osnovnošolcem in predšolskim otrokom nuditi tudi glasbeno izobraževanje in pritegniti mlade talente, se je porodila davnega leta 1973 nekaj staršem. Tako so se začele priprave na organizacijo glasbenega izobraževanja konec novembra 1973. Med pobudniki so bili Jože Simonič, Jože Marolt in Marija Škrjanc. Organiziran je bil sestanek z ravnateljem Glasbene šole Ljubljana Vič Rudnik, sicer Grosupeljčanom Cvetkom Budkovičem, učitelji glasbe na OŠ Louisa Adamiča in s predstavniki takratne izobraževalne in kulturne skupnosti ter profesorji klavirja na viški glasbeni šoli. Po vseh potrebnih organizacijskih sestankih in sprejetem sklepu Skupščine Občine Grosuplje je Oddelek glasbene šole pri ZKO v Grosupljem začel delovati z oddelkoma za klavir in predšolsko dejavnost. 4. februarja 1974 se je v prostorih vrtca (danes VVZ Kekec) začel pouk, ki ga je obiskovalo 33 učencev klavirskega oddelka in 34 cicibanov v oddelku predšolske vzgoje. Da je uresničitev ideje o glasbeni šoli padla in bogato vzklila na plodnih tleh, so potrdili izredno dobri rezultati nekaterih učencev. Že 25. junija 1974, po samo petih mesecih glasbenega izobraževanja, se je nekaj učencev že predstavilo na javnem nastopu, 19 učencev pa je že opravilo izpit ped strokovno izpitno komisijo iz nauka o glasbi, 11 učencev pa iz klavirja. Med njimi so bili nekateri veliki talenti, pa tudi prizadevanja, ki so obrodila nepričakovane uspehe. Prvi uspehi pa so vodstvo šole vodili v razširitev smeri, saj so že v šol. letu 75/76 poučevali kitaro, kljunasto flavto in flavto, naslednje leto pa še pihala in trobila. Zanimanje med učenci je iz leta v leto naraščalo in se tako povečevalo tudi število učencev v glasbeni šoli. Nastopi mladih glasbenikov na kulturnih prireditvah in znotraj glasbenega oddelka so bili najboljša reklama novim vpisom. Prva podružnica v Ivančni Gorici Že v letu 1979 je odprla vrata prva podružnica v Ivančni Gorici; najprej z oddelkoma klavirja in nauka o glasbi. Vsako naslednje leto pa so se učenci lahko na novo vpisovali k učenju novih inštrumentov in petja. igranje citer in diatonične harmonike. Delovalo je že več stalnih komornih zasedb, kot so Pihalni trio pod mentorstvom Jasne Rojc, Vokalna skupina ivanških dečkov, ki ga vodi Tanja Tomažič Kastelic, Komorna trobilna, zasedba pod mentorstvom ravnatelja Korbarja. Leta 2001 je šola ustanovila oddelek petja, dve leti pozneje pa zbor Art Voicess, ki ga vodi Irena Vidic. V šolskem letu 2005/06 je šola kupila orgle in s tem so bile dane nove možnosti novim učencem. Leta 2010 je bil ustanovljen mladinski zbor, ki ga vodi Polona Kopač Trontelj, leto za tem pa pod vodstvom sedanjega ravnatelja Zavašnika tudi harmonikarski orkester. Skratka, slikovita paleta ponudbe mladim ljubiteljem glasbe! Glasbeno izobraževanje tudi otrokom na Škofljici Leta 2003 je bila na pobudo tedanjega župana dr. Jožeta Jurkovi ča tudi na Škofiji ci ustanovljena že tretja enota grosupeljske glasbene šole. Najprej s poukom nauka o glasbi, klavirja, flavte, kljunaste flavte, violine in kitare, že naslednje leto pa so s selitvijo iz kletnih prostorov Občine Škofljica v prostore Osnovne šole pouk razširili še s saksofonom, leto pozneje pa še s harmoniko, z violončelom in s fagotom. Zanimiva, polna prijetnih, pa tudi manj prijetnih doživetij, je bila ta pot, dolga 40 let. Od prvih začetkov sledimo vzponom, ki so jih omogočili ljudje z veliko voljo in entuziazmom. Danes lahko iskreno rečemo le: »Splačalo se je!« Na vse tisto, kar ni bilo najbolj prijetno, pa ob takšnih jubilejih preprosto pozabimo! Kajti, danes je Glasbena šola Grosuplje javni vzgojno-izobra-ževalni zavod z matično šolo v Grosupljem in vsemi tremi podružnicami, kjer usvaja znanje na različnih inštrumentih kar 498 učencev individualnega pouka in 46 učencev predšolske glasbene vzgoje in glasbene pripravnice, za katere skrbi 43 učiteljev. Od leta 2006 šoli ravnateljuje Dean Telič Zava-šnik. Iz spominov v sedanjost Tako se v prijetnem pogovoru sprehajamo po 40-letni poti Glasbene šole z ravnateljem Deanom Teličem Zavašnikom, njegovo pomočnico Polono Štrubelj, vodjo podružnice Ivančna Gorica Tanjo Tomažič Kastelic, vodjo podružnice Dobrepolje Rezko Čer-nač, vodjo podružnice Škofljica Nino Kaufman in vodjo matične šole Ireno Vidic. Veliko je vzpodbudnih spominov, lepih besed. Pa vendar je tudi tisti »rak-rana«, ki jih ne pušča ravnodušnih. Prostorska problematika. Ko so leta 1974 odprli vrata prvim 33 učencem klavirskega oddelka in 34 cicibanom v prostorih grosupeljskega vrtca, so gostovali v prostorih OŠ L. Adamiča na Adamičevi 29, v prostorih vrtca na Tovarniški in v dveh učilnicah Kulturnega doma. Leta 1982 je Občina šoli dala v uporabo zgradbo na Partizanski 5. In danes, po 40 letih, ko se je iz 33 učencev število le-teh povečalo na 498, še vedno domuje-jo v istih prostorih. Še vedno imajo pouk na različnih lokacijah: v Grosupljem poleg Partizanske 5, kjer učitelji zaradi prostorske stiske nimajo niti zbornice, na obeh enotah OŠ Louisa Adamiča - na Adamičevi in Tovarniški. Koncerte in nastope učencev pa lahko dvakrat na teden pripravijo v dvorani Mestne knjižnice Grosuplje. Prav tako v prostorih osnovne šole gostuje tudi podružnica na Škofljici. Gostovanje, izpostavijo prijazni sogovorniki, povzroča vrsto težav. Poleg nenehnega prilagajanja procesu šol kljub urniku v začetku šolskega leta začnejo s poukom lahko šele po 14. uri in le-ta traja tja do 20.30 zvečer, kar za otroke res ni najboljše. Učitelji v Grosupljem, ki gostujejo na OŠ Louisa Adamiča na Adamičevi in Tovarniški ulici in učitelji na Škofljici, nimajo ne samo svojega prostora, temveč ničesar, kjer bi imeli lahko shranjene didaktične pripomočke, temveč morajo vse vedno prenašati s seboj, da ne izgubljamo besed o tem, da bi morale biti nekatere učilnice opremljene s tipičnimi pripomočki in avto-vizualnimi sredstvi. To je le nekaj drobcev, ki bi jih ne bilo, če bi imeli svoj prostor. Imajo ideje, kako bi se rešili teh težav, toda kaj, ko to ni odvisno od njih samih. Je pa mnogo bolje v obeh preostalih podružnicah. V Dobrepolju je glasbena šola dobila lastne prostore v letu 2003, nadstropje v novo zgrajenem kulturnem Jakličevem domu, pet let pozneje pa tudi akustično, lepo urejeno Modro dvorano, kjer imajo manjše nastope. V Ivančni Gorici so se do leta 2003 mladi glasbeniki in učitelji stiskali v prostorih Kulturnega doma. Pravo sonce pa je posijalo, ko so dobili svoje prostore na Srednji šoli Josipa Jurčiča v Ivančni Gorici, pet let pozneje pa so na hodniku šole uredili tudi prostor, kjer lahko prirejajo koncerte. S problemi znajo in zmorejo živeti. Te pa kar malce zameglijo prelepi koncerti in nastopi, ki jih pripravljajo, predvsem pa bleščeči rezultati, ki jih dosegajo učenci na najrazličnejših tekmovanjih. Veliko glasbenih pedagogov je prve glasbene radosti izkusilo v grosupeljski glasbeni šoli in nadaljevalo izobraževanje na Srednji glasbeni šoli ter nato študij na glasbenih akademijah, mnogi študirajo v tujini. Uspehi jim dajo, pravijo moji prijetni sogovorniki, novih poletov in mnogo energije. Delati s srcem, z veseljem do glasbe in do otrok, to je moto celotnega kolektiva. Kolektiva, ki je po mnenju mnogih novih sodelavcev, homogen, odličen! Naj zaključim z nekaj mislimi: »Iz glasbe prihaja čar, ob katerem se morajo upokojiti vse skrbi in bolečine srca. Glasba je hrana ljubezni.« (William Shakespeare) »Glasba je višje razodetje kot vsa modrost in filozofija.« (Ludwig Van Beethoven). 40 let vzgajanja mladih na glasbenih poteh, to je Glasbena šola Grosuplje! Naj bo naslednjih 40 prav tako uspešnih! ♦ >>* * * ♦ * * liflSfet J» t " Zimska šola v naravi KRANJSKA GORA 10. 2. -14. 2. 2014 Alenka Leskovar, prof., vodja šole v naravi Šole v naravi se je udeležilo 34 učencev iz matične šole na Vidmu in podružnične šole iz Strug. Spremljalo in poučevalo jih je šest učiteljev smučanja: Alenka Leskovar, Andrej Škantelj, Mojca Škulj, Rok Kladnik in Mateja Javoršek. Vsi skupaj smo poskrbeli, da so se učenci v petih dneh naučili alpskega smučanja, teka na smučeh ... Prvi dan smo opravili preizkus znanja smučanja, učence smo razdelili v homogene skupine in začeli z delom na snegu. Učenci so bili razdeljeni v 4 smučarske skupine. Vreme je bilo idealno, saj so bile temperature kar visoke in ni bilo prehudega mraza. Vsi dnevi so hitro minevali, saj so bili zapolnjeni z raznoraznimi dejavnostmi, povezanimi s snegom, z zimo in s smučanjem: smučanje, tek na smučeh, plavanje v bazenu, drsanje, ogled smučarskega servisa in popravila smučke, nogomet na snegu, družabne igre, ples ... Seveda nismo pozabili tudi na matematiko, slovenščino, družbo in ostale učne predmete. Da smo vse to izvedli, je bilo treba pridno vstajati ob 7.30 zjutraj in biti aktiven cel dan, tja do 21. ure zvečer. Za mnoge učence je bil najpomembnejši dan petek, ko smo imeli predvideno tekmo v veleslalomu. Nestrpnost se je čutila že na predvečer tekme, ko je bilo žrebanje štartnih številk. V idealnih razmerah smo izvedli tekmo, ki so jo srečno končali vsi učenci. NAJHITREJŠI MED UČENCI SO BILI: 1. mesto JAN PUGELJ 2. mesto MATIC KLUN 3. mesto SEBASTJAN FICKO NAJHITREJŠE UČENKE: 1. mesto REBEKA JAMNIK 2. mesto TJAŠA GRANDOVEC 3. mesto TJAŠA BLATNIK Ob zaključku šole v naravi so vsi učenci prejeli diplome za osvojeno znanje. Tako smo učitelji podelili 6 diplom ZELO DOBER SMUČAR, 14 diplom DOBER SMUČAR in 13 diplom SMUČAR. V petek, 14. februarja, smo se z novimi izkušnjami in znanji vsi srečni in zadovoljni vrnili na svoje domove. Šola v naravi se je končala zelo uspešno. K temu so pripomogli dobra organizacija, strokovno ter požrtvovalno delo celotne ekipe učiteljev, ki je spremljala učence, ter pomoč in razumevanje ravnatelja za tovrstne projekte. Vsem se iskreno zahvaljujem. ♦ Pustni živ-žav na PŠ Struge Za pusta lahko vsakdo vsaj za nekaj trenutkov postane nekdo drug. Tako kot vsako leto smo tudi letos na pustni torek imeli pustno rajanje za naše najmlajše in malo večje šolarje. V torek zjutraj so iz šolskega kombija začele prihajati prve maškare: klovni, princeske, kavboji, gusarji, vojaki ... Karmen Perko in Mojca Pugelj, učiteljici Preden smo z našo povor-ko odšli po Strugah, smo se naučili pustno pesmico. Dobro podkrepljeni smo po malici najprej obiskali vse razrede na šoli, kjer so nas sprejeli z bombončki in s prijazno besedo. Sledil je sprevod po Strugah. Obiskali smo gostilno Pri Petru, trgovino gospe Gregorič, frizerski salon Stefani, po- štarja in našega gospoda župnika. Vsi so nas prijazno sprejeli, za kar se jim iskreno zahvaljujemo. Hvala tudi gospodu Dragu Gregoriču. Staro izročilo pravi, da obisk pustnih maškar prinaša dobro letino in srečo, zato jih je treba obdarovati. Glede na darove bo letos v Strugah bogato leto. Ker smo se povsod počutili dobrodošle, obljubimo, da se prihodnje leto spet oglasimo. Upam, da so naši šolarji uspešno pregnali zimo. Hvala tudi vam, dragi starši, ki poskrbite, da vaši otroci pričarajo nasmehe vsem, ki jih lahko vidijo. "Nasmeh nas nič ne stane, vendar čudežno deluje. Ne osiromaši tistega, ki ga poklanja, in obogati tistega, komur je namenjen." (Neznan avtor) ♦ Zagariške mačkare zopet oživele Kar nekaj let je minilo od zadnje mačkarade v Zagorici. Letos pa so se zopet združili vsi vaščani in na pustno nedeljo ce razdelile med obiskovalce flancate. Takoj zatem so grbci privlekli babji maln. »Stara not, mlada v'n,« je vpil malnar. Res so jih nekaj prenovili, le tastara se ni dala. Zato je tastar sklenil, naj jo prežagajo. Kar veliko dela so imeli s starimi kostmi, a jim je uspelo. V ozadju so se pri peči grele mice, ki so čakale na vola, da se vprežejo in zaorjejo v pomlad. Za njimi je sejalec posejal seme in pustni obred je bil zaključen. Dogajanje sta ves čas s svojo hudomušnostjo komentirala Jožeta. Obiskovalci so bili seznanjeni tudi z razlago posameznih mask. Ni manjkalo ponudbe s pijačo in z domačimi dobrotami, kot so krofi in štula z različnimi nadevi, za kar gre zahvala spretnim zagoriškim gospodinjam. Tudi čaja, kuhanega vina in drugih pijač ni manjkalo, saj smo se Zagoričani dobro pripravili. Že v zgodnjih jutranjih urah so po hišah hodili jajčarji z grbci. Le-te so spremljali posamezni novinarji, etnologi in snemalci. Ves dan pustne nedelje je bil v vasi praznično obarvan. Ko smo videli veliko število obiskovalcev, smo bili navdušeni, tako da se bo pustovanje še ponovilo. Mačkarada je bila v celoti po sneta z namenom, da se naredi film, ki bo to šego in navado še dolgo hranil v digitalni obliki. Mačkarada ne bi izpadla, kot je, če se ne bi združili tako mladi kot manj mladi, ki so s svojim požrtvovalnim delom, stro- je bilo v Zagorici kljub slabemu vremenu prav živahno. Marija Žnidaršič - Marička Množica ljudi se je zbirala v vaškem jedru (na luži) in pričakovala povorko. Od gasilskega doma proti luži so se najprej prikazali kurenti v svojih čudovitih kožuhih in zaplesali svoj ples. Povabljeni so bili kot gostje in se vabilu radi odzvali. Množica je bila navdušena in marsikdo jih je v živo videl prvič. Za njimi sta povezovalca napovedala povorko mačkar. Na čelu je bil komandant, ki poveljuje vsej povorki, nato pa talepe mačkare, ženin in nevesta ter družice. Nato župnik z ministrantoma in mežnar s puš-co. V sprevodu sta bila Mery z ljubimcem, dvojčka ter mož z babo v košu. V kuli so vozili kurenta, kot včasih. Tastar in tastara sta se pripeljala s kočijo. Tastara je bila precej živahna, da jo je stari komaj miril. Seveda pa jo je bil naveličan in bi se je rad znebil. Sledila sta obred poroke in razbitje lončenega lonca. Mladi pari so zaplesali in druži- ji, z orodjem in dobro voljo pripomogli k izvedbi. Odbor, ki je skrbel za izvedbo mačkar, v sestavi: Jaka Žnidaršič, David Levstek, Ambrož Volek in Andrej Škulj, se zahvaljuje vsem, ki ste sodelovali v povorki, pri stojnicah, jurčku, pri oblačenju in pripravi likov in promociji. Zahvala vsem, ki ste skrbeli za peko, kuho in pogostitev med in po mačkaradi. Hvala vsem, ki ste posodili ali darovali oblačila in klobuke, šiviljam in še vsem drugim, ki ste kakor koli pomagali pri izvedbi mačkarade. Ne nazadnje tudi zahvala vsem, ki ste projekt finančno podprli. Seveda pa gre posebna zahvala obiskovalcem, ki ste prišli v Zagorico kljub slabi vremenski napovedi in nam izkazali podporo in zaupanje. ♦ »Soborci v vojni - prijatelji v miru« Veterani vojne za Slovenijo so spregovorili o svojem delu in stanju v naši družbi m Franci Zorko Člani Območnega združenja veteranov vojne za Slovenijo Grosuplje so se v petek 7. marca zbrali v dvorani Gasilskega centra na svojem rednem letnem zboru z nalogo, da ocenijo svoje delo v preteklem letu in si zastavijo nove cilje. Zbor se je po izvolitvi organov, ki so potrebni za nemoteno delovanje takšnega srečanja, nadaljeval s svečanim dejanjem. To je dejanje, s katerim se začne vsak pomembnejši dogodek veteranov vojne za Slovenijo in pri katerem imajo posamezni predmeti, kot so: kamen s Triglava, bodalo, rdeč cvet, kozarec rdečega vina, vaza čiste vode, bel prt in prazen stol globok, simbolni pomen in predstavljajo spomin in opomin na tiste najpomembnejše prelomne trenutke izpred dobrih dveh desetletij. V svojem uvodnem nagovoru je predsednik združenja Boris Peterka na sicer svojevrsten način opozoril na vse tisto, kar se danes dogaja v naši družbi. Opozoril je na pojave, ki nam niso in nam ne morejo biti v ponos, ter pri tem poudaril, da se za to leta 1991 veterani nismo borili. Borili smo se za stoletne sanje postati gospodar na svoji zemlji. Delati v miru in svobodi ter živeti od sadov svojega dela. V nadaljevanju so v razpravi sodelovali tudi drugi člani združenja ter gostje. Župan občine Grosuplje dr. Peter Verlič je pozdravil zbor ter obljubil večjo podporo Občine delovanju združenja tudi v materialnem smislu. V razpravi je med drugimi sodeloval tudi Janez Lesjak, eden najpomembnejših poveljnikov Teritorialne obrambe v času osamosvojitvene vojne. Opozoril je na pomanjkljivosti sedanjega obrambnega sistema, ki po njegovem mnenju temelji na predpostavki, da bi nas v primeru potrebe branili drugi, česar pa realno ni pričakovati. Podvomil je tudi v pravilnost odločitve o ukinitvi naborniškega sistema, saj sta bili s tem, po njegovem mnenju, narodu odvzeti obrambna moč in tradicija. Z nekaterimi trditvami je izzval tudi polemike, ki pa samo kažejo na odprtost organizacije za demokratični dialog. Zbor je pozdravil tudi podpredsednik Zveze veteranov vojne za Slovenijo ter na kratko predstavil dejavnosti in cilje zveze. Navzoče so pozdravili še predstavniki Zveze združenj borcev za vrednote NOB Grosuplje, Veteranskega združenja Sever ter Območnega združenja ZVVS Kočevje. Poročila o svojem delu in dosežkih so podali še predstavniki pohodniške, strelske in smučarske sekcije. Iz teh poročil je razvidno, da je skrb za rekreacijo ter s tem za zdravje članov združenja, poleg skrbi za prenos izročila osamosvojitvene vojne na mlajše rodove, na prvem mestu. Podelitvi priznanj najuspešnejšim in najprizadevnejšim članom združenja je sledilo tovariško druženje, ob kranjski klobasi in pivu, ki je še enkrat pokazalo, kako močno drži geslo: »Soborci v vojni - prijatelji v miru«. ♦ Vsebinsko poročilo o delu RKS - OZ Grosuplje za leto 2013 Rdeči križ Slovenije - Območno združenje (v nadaljevanju OZ) je samostojna, nevladna, humanitarna, nepridobitna in prostovoljna organizacija, ki na območju občin Dobrepolje, Grosuplje in Ivančna Gorica deluje v skladu z Zakonom o Rdečem križu Slovenije, z Zakonom o društvih, z Zakonom o humanitarnih organizacijah, z Ženevskimi konvencijami, z Zakonom o prostovoljstvu, s Statutom Mednarodnega gibanja Rdečega križa in Rdečega polmeseca, v skladu s Statutom RKS - ZZ in Statutom RKS - OZ Grosuplje. Sestavljeno je iz 23 krajevnih organizacij Rdečega križa (v nadaljevanju KORK), ki delujejo na območjih krajevnih skupnosti razen v občini Dobrepolje, ki nima krajevnih skupnosti in delujeta dve krajevni organizaciji Rdečega križa. Območje delovanja zajema 464 kvadratnih kilometrov (Dobrepolje 103, Grosuplje 134 in Ivančna Gorica 227), na katerih prebiva 39.187 prebivalcev (v Dobrepolju 3.824, v Grosupljem 19.583 in v Ivančni Gorici 15.780 prebivalcev). Leto, ki je za nami, je bilo za naše društvo v teh težkih gospodarskih razmerah zelo delovno in uspešno na vseh področjih našega dela, čeprav nam glede na potrebe lokalne skupnosti namenijo premalo sredstev tako za delovanje kakor tudi za programe. Dejavnosti, ki so navedene v nadaljevanju, so se izvajale skozi celo leto. Številka v oklepaju je podatek za preteklo leto. V združenju je skupno 1.965 (2.226) članov, od tega 226 (205) aktivnih prostovoljcev. Ves čas si prizadevamo pridobiti nove prostovoljce in tako krepiti in pomlajevati krajevne odbore, da zastavljeno delo nemoteno poteka. Javna pooblastila..................................................... Krvodajalstvo/darovanje organov: V sodelovanju z Zavodom za transfuzijsko medicino smo organizirali dve krvodajalski akciji (skupaj sedem dni, in sicer po dva dni v Ivančni Gorici, Grosupljem in Videm - Dobrepolju ter en dan v Šentvidu pri Stični. Na navedenih akcijah in na samem Zavodu za transfuzijsko medicino v Ljubljani se je zglasilo 1.675 (1.770) krvodajalcev, uspešnih odvzemov pa je bilo 1.364 (1.424). V bazi RKS - OZ imamo 1.735 krvodajalcev, to je tistih, ki so vsaj enkrat v zadnjih treh letih darovali kri. Prvič je kri darovalo 215 (225) krvodajalcev. Za večkratno darovanje krvi smo 195 (270) krvodajalcem jubilantom podelili priznanja; iz občine Dobrepolje 27 (40), Grosuplje 82 (111) in Ivančne Gorice 86 (119). 8. junija smo 44 krvodajalcev in prostovoljcev peljali na vsakoletno mednarodno srečanje krvodajalcev v Veržej. To je oblika priznanja in zahvale krvodajalcem ter vzpodbuda, da se bodo krvodajalskih akcij še udeležili. Za darovanje organov smo prejeli dve izjavi; čeprav na krvodajalskih akcijah in tečajih iz prve pomoči delimo zloženke na to temo, se ljudje za darovanje ne odločajo pogosto. Prva pomoč Med letom smo trikrat (enkrat) izvajali tečaj prve pomoči za zaposlene v gospodarskih in negospodarskih družbah, ki se ga je udeležilo 26 (8) oseb. Prav tako smo 15-krat (18) izvajali izpite iz prve pomoči za prihodnje voznike motornih vozil. Izpitov se je udeležilo 316 (274) kandidatov, izpit pa je opravilo 263 (231) kandidatov. Tečajev iz prve pomoči za prihodnje voznike pa nismo izvajali, ker nam kandidate prevzameta dve šoli vožnje, ki delujeta v Grosupljem. Aprila 2013 je 16 kandidatov končalo 70-urni tečaj za bolničarje prve pomoči in opravilo izpit. Sestavili smo dve ekipi prve pomoči, ki sta vpisani pri URSZR. V sodelovanju z Občino Grosuplje in Izpostavo URSZR Ljubljana smo 15. junija v Grosupljem organizirali XVIII. regijsko preverjanje usposobljenosti ekip prve pomoči Civilne zaščite in Rdečega križa. Naša ekipa je med sedemnajstimi ekipami iz občin ljubljanske regije dosegla odlično 2. mesto. Na preverjanju je poleg 120 članov ekip sodelovalo 23 ocenjevalcev ter 80 posnemovalcev poškodovancev in ostalih prostovoljcev. Organizacija in izvedba sta bili zelo velik in tudi uspešen projekt, za kar smo prejeli pohvalo Uprave za zaščito in reševanje RS. Poizvedovalna služba Za izvedbo poizvedovalne dejavnosti ni bilo izkazanih potreb, zato je nismo izvajali. Socialna dejavnost.............................................. Zbiranje, skladiščenje in delitev materialne pomoči: Na tem področju se je naša dejavnost v primerjavi z lanskim letom povečala. Skozi celo leto smo zbirali in razdeljevali oblačila. Zbrali smo približno 21 ton oblačil in obutve. Razdelili smo približno 14 ton, ostalo pa smo oddali v predelavo. V ta namen sta večinoma dve prostovoljki opravili 480 ur prostovoljnega dela. Iz programa FIHO in akcije »Lepo je deliti« smo prejeli 530 (704) prehranskih paketov in enako število vrečk po 3 kg pralnega praška v skupni vrednosti 10.600 (14.080) €. Poleg prehranskih paketov smo prejeli še 2.880 (3.130) kg moke, 4.800 (6.080) kg testenin, 2.400 (2.210) kg pšeničnega zdro-ba, 2.680 (2.820) kg riža, 1.340 (1.250) l olja in 9.926 (10.368) litrov mleka, skupaj kar 24.026 (25.858) kg hrane iz intervencijskih zalog EU. Vseh prejemnikov pomoči hrane EU je bilo 1.644 (1.751), pri delitvi pa je sodelovalo 107 (145) prostovoljcev, ki so za delitev opravili 1.877 (1.447) ur dela. Skozi celo leto smo v samopostrežni trgovini Poslovnega sistema Mercator v Grosupljem, s presledki zaradi drugih akcij pa tudi v trgovskem centru Spar v Grosuplj em, zbirali pomoč, ki so jo posamezniki namenili ljudem v stiski. Darovali so predvsem prehrambene izdelke, higienske pripomočke in šolske potrebščine, ki smo jih razdelili ljudem, ki so se znašli na robu preživetja zaradi izgube zaposlitve, bolezni ali drugih okoliščin. Zbranih in razdeljenih je bilo 287 (439) kg hrane v vrednosti 683 (1.239) € in za približno 50 € novih šolskih potrebščin. Prav tako nam je Pekarna Grosuplje devetkrat dostavila kruh (od 20 do 30 kg), ki smo ga razdelili ljudem v stiski iz bližnje okolice. Posameznikom in družinam, ki so se znašli v finančni stiski, teh je bilo 31 (30) /iz Grosupljega 15 (18), in Ivančne Gorice 16 (10)/, smo iz lastnih sredstev in iz zbranih prostovoljnih prispevkov ter članarin finančno pomagali pri plačilu položnic za elektriko, komunalne storitve, zdravstveno zavarovanje ali nujne potrebščine v višini 2.670,76 (1.839,39) €. Za tri družine po požaru smo dodatno zbrali še 1.170 € in z njimi plačali račune za gradbeni material za obnovo, za dva otroka s posebnimi potrebami pa smo skupaj zbrali 10.739,48 € in od tega je bilo že porabljeno za nakup in predelavo avtomobila 9.344,37 € in za adaptacijo hiše 816,88 €. Na našem računu zbiramo sredstva za 3 otroke s posebnimi potrebami za izboljšanje njihovih življenjskih razmer in posebne pripomočke ter za eno družino po požaru. Na brezplačno letovanje na Debeli rtič smo napotili 16 (26) otrok in 4 (8) starostnike iz socialno šibkih družin, ki si letovanja sami ne morejo financirati. Stroški za letovanje so se krili iz donacije podjetja TUŠ, sredstev FIHO in vseslovenske akcije »Pe-ljimo jih na morje«. Prav tako smo organizirali devetdnevno zdravstveno letovanje za 192 (180) otrok, ki ga je preko javnega razpisa delno financiral Zavod za zdravstveno zavarovanje, vse tri občine, svoj delež pa so prispevali tudi starši. Pri tem letovanju smo 18 (16) staršem zaradi socialnih razmer zmanjšali njihov prispevek za skupno 900 (640) €, kar 13 otrok pa je letovalo popolnoma brezplačno. V ta namen je Fundacija Drevored prispevala 1.520 €, poleg tega pa še Krajevne organizacije RK: Ivančna Gorica 150 €, Krka 110 €, Stična 100 € in OZ Grosuplje 100 €. Na pobudo Fundacije Drevored smo sodelovali v anonimni internetni akciji »Božiček za en dan«. Predlagali smo 82 otrok iz socialno šibkih družin iz naših vseh treh občin, ki so v prazničnih decembrskih dneh prejeli lepa darila od anonimnih darovalcev. 28 otrok se je udeležilo enodnevnega izleta v Božičkovo deželo (Bohinj). Pri nakupu šolskih potrebščin smo pomagali 66 (28) otrokom v skupni višini 2.776,26 (637,10) €. Od sredstev, pridobljenih v tednu RK, smo dobili v ta namen 1.763,52 (419,30) €, ostalo pa so iz svojih sredstev namenile posamezne krajevne organizacije in iz humanitarnih prispevkov. V mesecu oktobru, ob svetovnem dnevu hrane, smo se petič pridružili izvedbi akcije »Drobtinica«, kjer smo s pomočjo članic iz KORK Grosuplje, Šmarje Sap, Št. Jurij, Žalna in Ivančna Gorica zbirali prostovoljne prispevke od občanov v TC Mercator v Grosupljem in Ivančni Gorici, Marketih Tuš v Grosupljem in Ivančni Gorici ter v Trgovskem centru Spar v Grosupljem. V KORK Do-brepolje so Drobtinico izvedli 30. 11. 2013, KORK Šentvid pri Stični pa 26. decembra. Kljub zaostreni krizi in večji brezposelnosti smo zbrali 1.928,39 (2.420,12) €. Vsa zbrana sredstva v tej akciji so bila namenjena osnovnim šolam Dobrepolje, Louisa Adamiča v Grosupljem, Brinje Grosuplje, Stična in Ferda Vesela v Šentvidu pri Stični za topli obrok (kosilo) otrok iz socialno šibkih družin. Na našo pobudo je stekla in se tudi uspešno zaključila akcija postavitve bivalnika v gozdu pri Zgornjih Duplicah za Stanislava Knafla. Glavni izvajalec in koordinator akcije je bila Fundacija Drevored, ki je pridobila več donatorjev. Skavti pa so Knaflu pred zimo pomagali pri pripravi drv. Tudi letos smo se v velikem številu (119 poslušalcev) udeležili koncerta RKS 13. oktobra v Cankarjevem domu v Ljubljani in s tem podprli začetek akcije »Lepo je deliti«, kjer se zbirajo sredstva za nakup prehran-skih paketov. Skrb za boljšo kakovost življenja Postaje RK: Na našem območju redno skozi celo leto deluje le ena Postaja RK in to v KORK Šentvid pri Stični, ki jo je obiskalo 58 oseb. Večkrat smo izvajali brezplačne meritve krvnega sladkorja in tlaka s svetovanjem, ekipa prve pomoči pa je prikazala tudi temeljne postopke oživljanja in nekatere druge ukrepe prve pomoči: 2. 5. 2013 na športnih igrah v Št. Juriju, 15. 5. in 30. 9. 2013 pred Jakličevim domom v Dobrepolju (meritve), 18. 5. in 14. 9. na tržnici v Ivančni Gorici, 20. 9. prikaz nege starejših na domu in meritve v Temenici in 21. 9. na prireditvi »Grosuplje v Jeseni« v Grosupljem. Srečanja ostarelih, bolnih, osamljenih in invalidnih oseb: KORK Dobrepolje, Grosuplje, Ivančna Gorica, Muljava, Polica, Račna, Škocjan, Šentvid pri Stični, Šmarje - Sap in Št. Jurij so organizirali srečanja starejših, bolnih, osamljenih in invalidnih oseb. Sodelovalo je veliko nastopajočih, povabili so zanimive goste, otroci in starejši so se srečevali in se medsebojno bogatili. KORK Žalna je 24. novembra pripravila zelo odmevno in dobro obiskano dobrodelno prireditev »Z roko v roki«, KORK Ivančna Gorica pa je 8. decembra pripravila šesti Miklavžev koncert, na katerem je obdarila osebe s posebnimi potrebami iz društva Želva in otroke iz socialno šibkih družin. Skupaj se je srečanj udeležilo 836 (746) oseb. Število teh se iz leta v leto povečuje. Pri izvedbi programa je sodelovalo 91 (84) prostovoljcev in približno 350 nastopajočih. Obiski starejših, bolnih, invalidnih in osamljenih: Skoraj vse KORK so obiskovale starejše, bolne, invalidne in osamljene osebe na domovih in v domovih starejših občanov. V tem programu je sodelovalo 122 prostovoljcev, v njem pa je bilo zajeto 1.052 (1.288) uporabnikov. Mnogi so bili obiskani večkrat. Pri izvedbi tega programa prostovoljci porabijo največ časa. Obiskane krajane so ob visokih osebnih jubilejih in pred prazniki obdarili s skromnimi darili. Varovanje in krepitev zdravja: V šolah, na tečajih in izpitih iz prve pomoči in na krvodajalskih akcijah smo razdeljevali zloženke z različnimi temami. V šolah pogrešamo interes za več dela z mladimi pri vzgojno-izobraževalni dejavnosti otrok in mladine za uveljavljanje temeljnih načel mednarodnega gibanja RK in njihovo vključevanje v delo organizacij RK. Z našimi dejavnostmi deluje krožek Rdečega križa na OŠ Ferda Vesela v Šentvidu pri Stični, katerega člani so pomagali na krvodajalski akciji v Šentvidu pri Stični, pri srečanju starejših, bolnih, osamljenih in invalidnih oseb in v akciji »Drobtinica«. Edini imajo tudi osnovnošolsko ekipo prve pomoči. Teden Rdečega križa od 8. do 15. maja je potekal pod geslom: 60 let prostovoljnega krvodajalstva v Sloveniji. Na osnovni šoli Šentvid pri Stični so pripravili naravo slovni dan za učence 8. razredov. Dr. Nežka Dular je prikazala osnovne ukrepe prve pomoči, v eni uri pa smo v sodelovanju s podpredsednico OZ Grosuplje učencem predstavili tudi organiziranost in delovanje Rdečega križa. Poslanstvo RK pa smo predstavili tudi otrokom vrtca Jurček v Mali vasi pri Grosupljem. Vsa finančna sredstva, pridobljena s članarino, 9.160 (11.130) €, prostovoljnimi prispevki in iz proračunov občin, kakor tudi sredstva, pridobljena na razpisih, smo porabili namensko. Prihodke od izpitov iz prve pomoči in zdravstvenega letovanja pa smo namenili za kritje stroškov redne dejavnosti in izvedbe socialnih programov (glej finančno poročilo). Redno smo sklicevali seje OO, na ka- terih smo člane seznanjali z opravljenim delom, nalogami iz programov in akcij ter na podlagi razprav in okoliščin, ki so jih narekovale gospodarske razmere, sprejemali ustrezne sklepe za dosego zastavljenih ciljev in lajšanje trpljenja posameznikov in družin. Ena od nalog OO je, da usmerja delo KORK in jim pomaga pri delu. Predsednik se je odzval vsem vabilom KORK, sodeloval na sestankih, zborih krajevnih organizacij, raznih prireditvah in pri podelitvi priznanj krvodajalcem. Pri tem so mu pomagale podpredsednica, članica OO in sekretarka združenja. Ker je ena od nalog RKS, da se ponovno aktivira delo KORK, ki delujejo le z eno ali dvema osebama, moramo temu cilju slediti tudi s širitvijo mreže prostovoljcev v KORK Ambrus, Dob, Ilova Gora, Metnaj, Mlačevo, Šmarje - Sap in Zagradec. Prav tako je potrebno ponovno začeti pobirati članarino v KORK, ki tega ne izvajajo (Dob, Ilova Gora, Metnaj, Mlačevo in Zagradec), saj je to ena od njihovih osnovnih nalog, na podlagi pobrane članarine pa vodijo evidenco članstva in izvajajo projekte. Veseli smo vsakega novega prostovoljca, saj vse naše poslanstvo temelji na srčnih in nesebičnih ljudeh. S skupnimi močmi bomo v letu, ki prihaja in po gospodarskih napovedih ne kaže dobro, dosegli vse zastavljene cilje, seveda ob pomoči lokalnih skupnosti, katerim prebivalcem je naše delo namenjeno. Sekretarka RKS - OZ Grosuplje Anica Smrekar Predsednik RKS - OZ Grosuplje Franc Horvat V Levstikovem domu v Velikih Laščah bo v petek, 25. aprila, ob 19. uri potekal MEDNARODNI FOLKLORNI FESTIVAL SloFolk Slovenija Na letošnji prireditvi bodo nastopile folklorne skupine iz Portugalske, Grčije, Makedonije in Bolgarije. Več informacij dobite na: www.slofolk.si Lepo vabljeni v Velike Lašče! Vstop bo prost. Folklorna skupina Velike Lašče. Tečaj za vodjo enote v sklepni fazi V začetku tega leta smo v naši gasilski zvezi organizirali tečaj za vodjo enote. Tečaj je bil odprt na ravni regije Ljubljana II, da so se ga lahko udeležili tudi gasilci iz drugih gasilskih zvez naše regije. Milan Purkat Na sprejemne izpite je prišlo 49 kandidatov, od tega 37 iz naše GZ, 10 iz GZ Grosuplje in 2 iz GZ Loški potok. Predavanja so se začela 31. januarja in so trajala vse do 7. marca. Potekala so ob petkih, sobotah in nedeljah in so obsegala kar 16 predmetov (v skupnem obsegu 70 ur, od tega 49 ur predavanj in 21 ur vaj). Na koncu je bila zaključna vaja iz taktike, ki je potekala praktično skoraj celo soboto. Na 4 lokacijah (na Vidmu, v Ponikvah in 2x v Zdenski vasi) smo pripravili različne scene in tečajniki so ob nadzoru inštruktorjev izvajali notranje napade v zaprt zadimljen prostor, vstop v objekt po lestvah, pravilno pristopali h gozdnemu požaru, poskusili s tehničnim reševanjem z Rollgliss-om, ali reševanje ukleščene osebe in evakuiranje poškodovane osebe iz avtomobila. Ekipo predavateljev smo koristno popestrili tudi s predavatelji iz GZ Grosuplje. Tečaj še ni končan, sledijo še zaključni izpiti in zaključni praktični nastop v Izobraževalnem centru za zaščito in reševanje RS na Igu. Na podlagi znanj in veščin tega tečaja ter predhodnih tečajev bodo ti gasilci sposobni samostojno se odločati in voditi gasilsko enoto v primeru požara ali nesreče. Tečajniki bodo pridobili naziv nižji gasilski častnik. Je pa izobraževanje gasilcev stalnica, ki zajema temeljna usposabljanja in dopol- nilna - specialna usposabljanja. Gasilci iz naše GZ se tega dobro zavedajo in se stalno udeležujejo različnih izobraževanj, za kar morajo žrtvovati veliko svojega časa. Ravno se je 9 gasilcem končal tudi tečaj za vodjo enot (gasilski častnik), na različne spomladanske termine specialnih usposabljanj v organizaciji Gasilske zveze Slovenije v Izobraževalnem centru za zaščito in reševanje RS na Igu pa se je prijavilo kar 75 gasilcev. Za vse ure, posvečene izobraževanju, jim gre vsa pohvala. Hvala pa tudi vsem predavateljem in inštruktorjem GZ Dobre-polje in GZ Grosuplje, ki so bili pripravljeni posredovati svoje znanje naprej in tako pripomogli k izvedbi tega ali katerega koli tečaja. ♦ ^fc 1 BHti. li « irf /*" r2 T. _ ü m„ i Piše: Zdravko Marič, dr.med. Katero je bratstvo petero Mati Roka je rodila pet sinov. Prvi je bil Palec, drugi Kazalec, tretji Sredinec, četrti Prstanec in peti Mezinec. Gospa Roka je vestno skrbela za svoje sinove, a ta njena skrb je bila v veliki meri odvisna od njenega šefa Franceljna, kateremu je služila celih 70 let. Franceljn ni matere Roke nič kaj šparal; že od začetka ji je nalagal težka dela, kar so v veliki meri občutili tudi njeni sinovi, bratje prsti, zato je vsak izmed njih z leti dobil prav posebne značajske lastnosti in naloge. Palec je bil do neke mere glavni, saj ga je mati Roka postavila v pozicijo, da je vzpostavljal neposreden stik z vsemi ostalimi brati. S svojo vlogo in položajem je omogočal sklenitev kroga. Tako je lahko pomagal materi Roki pri izpolnjevanju Franceljnove želje, da se zagrabi polna čaša vinca in se s pomočjo mišic zgornje okončine njena vsebina zlije naravnost v Franceljnova žejna usta. Hkrati je nudil oporo pri držanju žlice, da je Franceljn lahko jedel; in svinčnika, da je lahko pisal. Palec je tudi služil kot Franceljnov identifikator na policijski postaji; njegova slika oziroma prstni odtis, kot so temu uradno rekli, je bila zavedena v policijski kartoteki. A to je bila ena od redkih maneken-skih dolžnosti, večina ni bila tako lahkih. Ena težjih je bila denimo drsenje Palca po kresilu vžigalnika in to vsaj dvajsetkrat na dan, saj je bil Franceljn strasten kadilec. Palec od tega ni bil samo obriban, ampak tudi osmojen. Omeniti velja še morda Pal-čevo funkcijo ustavljanja avtomobilov, kadar se je Franceljn odpravil na avtostop, pa morda tudi ocenjevanje hrane: kadar se je Palec postavil pokonci, je pomenilo, da je Franceljn s hrano zadovoljen, kadar pa se je obrnil navzdol, je bila Franceljnu hrana slaba. Zadolžen pa je bil tudi za pre-križanje Franceljna po čelu, ustih in prsih na začetku in koncu molitve. Kazalec je bil bolj odprtega duha. Njegova usmerjenost je kazala navzven, v daljave širnega sveta. Služil je predvsem kot pokazatelj Franceljnove orientiranosti. Če je Franceljn rekel: »Šel bom tja ...«, ali pa »to, kar iščete, je tam ...«, se je proti tistemu kraju Kazalec postavil z glavo naprej. Tako so vsi videli, kam bo šel Fran-celjn oziroma kje je iskan kraj. Kadar je v mladih letih Franceljn k sebi vabil dekleta, se je moral Kazalec upogibati kot črv. To je pomenilo: »Pridi malo k meni ...« Če se je zgodilo, da ga je dekle zavrnilo, pa je moral odigrati spet drugo vlogo: vsi ostali bratje prsti so se morali skriti v pest, Kazalec je ostal iztegnjen in kvišku, mati Roka pa je vse nekajkrat zanihala sem ter tja in na daleč se je slišal Franceljnov glas: »Čakaj, čakaj, deklina, boš sama ostala ... « To je bila Kazalčeva vloga žuganja. Še ne-prijetnejša naloga Kazalca pa je bila tista, zaradi katere so padale žrtve: Franceljn je namreč bil lovec in za sprožitev strela ubijalske krogle za divjad je uporabljal ravno Kazalec. Neprijetno mu je bilo tudi delo v rudniku; tako je vsaj Kazalec imenoval svoje opravilo, kadar ga je Franceljn uporabil za vrtanje po nosu ali ušesu. Včasih, predvsem v Franceljnovem otroštvu, pa je moral Kazalec skočiti v marmelado in potem ga je Franceljn polizal. Če tega ni nihče videl, je bilo vse v redu, če pa ga je pri tem zalotila Franceljnova učiteljica, jih je za kazen s palico dobilo vseh pet bratov prstov. Sredinec je kot srednji brat bil zaščiten z vseh strani; na eni strani sta bila Palec in Kazalec, na drugi pa Prstanec in Mezinec. Tako se je lahko nagibal malo na eno, malo na drugo stran, kakor mu je pač v določenem trenutku bolj ustrezalo. A njegova smola je bila ta, da je bil izmed vseh bratov največji. Zato je imel včasih točno določene naloge. Ko je denimo Francelj-nu oče rekel, da gresta kosit, je ta Sredincu naročil, naj se takoj, ko mu oče obrne hrbet, maksimalno iztegne, ostali bratje pa so se morali skriti v pest, podobno kot pri žuganju. Francelj je nato potihem zabrusil nekaj v angleščini. Poleg te nekoliko nesramne naloge pa je bilo tudi kaj koristnejšega; denimo mencanje Franceljnovih zaspanih oči, za kar je bil Sredinec najbolj priročen. No, še koristnejša pa je bila vloga pri rezanju s škarjami, kjer je Sredinec v največji meri uravnaval tako moč rezanja kakor tudi dolžino pri posameznem rezu. Na to vlogo je bil še posebej ponosen, saj se skozi stoletja zgodovine razvoja škarij le-te niso veliko spremenile. Vse imajo namreč v ročaju odprtino za prste, in vsak, ki reže, vtakne vanjo zagotovo svoj najdaljši prst, to je Sredinec. Prstanec zaradi svojega položaja in velikosti ni bil zmožen prevzeti neke večje fizikalne vloge. Njegova dolžnost je pač bila vedno priskočiti na pomoč ostalim bratom. Če se je Franceljn spomnil, da bo sekal drva, je prstanec pomagal ostalim bratom močno stiskati ročaj sekire. Če se je Franceljn spomnil, da bo šel v trgovino, je prav tako pomagal ostalim bratom dvigniti za ročaje polnega cekarja. Ker je vedno bil na razpolago za pomoč in s tem bil vzor povezovalnosti, je kmalu postal simbol sklepanja trajnih zvez in ljubezni; postal je namreč nosilec prstana, brez katerega se ne sklene nobena poročna zaobljuba. Mezinec je zadnji v vrsti, pa tudi najmanj ga je skupaj. Lahko da je malenkost daljši od Palca, a po moči mu ne seže niti do kolen. Kaj šele po funkciji. Palec ima ogromno nalog, Mezinec pa le malo. Morda je pomembna njegova »končnost« ... Z ostalimi prsti skupaj izpopolnjuje obliko in moč, pomembno prispeva pri stisku, objemu in tipanju. Velikokrat odigra funkcijo pometanja, saj Franceljn s pomočjo matere Roke in Mezinca potegne drobtine z mize in jo tako očisti. Podobno kot Kazalec je tudi Mezinec odprt za širšo okolico, predvsem sodeluje z mezincem Francelj-nove nasprotne, leve roke: skupaj namreč omogočata Franceljnu žvižganje na prste in pitje vode iz studenca, ko se obe roki na Mezinčevih straneh tesno prilegata druga drugi in na ta način zadržita vodo. Kot vidimo, je mati Roka s svojimi petimi sinovi res hvaležna in koristna služabnica našega Franceljna. Služba je težka, obremenitve hude, nekatere so prijetne, večina pa je žal neprij etnih. Prsti se materi večkrat pritožujejo, na primer: Kazalec in Sredinec se razburjata, da sta čisto rumena v obraz, ker morata nenehno stiskati Franceljnove kadeče se cigarete ... , ali pa Prstanec, ki jamra, da se je v zadnjih petih letih že trikrat moral navajati vsakič na drug prstan, ker se je Franceljn v tem času trikrat poročil ... Prav vsi pa se bojijo Fran-celjnove nepazljivosti med žaganjem drv s krožno žago. Strah jih je grozečega zvoka te nevarne žage, strese jih pa tudi, ko se spomnijo prizora iz lanskega leta, ko so žagali skupaj s prijateljskimi sinovi sosednje matere Roke. Takrat je namreč zaradi Franceljnove neprevidnosti njihova mati izgubila sina Kazalca, ki se je s silo udarca krožne žage iztrgal iz Rokinega naročja in odletel naravnost pod skladovnico še nerazžaganih drv. Revež je postal v hipu popolnoma bled, videli so le še to, da so ga ovili z gazo in strpali v vrečko, nato pa vse to še v drugo vrečko z ledom, spomnijo se bežno še vožnje v bolnico, od tam naprej pa se več ničesar ne spomnijo, saj je Franceljn dobil narkozo in so vsi, z materjo vred, globoko zaspali. Danes je sicer Kazalec s sosednje roke spet v materinem naročju, kar pomeni, da je preživel in so ga zdravniki vrnili nazaj na svoje mesto. A žal ima hude posledice: nima več moči, motena je njegova gibljivost in ves je otečen. Kot ste lahko prebrali, sem opisal nekaj stvari iz življenja naših rok in prstov. Verjetno boste priznali, da nikoli ne razmišljamo o teh naših ubogljivih služabnikih na tako poglobljen način. Verjetno se strinjate, da gre za hvaležno služinčad, ki jo celo življenje samo priganjamo, da dela, kar se nam, lastnikom in upravljavcem zgornjih okončin, zdi samo po sebi umevno. Kaj pa mi nudimo svojim prstom za zahvalo? Vsakih nekaj dni jim morda uredimo frizuro, s tem da si postrižemo ali nalakiramo nohte. Včasih jih namaže-mo s kremo za roke in malo zmasiramo. A vse to je žal veliko premalo. Pozabljamo predvsem na njihovo varnost, ki pa jo moramo omogočati na več načinov. Na prvem mestu je pazljivost pri vsakdanjih opravilih (rezanje, prijemanje), pa tudi nevsakdanjih opravilih (žaganje, sekanje ...). Takoj za previdnostjo s strani naše glave pa je pomembna mehanska zaščita (rokavice pri delu, kjer lahko pride do težjih mehanskih poškodb ali infekcij ob kontaktu s kužnimi snovni). V mrazu je potrebna termična zaščita (rokavice pozimi), v primeru sprememb na koži ali nohtih pa obisk zdravnika in ustrezno zdravljenje. Prstom moramo omogočiti tudi rekreacijo (razgibavanje, vaje za prste na suhem, vaje v vodi, vaje za moč v obliki stiskanja obročaste gume itd.). Poudariti pa moramo tudi skrb za razvedrilo, morda obisk gledališča, kjer ob aplavzu prijetno udarjata med seboj obe materi Roki z vsemi petimi prsti vred. To je za vse naše prste znak, da smo ljudje na kulturnem dogodku in da jih v naslednjih nekaj urah ne čaka nobeno naporno ali neprijetno opravilo; ne prižiganje cigaret, ne kajenje, ne dviganje kozarca za pitje alkohola in ne žaganje drv. S tem lahko tudi naši prsti naberejo moči za obremenitve, ki jih čakajo ob prihodu domov. Bodimo torej prizanesljivi »Franceljni« našim zgornjim okončinam. Spoštujmo tako mater Roko kakor tudi vseh pet njenih sinov, prste Palec, Kazalec, Sredinec, Prstanec in Mezinec. V nasprotnem primeru se lahko ti naši zvesti prijatelji relativno hitro postarajo. Ni torej zunanja poškodba edina nevarnost, ki jim grozi; velikokrat so namreč ogroženi tudi od notranjih vzrokov, ki imajo za posledico njihovo prezgodnjo ukrivljenost, bolečnost, oslabelost, otrdelost in včasih otopelost. Prezgodnji izčrpanosti in bolezenskemu postaranju svojih prstov rečemo artroza in vsak izmed nas »Franceljnov« ve, da gre za težko ozdravljivo in težko obvladljivo bolezen. Takrat se šele zavemo, kako koristni so naši prsti; čeprav so v primerjavi z drugimi deli telesa majhni, pa je njihova vloga za življenje nas »Franceljnov« tako velika, da smo v primeru prenehanja služenja teh svojih zvestih služabnikov, prstov rok, popolnoma nemočni. ♦ Društvo podeželskih žena Dobrepolje Struge vas vabi na SEJEM na TIHO NEDELJO pri SV. ANTONU, ki bo 6. aprila 2014 Tudi letos bomo postavili stojnice, na katerih bomo ponujali izdelke domače obrti, domače pecivo in dobrote, na voljo pa bodo tudi stare sorte semen, ki jih skrbno ohranjamo iz leta v leto. Dobrodošli med osmo in dvanajsto uro! Predavanje ZGAGA bo v torek, 8. 4. 2014, v mali dvorani Jakličevega doma. Predava dr. Darko Taseski. IZ DRUŠTVA UPOKOJENCEV DOBREPOLJE Ne bodi sam, pridruži se nam 16. marca smo imeli občni zbor. Za sproščen začetek je Me-PZ Škrjanček zapel tri pesmi. Kot solistka je zapela gospa Milica Ponikvar. Klub majhni zasedbi so se pevci in pevke za nastop dobro pripravili in nam lepo zapeli. O samem občnem zboru ne bom pisala, saj vse o dogajanju tega popoldneva pove pesem gospe Gabrijele Škantelj. Da ne bi prezrli materinskega dne, ki je bil pred nami, je gospa Tončka Kastelic doživeto povedala svojo pesem SLOVENSKA ŽENA. Ob njeni pripovedi so se mnogim oro-sile oči. Za zaključek občnega zbora je gospa Marija Mohorič pripravila in tudi povedala svojo pesem (desno). Vsem tem našim kulturnikom se za prijetno popestritev občnega zbora najlepše zahvaljujem in jim želim še veliko prijetnih nastopov. V aprilu se v društvu ne bo dogajalo nič posebnega, zato uživajte v teh toplih pomladnih dneh in pridno vrtnarite. Nas zjutraj že zgodaj zbor ptičji zbudi. S petjem in žvrgolenjem nam dan popestri. Nam misli otožne odidejo stran. Vse lepši pogled v novi je dan. Mi pa smo danes na občnem zboru skupaj se zbrali, da poročamo, kaj vse smo počeli, kako se zabavali in kod potovali. Z računi dokazali, zakaj denar porabili, saj veliko ga nismo imeli, pa smo le preživeli. Za mizo že čaka odbor, ker danes je občni zbor. Oni bodo več dela imeli, mi bomo pa poslušali in po potrebi glasovali. A vseeno upamo, da bomo klobaso na koncu dobili in za dobro voljo jo z vinom poplaknili. Društvo podeželskih žena Dobrepolje Struge vas vabi na DELAVNICO PRIPRAVE AJDOVIH ŠTRUKLJEV IN VELIKONOČNIH KOLAČKOV, ki bo u četrtek, 3. 4. 2014, ob 17.00 u Gostilni pri Zori. Suoje znanje bosta z uami delili Fani in Nada. Kotizacija: 6 EUR Ali v občini Dobrepolje res ni mogoče zgraditi primerne športne dvorane? Franci Žnidaršič, predsednik Futsal kluba Dobrepolje V teh dneh poteka leto dni od posredovanja dopisa na Občino, ki sva ga na Občinski svet občine Dobrepolje naslovila predsednik Zveze športnih organizacij Dobrepolje Marjan Prijatelj in predsednik Futsal kluba Dobrepolje, avtor tega članka. Dopis je bil pripravljen potem, ko je Občinski svet občine Dobrepolje zavrnil predlog župana za obravnavo dodatne točke dnevnega reda, na kateri bi bila podana informacija v zvezi z variantami izgradnje športne dvorane. V letu dni od pošiljanja dopisa za uvrstitev točke na dnevni red Občinskega sveta dokument še vedno ni bil posredovan v obravnavo, ne na Občinski svet niti ne na pristojni odbor za družbene dejavnosti. Zakaj predlagano gradivo ni prišlo do naslovnika, ni znano. Predlagano gradivo si sedaj lahko ogledate na spletnih straneh Futsal kluba Dobrepolje. V predlogu izpred leta dni ugotavljamo, da je Občina v nekem obdobju sledila potrebam na področju športa predvsem z izgradnjo igrišč po večjih vaseh, zatem pa se je investiranje v dejavnost športa ustavilo. Telovadnica osnovne šole na Vidmu, kot največji in pravzaprav edini pokriti športni objekt, je zastarela in premajhna za sedanje, kaj šele prihodnje potrebe. Društva so se prilagodila razmeram tako, da določen obseg vadb organizirajo v prostorih v Jakličevem domu, kakor tudi gasilskih domovih in šolskih avlah. Predlagatelja gradiva sva izpostavila, da dvorane ne potrebujemo za rekreacijo posameznikov, temveč predvsem za zagotovitev enakovrednih pogojev za treninge in tekmovanja v različnih športnih disciplinah, s čimer bi se izenačili s pogoji za delo, kot jih imajo nam primerljive občine in njihove športne zveze. Primerjava naše občine z ob- činami v naši soseščini kaže na veliko zaostajanje na tem področju. Večje sosednje občine, ki imajo tudi nekajkrat več prebivalcev, pretežno razpolagajo z dvema dvoranama v velikosti rokometnih igrišč s pripadajočimi tribunami, številne tudi z atletskimi in drugimi stadioni. Take občine v naši soseščini so: Grosuplje, Ivančna Gorica, Ribnica, Kočevje in Trebnje. Manjše nam primerljive občine v naši soseščini so v zadnjih desetih letih izgradile ustrezne dvorane v velikosti rokometnih igrišč, ki izpolnjujejo pogoje za organizacijo rokometnih in nogometnih srečanj ter drugih dejavnosti in omogočajo spremljanje tekem s tribun. Tako so bile zgrajene dvorane v občinah: Ig, s 5.445 prebivalci, v letu 2003, Škofljica, s 7119 prebivalci, v letu 2007, Velike Lašče, s 4190 prebivalci, v letu 2008, Sodra-žica, z 2038 prebivalci, v letu 2011, in Bloke, s 1578 prebivalci, v letu 2013. Dvorane v velikosti košarkaških igrišč, vendar bistveno sodobnejše od naše, imajo na območju širše regije le še občina Kostel s 629 prebivalci, zgrajeno leta 1995, in občina Žužemberk s 4579 prebivalci, zgrajeno v letih 1991/1999. Podatki števila prebivalcev so vzeti iz Wikipedije. Za primerjavo občina Dobrepolje s 3544 prebivalci razpolaga s telovadnico v velikosti košarkarskega igrišča iz leta 1979, ki ne omogoča tekmovanj v futsalu za starostne kategorije otrok, starejših od 9 let, poleg tega pa je zelo neprimerna za oglede tekem, saj se jih da ogledati le iz jedilnice šole. Ob tem je treba dodati, da je bila ta telovadnica ob izgradnji velika pridobitev za kraj, vendar je od takrat minilo že 35 let. Tako skoraj vse naše ekipe, ko ob koncih tedna potekajo tekmovanja v futsalu, gostujejo po športnih dvoranah po Sloveniji, ne glede na to, ali so gostujoča ali domača ekipa. Na srečo nas ne glede na lokacijo tekem pogosto spremlja veliko navija- čev. Načrti naše Občine že vrsto let predvidevajo izgradnjo nove moderne športne dvorane, ki pa se, razen pripravljenega projekta, nikamor ne premakne. V Zvezi športnih organizacij Do-brepolje smo se že na skupščini v letu 2012 dogovorili, da občinskemu vodstvu predlagamo, da preveri možnost postavitve cenejšega montažnega objekta, ki bi v prihodnje zadoščal za nadomestitev precej dotrajanega objekta sedanje telovadnice. Da bi se izognili velikim stroškom obnove obstoječe dvorane osnovne šole, ki bo potrebna v prihodnje, če ne bo nadomestnega objekta, smo predlagali preveritev možnosti izgradnje začasne rešitve (montažnega objekta, ki cenovno ne bi bil tako zahteven in bi po ocenah predstavljal le desetino cene nove dvorane po sprejetem projektu). Takšna rešitev bi zadoščala za potrebe najmanj v srednjeročnem obdobju na področju športa v občini Dobrepolje. S tem člankom ne želim polemizirati z dosedanjimi različnimi dolgoletnimi obljubami o skorajšnji izgradnji športne dvorane. Želim predvsem, da bi se zavedali realnega dejstva, kje smo s športno infrastrukturo v naši občini v primerjavi z drugimi občinami. Hkrati pa pričakujem, da bodo pristojni danes in v prihodnje naredili, kar je potrebno za uresničevanje interesov občanov Dobrepolja, za kar občina ne nazadnje tudi obstaja. Če že ni sredstev za izgradnjo objekta skladno z že sprejetim in dragim projektom, katerega izgradnja se vsako leto odmika še bolj v daljno prihodnost, bi lahko poiskali začasno rešitev, ki bi zadostila razvoju občinskega športa najmanj za naslednje 10-letno obdobje. Futsal klub Dobrepolje igra vse domače tekme v medobčinskem tekmovanju v telovadnici Dobrepolje le za starost 7 in 9 let. Vse druge »domače« tekme odigrajo ekipe v najeti športni dvorani v Velikih Laščah, za vse starostne kategorije tekmovalcev do 11 let, ki tekmujejo v medobčinski ligi, ter do 13, 15, in 18 let, ki tekmujejo v 1. Slovenski futsal ligi in članski konkurenci, ki v letošnjem letu na novo tekmuje v 2. Slovenski futsal ligi. Če bi nam sosednja občina odpovedala gostoljubje, bi se morali voziti v okolja, ki so oddaljena 20 kilometrov in več, če bi sploh dobili proste termine, kar bi še otežilo naše delovanje in povečalo stroške. Posamezne treninge za člansko ekipo že sedaj izvajamo v dvorani v Velikih Laščah v poznih večernih urah, saj drugih prostih terminov ni. Kljub pričujočim težavam se posamezne ekipe Futsal kluba Dobrepolje z veliko volje in s trdim delom uspejo uvrščati v najvišja zaključna tekmovanja v državi. Da je strokovno delo v Futsal klubu Dobrepolje kakovostno, kažejo tudi pozivi Nogometne zveze Slovenije v reprezentanco Slovenije, in sicer v starosti do 18 let je bilo do sedaj povabljenih 5, v starosti do 21 let pa 1 naš član. Tekmovalni športi niso le stvar posameznih zanesenjakov, ampak tudi stvar nacionalnega ali tudi lokalnega ponosa, kar so pokazali tudi odzivi v Sloveniji v preteklih dneh ob uspehih naših športnikov na zimskih olimpijskih igrah. Ponos ob njihovih dosežkih se sedaj po končanih igrah preveša v realnost, ki kaže, v kako težkih pogojih dosegajo tako izjemne rezultate. Tudi športniki naše občine so dosegali in dosegajo izjemne rezultate na različnih področjih. Tako je med drugim Futsal klub Dobrepolje v letu 2013 gostil finale mladih nogometašev do starosti 13 let, kjer je dosegel 2. mesto v državi (že drugič v štirih letih) ob obisku več kot 250 gledalcev in navijačev, v »domači dvorani« v Velikih Laščah. Za koliko generacij mladih in koliko let še bo »domača dvorana« ostala zapisana v narekovajih? ♦ Ali je bilo vse narejeno, kar je bilo plačano? (1. del) Slavc Palčar, član OS občine Dobrepolje (1998-2014) »Vreme je namreč eden od podatkov iz gradbenega dnevnika in je verjetno tudi edini podatek, za katerega si upam trditi, da je resničen in verodostojen.« Občinska uprava si vsako leto pred pripravo osnutka proračuna zada le en cilj. Ta je, da je treba na posameznem področju potrošiti toliko in toliko denarja. In prav toliko ga župan predvidi v proračunu. Če ga med letom zmanjka za določene namene, župan naredi prerazporeditev. Povsem preprosta zadeva. V nekaterih primerih pa so kot posledica določanja zgornjih zneskov za določene dejavnosti zneski napisani v pogodbah. Nekje med ostalim besedilom v večletnih pogodbah običajno piše: »Vrednost pogodbenih del znaša cca toliko in toliko €.« Znesek je tudi izhodišče za določanje višine proračunske postavke, za točno določen namen. Običajno je zraven še pripis, koliko DDV-ja je pripisano k znesku in če ni, koliko % bo znesek višji zaradi obračunane davčne stopnje. Pogodbe so običajno sestavljene in podpisane pred začetkom del in trajajo lahko tudi daljše časovno obdobje. Pogodbe so tudi osnova za nadaljnje finančno poslovanje. Za izvajanje letnega vzdrževanja in zimsko službo na občinskih cestah in javnih površinah ter o izvedbi ostalih del na cestni infrastruktur ima Občina podpisani dve pogodbi. Obe pogodbi je podpisal aktualni župan, Janez Pavlin. Na prvi je datum podpisa 12. 7. 2007 in je istega dne tudi stopila v veljavo. Njena veljava pa je bila štiri leta oziroma za obdobje 2007-2011. Druga pogodba je bila podpisana 22. 8. 2011 za obdobje 2011-2015. Osnovne pogodbene sestavine in določbe so si podobne. Ni bistvenih razlik med prvo in drugo pogodbo. Mogoče le to, da je bilo pri prvi pogodbi kot »zastopnik naročnika« vpisano ime Anton Rus, v drugi oziroma tej, ki je še sedaj v veljavi, pa je kot »pooblaščeni zastopnik naročnika« vpisano ime Tatjana Dečman Žagar. Pri snovanju prve pogodbe je sodeloval Anton Rus, pri slednji pa Tatjana Deč-man Žagar. Običajno zastopniki naročnika sodelujejo tako v proceduri izbora kakor vseh postopkih, na podlagi katerih temelji pogodba. Tudi pri izbiri izvajalca. Ena od glavnih sestavin vsake pogodbe je tudi denarni tok oziroma cena. V »našem« primeru je v prvi pogodbi za obdobje 2007-2011 napisano, da »vrednost pogodbenih del znaša 111.000 € letno«, v drugi pogodbi za obdobje 2011-2015 pa piše, da je letna pogodbena cena z »vključenim popustom« 312.529,80 €. Cena osnovne cene je določena v predračunih, katerih pa ne posedujem. Razlika v ceni je velika. Zastavil sem si vprašanja: Zakaj tolikšna razlika? Kje bi lahko bili vzroki? Ali je sedanje vzdrževanje napram vzdrževanju iz preteklih obdobij 2x bolj kakovostno? Ali se je cestna infrastruktura povečala za 200 %? So se spremenili standardi, cene ...? Zaradi vseh nejasnosti in zaradi vprašanj, na katera nimam odgovorov, sem si zadal, da se malo poglobim v to pomembno in za nekatere očitno tudi donosno področje. Izredno veliko denarja se namreč namenja za izvajanje vzdrževanja občinskih cest. Seveda, saj v pogodbi piše, koliko se lahko zapravi. V pogodbi tudi piše, da mora izvajalec vsako leto za naslednje leto pripraviti plan vzdrževanja. Zahteval sem ta program. Na podlagi tega programa bi si lahko ustvaril jasnejšo sliko. Tam, v programu, naj bi namreč pisalo, kaj in kako se bo vzdrževal posamezen cestni segment, kje naj bi bile prioritete in kaj je pomembno za prometno varnost. A ga nisem dobil. Morebiti ga niti nimajo. Posredno sem izvedel, da bo samo ročno in ostalo »krpanje« makadamskih cest občino v tem letu »košta-lo« nekaj manj kot 100.000,00 €. Za pregled sem potreboval podatke in dokumentacijo. To so računi, dobavnice, pogodbe, aneksi k pogodbam, aneks na aneks ... Imel sem težave s pridobivanjem dokumentacije, a na koncu sem od občinske uprave proti plačilu le prejel zahtevano. Več kot 500 fotokopij z razno raznimi podatki. Zanimivo branje. Pod drobnogled sem vzel račun št.: IR-2012-01412 z dne 3. maj 2012, naslovljen na Občino Dobrepolje. Na računu je podatek, da zapade v plačilo 2. junija istega leta in da se nanaša za opravljeno storitev po dobavnicah - gradbenih dnevnikih od 1. 4. 2012 do 30. 4. 2012. Navedeno je tudi, da je podlaga za izplačilo v pogodbi/dobavnici s št.: 0302-1/2011,2011-16. Po datumu iz prejemne štampiljke je razvidno, da je račun na Občino prispel 4. 5. 2012. Označen je tudi z drugimi signirnimi znaki, kot npr. iz katerih PP (proračunske postavke) naj se izvede plačilo. Prav tako je račun opremljen z vsemi drugimi potrebnimi oznakami in podpisi odgovornih kot npr; kdo je račun pregledal, kdo je plačilo odobril, kdo je račun likvidiral in kdaj je bil račun plačan. K računu so kot priloga in dokaz, da je bilo delo opravljeno oz. izvedeno, priloženi tudi gradbeni dnevniki s podatki, katerega dne je bilo delo izvedeno, kakšno vreme je bilo tistega dne, koliko delavcev in vodilnih je delo opravljalo, s kakšno mehanizacijo so delo opravljali in kakšna dela ter na kateri lokaciji so delo opravljali. Vsi gradbeni dnevniki so podpisani, tako s strani izvajalca in odgovornega vodja del kakor tudi s strani odgovorne osebe naročnika, torej Občine. Vse priloge se nanašajo na dela na lokalnih cestah (LC) in javnih poteh (JP). Račun za vzdrževanje makadamskih LC in makadamskih JP je »težak«, 116.183,69 €. V znesku je že vštet 20 % DDV in upoštevan »dobrohotni« popust izvajalca v višini 10 %. Že na prvi pogled je znesek v višini 116.183,69 € izstopal od ostalih računov. Predvidevam, da je v znesku zajet tudi porabljen gradbeni material, čeprav me ne bi presenetilo, če bi bila za material izdana še kakšna faktura ali pa naročilnica in bi se strošek prikazoval ločeno. Da bi dobil podrobno sliko in da bi videl in vedel, kaj vse je bilo opravljenega za zgoraj navedeni znesek, sem račun in priloge podrobno pregledal in razčlenil. V gradbenih dnevnikih, ki so osnova za obračun in podlaga za izplačilo, piše: List št.: LC9 - 5. aprila leta 2012 je bilo vreme spremenljivo. Z delom so začeli ob 700 in končali ob 1500. Na delu je bil 1 vodstveni delavec in 2 delavca za gradbena dela. Pri svojem delu so uporabljali 1 poltovor-njak, 2 kamiona in 1 greder. Na makadamski cesti na relaciji »Pri Cerkvi-Rapljevo« so strojno zgramozirali 1500 m cestišča. List št.: LC8 - Tudi 6. aprila leta 2012 je bilo vreme spremenljivo. Z delom so začeli ob 700 in končali ob 1500. Na delu je bila ista ekipa kot prejšnji dan, 1 vodstveni delavec in 2 delavca za gradbena dela. Pri svojem delu so uporabljali 1 poltovornjak, 2 kamiona in 1 greder. Na makadamski cesti na relaciji »Pri Cerkvi-Rapljevo« so strojno zgramozirali 1500 m cestišča. List št.: LC7 - Vreme 10. 4. je bilo spremenljivo. Z delom so začeli ob 700 in končali ob 1500. Na delu je bil 1 vodstveni delavec in 2 delavca za gradbena dela. Pri svojem delu so uporabljali 1 poltovornjak in 2 kamiona. Opravljali so ročno »krpanje« makadamskega vozišča. Kot lokacijo opravljanja dela so navedli »Mala vas« ter v obračun napisali, da so ročno pokrpali 1400 m2 cestišča. Potem so delo nadaljevali še na drugem koncu občine, v Rapljevem. Tam so ročno pokrpali še 2450 m2 cestišča. List št.: LC6 - Vreme 11. 4. je bilo sončno. Z delom so začeli ob 700 in končali ob 1500. Na delu je bil 1 vodstveni delavec in 2 delavca za gradbena dela. Pri svojem delu so uporabljali 1 poltovornjak in 2 kamiona. Opravljali so ročno »krpanje« makadamskega vozišča. Kot lokacijo so navedli »Tržič pri transformatorju« in dela izvedli na površini 600 m2 in istega dne »krpanje« makadamskega vozišča izvedli še v »Ponikvah« na površini 3.500 m2. List št.: JP5 - 12. 4. je bilo vreme sončno. Z delom so začeli ob 700 in končali ob 1500. Na delu je bil 1 vodstveni delavec in 2 delavca za gradbena dela. Pri svojem delu so uporabljali 1 poltovornjak in 2 kamiona. Opravljali so ročno »krpanje« makadamskega vozišča. Kot lokacija izvedenih del je v gradbenem dnevniku navedeno, da so krpali luknje na makadamski cesti v Bruhanji vasi v izmeri 1400 m2 in na poti od Podgorice do šole v izmeri 1400 m2. List št.: JP4 - Tudi 13. 4. 2012 je bilo sončno. 1 vodstveni delavec in 2 delavca za gradbena dela so z delom začeli ob 700 in končali ob 1500. Uporabljali so 1 poltovor-ni avtomobil in 2 kamiona. Ročno krpanje makadamskega vozišča so izvedli v Kompoljah od h. št. 131 do h. št. 132 v izmeri 2250 m2. Delo so nadaljevali na makadamski cesti Četež-Tržič in zakrpali luknje na makadamskem vozišču v izmeri 6000 m2. List št.: LC5 - 16. 4. je bilo vreme sončno. K delu so pristopili ob 700 in ga končali ob 1500. Na terenu je bil 1 vodstveni delavec in 2 delavca za gradbena dela. Za prevoz in razvoz materiala so uporabljali 1 poltovornjak in 3 kamione, v pomoč pri delu pa so uporabili 1 greder. Strojno gramo-ziranje makadamskih vozišč so opravljali v Ponikvah v izmeri 2000 m in pri domu v Ponikvah v izmeri 1000 m. List št.: LC4 - 17. 4. se je vreme nekoliko poslabšalo in je bilo tega dne spremenljivo. Ekipa v sestavi 1 vodstvenega delavca in 2 delavcev za gradbena dela je z delom začela ob 700 in končala ob 1500. Od strojev so uporabljali 1 poltovornjak, 2 kamiona in 1 greder. Opravljali so strojno gramoziranje vozišča v Mali vasi v dolžini 350 m. List št.: JP3 - Istega dne 17. 4. 2012 je ekipa v enaki sestavi, 1 vodstvenega delavca in 2 delavcev za gradbene zadeve, nadaljevala dela ob enakih vremenskih pogojih (v gradbenem dnevniku piše, da je bilo vreme spremenljivo) na drugi lokaciji. S strojno podporo 1 poltovornega vozila, 2 kamionov in 1 grederja je strojno gramozi-rala makadamska vozišča v Bruhanji vasi, po izmeri 700 m, in od Podgorice do šole v dolžini 350 m. List št.: LC3 - Naslednjega dne 18. 4. 2012 je ob sončnem vremenu ekipa pristopila k delu ob 700 in ga zaključila ob 1500. Ob podpori mehanizacije - 1 poltovornega vozila, 2 kamionov in 1 grederja - je ekipa pristopila k delu gramoziranja makadamske ceste iz Zagorice proti Jauham v dolžini 2700 m in z delom nadaljevala od Jauh do Tisovca v dolžini 2400 m. List št.: LC2 - Vreme 20. 4. je bilo sončno. Z delom so začeli ob 700 in končali ob 1500. Na delu je bil 1 vodstveni delavec in 1 delavec za gradbena dela. Pri svojem delu so uporabljali 1 poltovornjak in 1 kamion. Opravili so ročno »krpanje« makadamskega vozišča na lokaciji Jauhe-Tisovec (površine 2100 m2). Iz istega gradbenega dnevnika je razvidno, da so na isti lokaciji tudi strojno gramozirali makadamsko cesto na površini 700 m2. List št.: JP2 - Vreme 24. 4. 2012 je bilo spremenljivo. Ekipa v sestavi 1 vodstvenega delavca in 3 delavcev za gradbena dela je z delom začela ob 700 in končala kot običajno ob 1500. Pod rubriko »izvajalčevi stroji« je navedeno, da so imeli na terenu 1 poltovornjak, 2 kamiona in 1 greder. Tega dne so gramozirali makadamska vozišča v Bruhanji vasi pri čistilni napravi (300 m), v Kompoljah (750 m), v Podpeči pri cerkvi (500 m) in na relaciji Čatež-Tržič (500 m). Vsega skupaj so tega dne zgramozirali 2050 m makadamskega cestišča. List št.: JP1 - Kot je razvidno iz gradbenega dnevnika, je bilo 25. 4. leta 2012 vreme spremenljivo. Delo se je za vzdrževalce naših makadamskih cest začelo kot običajno ob 700 in končalo ob 1500. Na terenu je bil 1 vodstveni delavec in 3 delavci za gradbena dela. Pri delu so si pomagali z 1 polto-vornjakom, 3 kamioni in 1 grederjem. Kot je v »sporočilu naročniku« zapisano, je ekipa s stroji gramozirala makadamsko cesto na relaciji »Čatež-Tržič« v dolžini 1600 m in nato še na lokaciji »Čatež pri trafo postaji« v dolžini 200 m. List št.: LC1 - Dne 25. 4. 2012 so bili vzdrževalci zelo delavni. Zato so spisali in k računu priložili še en gradbeni dnevnik. Tudi tu so zapisali, da je bila ekipa sestavljena iz 1 vodstvenega delavca in 3 delavcev za gradbena dela. Kot delovne pripomočke so uporabljali 1 poltovornjak, 3 kamione in 1 greder. Zapisali so, da so strojno gramo-zirali makadamsko cesto »Rapljevo-Vrbo-vec« v dolžini 650 m in makadamsko cesto na relaciji Rapljevo-Pri Cerkvi v dolžini 1100 m. Za obračun je vzdrževalec cest opravil povzetek s količinskimi podatki. Na makadamskih LC so v mesecu aprilu leta 2012 strojno gramozirali 13.900 m t/m vozišč in ročno pokrpali makadamska vozišča na 10.050 m2. Izvajalec vzdrževanja je v spe- ■i Reportaža o starih zapuščenih hišah Nedavno sem začel z reportažo o starih zapuščenih hišah, zato iščem lastnike, ki bi me sprejeli in mi dovolili posneti notranjost hiš. Zanimajo me predvsem zaprašeni prostori z razpokanimi stenami, prepleskanimi z motivi iz obdobja naših dedkov in babic, v katerih so ostali stari predmeti in pohištvo. Vsi, ki bi mi hoteli pomagati, me lahko pokličete na številko: 031 869 215. Hvala že vnaprej! Olivier Grandovec cifikaciji tudi navedel, da so strojno gra-mozirali 4.900 t/m makadamskih JP in da so ročno »pokrpali« tudi JP na površini v izmeri 11.050 m2. Skupaj to pomeni, da je bilo aprila l. 2012 gramoziranih 18.800 m ter ročno pokrpanih 21.100 m2 površin na LC in JP. Tako kot vzdrževalec občinskih cest sem tudi jaz sešteval, delil, množil. In moj končni rezultat precej odstopa od tistega, ki ga je predložil vzdrževalec. Dobil sem drugačen izračun. Samo za razliko med izvedenim in plačanim po skupni specifikaciji je bilo meseca aprila zaračunanega za 1650,00 € več dela, kot je bilo opravljenega in ga je prikazano v gradbenih dnevnikih. Dopuščam možnost, da je pri izračunu prišlo do napake v računski operaciji oziroma povzemanju nepopolnih podatkov, potrebnih za obračun. Toda, zakaj je izračun narejen ravno na škodo občine? Iz gradbenega dnevnika z dne 12. 4. 2012 je razvidno, da je ekipa za vzdrževanje makadamskih LC in JP popravljala makadamsko cesto na Vidmu. Ročno so krpali udarne jame na makadamski cesti od Podgorice do šole. V gradbenem dnevniku je tudi zapisano, da so 17. 4. to isto makadamsko cesto strojno gramozirali. Kot podatek za obračun je navedeno, da je bilo gramozira-nje izvedeno na cestišču, ki v dolžino meri 350 m. Luknje pa so na tej isti cesti krpali na površini 1400 m2. Znesek za plačilo 3500,00 €. Dejstva pa so povsem drugačna. Podatki iz uradnih evidenc (BCP in Odlok o kategorizaciji občinskih cest v občini Do-brepolje Ur. l. RS št: 64/00) izkazujejo, da je celoten odsek (od Podgorice z navezavo na cesto Videm-Mala vas) res dolg 350 m, a makadamskega cestišča na tem odseku je le 195 m. In predmet popravila oz. vzdrževanja je bilo le makadamsko cestišče. Makadamsko cestišče v dolžini 195 metrov po površini tudi ni veliko 1400 m2, ampak manj kot 800 m2. Razlika je kar očitna. Tako v dolžini kakor v površini. Seveda pa tudi v denarju. Občina je samo v tem primeru zaradi »prirejenih in netočnih izmer« popisa, ki odstopa od dejanske situacije na terenu in glede na izvajalčev popis opravljenega dela, plačala 1500,00 € več, kot je bilo dejansko opravljenega dela. Naj za primerjavo navedem, da je popravilo (gramoziranje in ročno nasipanje udarnih jam + nasipni material) ovrednoteno z 10 €/tm. Zato je brskanje »po gradbenih dnevnikih in računu« v nadaljevanju postalo nadvse zanimivo. Ta opisan primer, da pri izračunih, poračunih in računskih operacijah nekaj »ne štima«, seveda ni edini. Poleg finančnih podatkov, ki so sestavina obračuna in posledično plačila, so zanimivi še ostali podatki. Iz prilog gradbenih dnevnikov je mogoče razbrati, da je bil mesec april nadpovprečno suh mesec. Skoraj brez padavin. Vreme je namreč eden od podatkov iz gradbenega dnevnika in je verjetno tudi edini podatek, za katerega si upam trditi, da je resničen in verodostojen. Iz gradbenih dnevnikov pa je tudi razvidno, da je izvajalec vzdrževanja cestne infrastrukture v aprilu leta 2012 največjo skrb posvečal cesti, ki poteka od struške cerkve proti vasi Rapljevo in naprej do odcepa na cesto, ki poteka do občinske meje z občino Kočevje. Na tej relaciji oz. cesti (Pri cerk-vi-Rapljevo - tako piše v gradbenem dnevniku) so delali 5., 6., 10. in 25. aprila. Polne štiri delovne dneve. V teh delovnih dnevih so zgramozirali 4100 t/m cestišča in ročno pokrpali luknje v makadamu na površini 2450 m2. Ta podatek pove, da je bila ta makadamska cesta v res obupnem stanju. Pa je ta cesta res makadamska? Kolikor jaz poznam cestno infrastrukturo, je cesta od struške cerkve čez Podtabor in naprej do zadnje hiše v Rapljevem (h. št. 30) asfaltirana. Res pa je, da je od h. št. 30 v Rapljevem do križišča oz. uvoza na cesto, katera poteka proti Vrbovcu, odsek oz. del cestišča, ki je makadamski. Makadamski del na tej celotni trasi je dolg le 625 m in ne 4100 m, kot je prikazal izvajalec v gradbenem dnevniku. Torej nekaj v izvajalčevih (iz)računih »ne drži«. Strojno gramoziranje in ročno krpanje lukenj na makadamski cesti bi bilo po zdravi kmečki logiki lahko izvedeno in izvršeno le na makadamskem cestišču v dolžini 625 m in ne na asfaltni cesti, kar so vključili v obračun. Račun in obračun namreč pokažeta, da so obračunali gra-moziranje ceste kar v njeni celotni dolžini, 4100 m. In to je občino stalo 16.400,00 €. V tem znesku je torej tudi »opravljeno« delo strojnega gramoziranja makadamskega cestišča v dolžini 3450 m, ki pa je dejansko asfaltirano. Razlika med dejansko opravljenim in obračunanim delom torej znaša 13.900,00 €. Oziroma povedano drugače, 13.900,00 € je občina plačala za opravljeno delo »gramoziranja asfaltnega vozišča«. HALOOO!! Občina je torej plačala storitev, ki je po neki razumni logiki ni bilo mogoče izvesti. Ste že slišali za fiktivne račune? To je izdaja računa za delo, ki ni bilo opravljeno, ali pa material, ki ni bil dobavljen. Pri fiktivnih računih običajno priloge izkazujejo prirejeno stanje situacije (količina materiala, kakovost izvedbe dela, izmere za izračun so nepopolne itd.). Vse s točno določenim namenom. Da se zabriše sledljivost in zaradi nepopolne situacijske slike ni mogoče dokazati kakšne »lumparije«. Če v spletni iskalnik odtipkate »fiktivni račun«, največ zadetkov dobite v rubriki »črna kronika«. In v breme proračuna občine Dobrepo-lje je izvajalec vzdrževanja LC in JP na podlagi gradbenega dnevnika le dober mesec kasneje za isto cesto - Pri cerkvi-Rapljevo - izdal še en račun. Kot izkazuje gradbeni dnevnik, so to isto cesto »ponovno« strojno gramozirali že prvi delovni dan po prvomajskih praznikih. Le dober teden po tistem, ko so »prvo gramoziranje in krpanje udarnih jam« zaključili in izstavili račun za znesek 16.400,00 €. Tokrat so delo ovrednotili na 26.000,00 €. Kot prilogo k računu so priložili gradbeni dnevnik s pripisom, da so strojno gramozirali 6500 m cestišča. Izvedena dela na tej cesti so občino glede na prikazano izvedbo v dveh mesecih stala 46.075,00 €. Dejansko pa bi bil lahko račun izstavljen le za strojno gramoziranje 625 m cestišča in za krpanje makadamskega vozišča na površini 2450 m2. Vrednost teh del je 6175,00 €, zaračunali pa so 46.075,00 €. Skupaj je bilo torej preplačano za 39.900,00 € oz. za ta znesek k računu ni priloženih verodostojnih podatkov in izračunov, ki bi plačilo tega zneska opravičevali. Zakaj je občina dela preplačala? Ker seštevek vseh prikazanih dolžin, ki so tudi izhodišče za izdajo računa in so povzeti iz gradbenih dnevnikov, pokaže, da so cesto, ki je »dejansko« dolga 4100 m, a je na njeni celotni dolžini le 625 m makadama, gra-mozirali kar 2x, v skupni dolžini 10.600 m. Ali ni mogoče malo nenavadno, da je na računu in v prilogah prikazano, da so strojno gramozirali cestišče, ki je po dejanski situaciji v skoraj 85 % asfaltirano? Ali ni mogoče nenavadno, da le dober teden po »prvi izvedbi dela« na tem istem odseku ponovno opravljajo gramoziranje makadamskega vozišča? Toda odgovor oz. pojasnila bo nekdo moral podati, se vam ne zdi? Dne 17. 4. so strojno gramozirali makadamsko vozišče v Bruhanji vasi. Dolžina ceste, na kateri so dela opravili, je 700 m. Znesek za plačilo 2.800,00 € je vključen v majski račun. Iz gradbenega dnevnika ni mogoče razbrati, katera LC ali JP je bila predmet obnove oz. popravila. Po podatkih iz uradnih evidenc sem razbral, da je edina makadamska JC oz. JP na področju Bruha- nje vasi, katera bi po dolžini »lahko« bila primerljiva tisti iz »gradbenega dnevnika«, cesta s št: 565 47 0. Ta cesta ima začetek v Zagorici pri h. št. 2a in se konča v Bruhanji vasi pri h. št. 1. Njena dolžina iz registra je 730 m. Po pregledu BCP (banka cestnih podatkov) sem prišel do istih podatkov. Res, da je od »obnove in strojnega gramo-ziranja« minilo skoraj dve leti, a sem se na lastne oči prepričal, da ta makadamska cesta pred dvema letoma morebiti le ni bila »strojno gramozirana«. Kakor ne nikoli prej niti kasneje. Ta »makadamska cesta« sploh ni makadamska cesta, ampak je nevzdr-ževana poljska pot. Dvomim, da je bila že kdaj nasuta. Po »cestišču« te makadamske poti pa bi lahko pasel drobnico, pa tudi za zajce bi se dalo odkositi. Pot je namreč povsem neurejena, zaraščena s travno rušo, z veliko udarnimi »jamami« in na pogled, kaj šele po »funkciji« ne daje videza makadamski cesti. Zato se mi poraja vprašanje. Ali je ta makadamska cesta aprila 2012 res bila predmet obnove? Ali bi bilo možno, da sta bila izdana le obračun in račun, delo pa ni bilo izvedeno? Preden dajem kakršne koli sodbe, naj ima občinska uprava možnost, da se izreče glede tega. Dejstvo je, da je Občina na podlagi priloženih prilog vse izstavljene račune plačala. Prav tako je tudi dejstvo, da si podatkov za svoje izračune ne izmišljam, temveč jih povzemam iz računov, obračunskih listov in iz gradbenih dnevnikov, kjer je »opisano« prikazano, kaj se je katerega dne delalo ter kakšne izmere in merske enote so bile uporabljene za obračun opravljenega dela. Po vsej verjetnosti bodo na ta zapis podani odgovori oz. pojasnila. Sem že v pričakovanju, kaj bodo v odgovoru zapisali. Škoda je le, da odgovora ne bo podal župan, saj se je pred časom »odpovedal« diskusiji z mano. Bo pa moral verjetno odgovore podati na kakšen drugačen način. Seveda bom razčlembo in pojasnjevanje »kronologije« o računu št: IR-2012-01412 z dne 3. maja 2012 zaključil. Ne izključujem pa možnosti, da se k besedi zopet »prijavim« potem, ko bom lahko prebral odgovore in pojasnila vpletenih. Mislim, da sem za začetek podal dovolj argumentov in pojasnil. Zdaj so na vrsti drugi, da se ukvarjajo s tem. Kot sem že zapisal, so na dokumentih, iz katerih sem naredil povzetek, podpisi vseh, ki so gradbene dnevnike sestavili oz. spisali, odgovornih vodij, ki so s podpisom potrdili, da je bilo delo res opravljeno, kar tudi pomeni, da izmere prikazujejo resnične in pravilne izračune. Odobritve za izplačilo je podpisoval župan, Janez Pavlin. Prav tako je na vseh gradbenih dnevnikih kot »odgovorni nadzornik oz. odgovorni nadzornik posameznih del« podpisana gospa Tatjana Dečman Žagar. Slednja je kot »pooblaščeni zastopnik naročnika« navedena tudi v pogodbi o izvajanju vzdrževanja na občinskih cestah. In njen podpis je na vseh računih v rubriki »pregledal«. Torej, oba zgoraj navedena sta račune videla. Videla sta tudi obračunske liste in videla sta tudi gradbene dnevnike. In na podlagi teh podpisov je bil denar nakazan izvajalcu. Če bi podpisniki »nakazovali« svoj denar, bi se pred odobritvijo izplačila po vsej verjetnosti bolj seznanili z »obračunskimi« podatki. Pregled in povzetek sta napravljena le na podlagi enega računa, tistega iz maja 2012, in imata dokazljivo podlago. V junijski račun »sem posegel« le v delu, ki se nanaša na izvedbo strojnega gramoziranja asfaltnega cestišča na relaciji Pri Cerkvi-Rapljevo z datumom 3. maj 2012. Izdanih računov s strani vzdrževalca cestne infrastrukture pa je bilo veliko. Več kot za 2.0 mio € je bilo izvajalcu urejanja cestne infrastrukture izplačano samo v času mandata Janeza Pavlina. Kakšna je vsebina ostalih računov in kakšne »verodostojne« izmere so bile k vsem ostalim računom priložene, mi ni poznano, saj teh informacij ne posedujem. Napovednik: V drugem delu boste lahko prebrali, kako lahko ena ekipa z vzdrževanjem makadamske ceste začne z delom istočasno (ob 700) tako v Mali vasi kakor tudi Bruhanji vasi ter delo konča istočasno (ob 1500) tako v Bruhanji vasi kakor tudi v Mali vasi, v gradbenem dnevniku pa piše, da so strojno gramozirali cesto na Vidmu. Prebrali boste tudi, kakšen tempo in delovno vnemo je moral imeti delavec za vzdrževanje lokalnih cest, če mu je uspelo v ose-murnem delovnem času popraviti kar 6850 t/m cestišča, ekipi treh delavcev pa v štirih delovnih dneh z enako mehanizacijo ni uspelo popraviti več kot 4500 t/m cestišča. Projekcija: Občinski svet občine Dobrepolje je 27. 3. 2014 sprejel Proračun za l. 2014. Od vseh prisotnih je le en svetnik glasoval »proti«. S tem je bila občinski upravi dana legitimna pravica, da začne trošiti proračunski denar. Za namen upravljanja in tekočega vzdrževanja občinskih cest je v proračunu za l. 2014 predvideno 355.000,00 €. ♦ Otvoritev prenovljenih prostorov Študentskega kluba Groš že 19. aprila V upravnem odboru Študentskega kluba GROŠ se intenzivno pripravljamo na odprtje prenovljenih prostorov našega kluba. Uroš Vodopivec, predsednik ŠK GROŠ Poleti 2013 smo začeli s temeljito obnovo notranjih prostorov in vrta. S prenovo smo pohiteli, kolikor je bilo to mogoče, in zato bomo naša vrata ponosno odprli že 19. aprila. Vsi študentje in ostali zainteresirani ste takrat prav lepo vabljeni v Grosuplje! Predsednik Študentskega kluba GROŠ je ob prenovi predstavil tudi vizijo prenovljenega prostora. Cilj prenove naših prostorov je, da postanejo stičišče domače mladine, da lahko mladim omogočimo svoj študentski kotiček bližje doma. Obnovljeni prostori bodo namreč poleg novega in modernejšega videza ponudili tudi vsebinsko prenovitev. Novi prostori nam bodo omogočili izvajanje različnih študentkih dejavnosti in projektov, zato za vas že sedaj pripravljamo najrazličnejša celotedenska dogajanja. Kot se za študente spodobi, pa bomo tam organizirali tudi vam že znane najbolj nore GROŠeve zabave. Več o naših dejavnostih pa na naši Facebook strani in na naši spletni strani www.klub-gros.com. ♦ Križi in težave s križem Ana Krajnc, dipl. fiziot., B.C.S.T., CKTP, Bownov terapevt j Pozdravljeni. Koliko od vas se je že srečalo z bolečino v križu? Kdo se pa ni? Večina nas ve, kako je videti takšna bolečina. Veliko vas ima tudi dolgoletne težave s tem. Če vas zanima, zakaj do tega pride ter kako jo lahko preprečite ali ublažite težave, berite naprej. Naj najprej povem nekaj o anatomiji hrbtenice. Hrbtenico sestavlja 32-34 vretenc, in sicer: 7 vratnih, 12 prsnih, 5 ledvenih, 5 križnih (ta so del medeničnega obroča ter so zraščena skupaj) in 3-5 trtičnih. Med dvema vretencema je medvretenčna ploščica ali disk, ki je na sredini želatinast, okrog pa ga obdaja čvrst hrustanec. Vretenca se med seboj gibljejo v sklepih, povezujejo jih vezi, vse skupaj pa premikajo mišice. Oboje skupaj je pomembno, da je hrbtenica stabilna. Hrbtenica ima obliko črke S in samo takšna oblika ji nudi optimalno gibljivost s čim manj napora. Kaj je bolečina v križu oz. kako se jo lahko občuti? Pomeni bolečino v ledvenem delu hrbtenice, ki je nastala iz različnih razlogov. Občuti se jo lahko kot: nenadno ostro bolečino (nastalo ob "napačnem gibu"), topo bolečino, bolečino, ki se širi v eno ali obe nogi, v en ali oba kolka, lahko potuje po hrbtenici navzgor ali naprej v trebuh. Če je ukleščen živec, se le-to občuti kot mravljinčenje po nogi, občutek potovanja elektrike do prstov na nogi, izguba mišične moči, izguba nadzora nad odvajanjem vode in blata (v tem primeru morate TAKOJ k nevrokirurgu ali ortopedu!!!). Zakaj nastane? Vzrokov je veliko. Najpogostejši so: dvig težkega bremena, ponavljajoči se gibi (npr.: polnjenje polic, trgovke na blagajni, delavci za tekočim trakom, delo v skladišču, dvigovanje različnih bremen ...), padci ali prometne nesreče, delo za računalnikom, starostne spremembe na hrbtenici ... Pri tem pride do preobremenitev, ki imajo različne posledice. Med blažjimi so zakrčenje mišic in bolečine v mišicah. Lahko pride do zdrsa medvretenčne ploščice, ki ima lahko za posledico ukleščenje živca ali celo zdrsne v hrbtenični kanal (kar se zgodi redko) in tako pritiska na hrbtenjačo. Pri poškodbah lahko pride do zdrsa vretenc ali zloma vretenca. Pri starostnih spremembah se pojavijo spremembe v kakovosti diskusov in izguba kostne mase, lahko se pojavi tudi osteo-poroza. Zaradi tega se lahko ob vretencih pojavijo osteofiti (zelo majhni delčki kosti), posedanje hrbtenice, zlomi, ki nastanejo sami. Predvsem zadnji dve spremembi se pojavita zelo pogosto pri tistih, ki imajo os-teoporozo. Kaj lahko storite? Tistim, ki imate sedeč poklic ali med delom izvajate ponavljajoče se gibe (sede ali stoje), dvigujete težja bremena oziroma imate prisilno držo, svetujem, da vsakih 30 minut naredite raztezne vaje (naredite in zadržite gib, ki je nasproten od vašega trenutnega položaja in zadržite vsaj 20 sekund). Če sedite ali stojite na miru, se malo sprehodite. Že 2 minuti pomeni veliko za vaše telo. Tistim, ki že imate težave s hrbtenico, svetujem redno izvajanje vaj proti bolečini v hrbtenici, vsaj 3x tedensko (idealno je vsak dan). Pijte dovolj vode ali nesladkanega čaja (vsaj 2 litra dnevno) in skrbite za gibanje (hoja, plavanje, pilates ter druge različne oblike skupinskih vadb ...). Tek ni priporočljiv, saj poveča obremenitev hrbtenice, prav tako ne dvigovanje težjih uteži. Vse našteto velja tudi za preventivo pred bolečinami v hrbtenici. Vzemite si vsak dan vsaj nekaj minut zase in naredite raztezne vaje. Z nobenim športom ne pretiravajte, sploh pa ne, če se ga lotevate kot začetnik. Priporočam tudi, da si občasno privoščite kakšno masažo ali vsaj savno in razvajanje v toplih bazenih. Kako vam lahko pomaga fizioterapevt? Fizioterapevti lahko uporabimo različne metode in tehnike, za lajšanje in/ali odpravo bolečin in drugih težav v hrbtenici. Pri starostnih in osteoporotičnih spremembah lahko težave večinoma samo ublažimo, odpraviti jih ne moremo. Če vam terapije predpiše osebni zdravnik, bodo le-te zajemale večinoma elek-troterapijo, ki vam bo ublažila bolečine. Včasih bo dodal tudi skupinske vaje, kjer se boste naučili izvajanja pravilnih vaj. Občasno osebni zdravniki predpišejo tudi trakcijo, po domače povedano raztegovanje ledvene hrbtenice, ki zmanjša pritisk na vretenca. Koliko je učinkovito? V 50 % pacienti nimajo več težav, pri nekaterih so težave zmanjšane, v nekaterih primerih je stanje nespremenjeno. Če se odločite za samoplačniške storitve, prosim, preverite, za katero terapijo se boste odločili oziroma priporočam, da izberete fizioterapevta, ki ima znanje različnih tehnik. Na razpolago imate več vrst manualnih tehnik, od obravnave mišičnih prožilnih točk, s katerimi se sprostijo mišice, do obravnave po Cyriaksu, ki predvideva prvo testiranje in določitev diagnoze in nato terapijo, do različnih mobilizacij hrbtenice. Nabor terapij je res velik. Učinkovitost je zelo velika, predvsem pri tistih fizioterapevtih, ki uporabljajo kombinacijo več tehnik. Govorimo lahko o 90 % uspešnosti. Kaj vam je na razpolago od alternativnih tehnik in ostalih pristopov, ki jih ne odobrava uradna medicina? Predvsem tu izstopata Bownova terapija in (biodinamična) kraniosakralna terapija, ki imata preverjeno zelo visok odstotek učinkovitosti. Poleg tega imata prednost pred ostalimi, saj sta zelo nežni tehniki. Od alternativnih tehnik bi priporočala še akupunkturo in različne vrste masaž. ♦ Učenci PS Struge se radi ukvarjajo s športom "Skrivnost uspeha v življenju ni v tem, da človek dela tisto, kar ljubi, temveč da ljubi tisto, kar dela." (Winston Churchill) Jan Pugelj je učenec 6. razreda. Njegov življenjski cilj je postati trener. Že kot malček se je rad ukvarjal s športom, saj si je s tem želel razvijati pljuča. Seveda mu ne pomaga samo šport, ampak tudi zdravniki. Sedaj ima že nekaj dobrih rezultatov in se trudi, da bi dosegel še več. Zdi se mu, da je za astmatike še najboljše zdravilo šport. Njegovi najljubši športni panogi sta nogomet, ki ga trenira že 5 let, in smučanje, kjer je v letošnji zimski šoli v naravi prejel diplomo Zelo dober smučar in zlato medaljo. Zahvala za njegove dosežke gre staršem, Maretu Strahu, Daniju Kaljeviču, Robiju Gačniku in Andreju Škantlju. A* * -- A ' m n v *Y*" ]f i v * JI k Kar trije naši učenci obiskujejo strelski klub Bukovec. Najstarejši med njimi je Andraž Turk, ki je učenec 8. razreda. Trenira že 5 let. Njegov največji vzornik mu je oči, ki je tudi zelo uspešen. Andraž se lahko pohvali z eno zlato, s tremi srebrnimi in z eno bronasto medaljo z občinskih prvenstev. Andražu streljanje pomeni sprostitev in kakovostno preživljanje prostega časa. Njegov brat Matic Turk je tudi član SD Bukovec. Tudi njega je navdušil njegov oči. Matic obiskuje 5. razred in tudi njemu streljanje pomeni enako kot njegovemu bratu. Trenira že 3 leta in lahko se pohvali z eno zlato in z dvema bronastima medaljama z občinskih prvenstev. Matic je med člane povabil še Tonija Meglena, ki je učenec 6. razreda. Tudi Toni je dosegel že kar nekaj uspehov, in sicer zlato in srebrno medaljo. Njegov življenjski cilj je postati agent FBI in želi si iti v ZDA. Vsi trije fantje se za podporo zahvaljujejo staršem ter Jožetu in Janezu Kaplanu. ♦ Zgoraj brata Andraž in Matic Turk, spodaj Toni Meglen Študentski klub GROŠ organizira TURNIR V STRELJANJU Z ZRAČNO PUŠKO. Turnir bo potekal v prostorih Strelskega društva Bukovec v Dobrepolju (v Jakličevem domu) v nedeljo, 27. aprila, ob 15h. V primeru večjega števila prijav bo iz Grosuplja in nazaj organiziran avtobusni prevoz. Streljalo se bo s serijsko zračno puško. Turnir bo potekal pod mentorstvom Strelskega društva Dobrepolje. Najboljši dobite kolajno in seveda GROŠevo nagrado. Predznanje ni pogoj za udeležbo. Prijavnina za člane ŠK GROŠ je 5 EUR. Prijave na info točki ŠK GROŠ vsak ponedeljek, sredo ali petek v Grosuplju in torek v Dobrepolju od 18h do 20h. Občni zbor Športnega društva Dobrepolje To je bil 18. redni letni občni zbor društva, ki se je vršil dne 28. 2. 2014 v prostorih upokojencev v Jakličevem domu. Alojz Kuplenk Najprej je predsednik ŠD Dobrepolje Alojz Kuplenk pozdravil vse prisotne, predlagal delovno predsedstvo seje in zbor je lahko začel z delom. Delovno predsedstvo je vodil Bojan Novak. Najprej je predlagal dnevni red seje. Ker ni bilo pripomb, je prebral zapisnik 17. seje. Razprave ni bilo. Nato je predsednik društva podal obsežno poročilo o delu društva v preteklem letu. V društvo je bilo vključenih 271 vadečih, ki so delovali v 12 vadbenih skupinah in opravili več kot 650 ur vadbe. Društvo je organiziralo še nekaj odmevnih športnih prireditev: odbojkarski turnir, Veter v laseh - s športom proti odvisnosti, vaški košarkarski turnir v Podpeči, športni dan v Bruhanji vasi, tekaško prireditev po Dobrepolju. Vse prireditve so bile lepo obiskane, tako s strani športnikov kot gledalcev. Stroški celotnega programa so znašali 14.495,99 evrov. Poročilo je podal tudi predsednik nadzornega odbora Roman Zabukovec in povedal, da komisija ni opazila nepravilnosti pri poslovanju. Seja se je nadaljevala s programom društva za leto 2014. Bistvenih sprememb v delovanju društva ne bo. Na novo se je oblikovala vadbena skupina z nazivom funkcionalna vadba, ki že poteka in je sestavljena iz tekačev. V jesenskem delu bo ta skupina razširjena in se bo vanjo lahko vključil vsakdo, do popolnitve skupine. V malem nogometu je planirana samo ena skupina - predvsem veterani. Bo pa še vedno obstajala članska skupina, ki bo tekmovala na občinski ravni in izven občine. Prav tako se ohranjajo vse športne prireditve, ki so bile organizirane že v preteklih letih. Za izpeljavo programa se predvidevajo sredstva v višini 12.700,00 evrov. Društvo jih bo pridobilo iz občinskega proračuna, z donacijami in s članarinami. Posebne razprave ni bilo. Člani zbora so poročila in plan za leto 2014 soglasno potrdili. ♦ Nova kolesarska sezona je pred vrati. Kolesarsko društvo Grosuplje je na letnem zboru članov predstavilo plan kolesarskih akcij za leto 2014, ki zajema tri odmevne prireditve: - 16. Maraton treh občin, ki bo 1. junija 2014 - 7. Vzpone na Gradišče pri Stični - 5. Vzpone na Peč O 16. maratonu vas bomo podrobno seznanili v naslednji številki, danes pa vas vabimo na sezonski kolesarski akciji: 7. kolesarsko akcijo »VZPONI NA GRADIŠČE« (Lavričeva koča na Gradišču nad Šentvidom pri Stični), ki jo Kolesarsko društvo Grosuplje organizira skupaj s Planinskim društvom Šentvid pri Stični. Akcija se začne v soboto, 5. aprila, in bo trajala do 21. septembra 2014. V tem času se lahko povzpnete na Gradišče kar 170-krat. Kolesarka in kolesar, ki se bosta največkrat povzpela na Gradišče in se največkrat vpisala v knjigo vzponov, bosta na zaključni prireditvi še posebej nagrajena. Enako velja za najmlajše in najbolj izkušene udeležence, družine itd. Za 15. in 30. vzpon prejmejo udeleženci posebno nagrado. Udeleženci akcije se ob plačilu startnine 15 evrov vpišejo v knjigo vzponov in prejmejo evidenčni kartonček. Ob vsakem vzponu na svoj kartonček odtisnejo štampiljko z datumom vzpona, odtrgajo del kupona pod zaporedno številko vzpona in ga oddajo v zabojček pri koči. Dnevno šteje samo en vzpon. V soboto, 5. aprila, bo društvo organiziralo otvoritveno vožnjo s startom ob 10. uri. Zbirališče bo na parkirišču pri društvenem prostoru v Grosuplju. V nedeljo, 28. septembra, bo organiziran kronometer s startom v Ivančni Gorici in ciljem pri Lavričevi koči na Gradišču. Tega dne bo zaključna prireditev s podelitvijo priznanj. Nagrade: 10 vzponov - bronasta medalja, 20 vzponov - srebrna medalja, 30 in več vzponov - zlata medalja. »5. vzpone na peč« (v sodelovanju s kmečkim turizmom »Giovanni« na Peči) Akcija se začne v nedeljo, 30. marca, in bo trajala do 21. septembra 2014. V tem času se lahko povzpnete na Peč kar 176-krat. Udeleženci akcije se ob plačilu startnine 10 evrov evidentirajo v knjigi vzponov in dobijo evidenčni kartonček. Ob vsakem vzponu se vpišejo v knjigo, ki je v gostišču. Nagrade: 10 vzponov - bronasta medalja, 20 vzponov - srebrna medalja, 30 in več vzponov - zlata medalja. Podrobne informacije bodo objavljene na: http://www.kolesarsko-drustvo-grosuplje.si/ Dobrodošli v naši družbi! Kolesarsko društvo Grosuplje KINO DOBREPOLJE - KINOPROGRAM MAJ 2014 PETEK, 23. MAJ, OB 18. uri ameriški animirani film za otroke PETEK, 4. APRIL, OB 18. uri ameriški mladinski pustolovski film SPREHOD Z DINOZAVRI KRATKA OZNAKA: Navdihujoča in poučna prazgodovinska pustolovščina nas popelje 70 milijonov let v zgodovino, ko so svetu vladali dinozavri. Čeprav je radovedni Paki najmanjši v svojem gnezdu, ga ni strah nobene pustolovščine, vedno pa lahko računa na pomoč prijateljice Brine in zobatega ptiča Aleksa. Skupaj se morajo soočiti z neizprosnimi gozdnimi požari, divjimi rekami, boji za prevlado v čredi in s krvoločnimi plenilci, ki na vsakem koraku prežijo na neprevidne žrtve. Ko požrešni Temni princ ujame in pokonča Pakijevega očeta, mora mladi naslednik poskrbeti za varnost in preživetje tropa. DOLŽINA: 1 ura, 15 MINUT. LEGO FILM KRATKA OZNAKA: Priljubljene kockaste igrače za mlade in stare se v prvem celovečernem filmu soočajo z nepredstavljivo nevarnostjo, ki bi lahko za vedno uničila njihov svet. Rešitev najdejo v preprostem gradbincu Emmetu, ki ga po spletu nenavadnih naključij zamenjajo za zadnjega velikega mojstrskega sestavljavca. S pomočjo modrega čarodeja, prikupne mladenke, Batmana in kopice drugih čudaških Lego figuric se Emmet poda na največjo pustolovščino svojega življenja. Toda če želi premagati zlobnega tirana, ki želi za vedno zlepiti vse kocke, mora naključni junak pozabiti na strah in svoji domišljiji pustiti proste roke. DOLŽINA: 1 ura, 40 MINUT. PETEK, 25. APRIL, OB 16. uri ameriški pustolovski film HOBIT - SMAUGOVA PUŠČA KRATKA OZNAKA: V drugem delu nadaljujemo popotovanje druščine škratov in hobita Bilba, ki se morajo na poti proti Samotni gori prebiti preko temačnega gozda Mrkolesja, polnega smrtonosnih velikanskih pajkov in neprijaznih gozdnih vilincev. Številne drzne avanture in divji spopadi jih vodijo vedno bliže k največjemu preizkusu njihovih spretnosti in poguma - soočenju z neusmiljenim zmajem Smaugom. Medtem vešč Gandalf raziskuje skrivnost nepričakovanega vstajenja temačnih sil iz preteklosti, ki želijo znova preplaviti svet in si ga pokoriti. DOLŽINA: 2 uri, 41 MINUT. CENE VSTOPNIC ZVIŠANE ZA 1 EUR. Kogar imaš rad, nikoli ne umre, vemo, da še vedno nekje daleč, daleč večno živi... ZAHVALA ob smrti VIDE HRIBAR iz Sp. Slivnice, rojene v Kompoljah V 86. letu starosti nas je zapustila draga mama, babica in prababica. Vedno nas bo spremljala njena globoka vera v Boga, veselje do življenja, dela in urejenosti, veselje do vsega lepega ter njena jasna in odločna beseda. Hvala vsem, ki ste ji v življenju storili kaj dobrega, jo pospremili k večnemu počitku in se je še spominjate v molitvi. hčerke Vida, Erna in Andreja z družinami Kjer koli sta, povsod sem jaz z Vama, povsod je z Vama moj pozdrav in kjer sem jaz, sta tudi Vidve z menoj, zato ne mislita, da sem sam ostal. (K. D. Kajuh) ZAHVALA Ob tragični, boleči in mnogo prerani smrti ZARIKE in MOJCE ŠUŠTAR se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste za njiju molili, ju kropili ter se tako v velikem številu od njiju tudi poslovili. Hvala vsem za darovano cvetje, sveče, darove za cerkev in darove za svete maše. Hvala vsem sorodnikom, vaščanom, sosedom, prijateljem, znancem in vsem dobrim ljudem iz Dobrepolja, ki ste nam v teh težkih trenutkih stali ob strani in nam izrekali besede tolažbe. Hvala vsem medicinskim sestram Pediatrične klinike, ki ste za Zariko skrbele z vsem srcem v zadnjih dneh njenega življenja. Hvala cvetličarni Lilija za opravljene pogrebne storitve. Hvala župnikom Francu Škulju, Francu Novaku in Milanu Kavčniku za opravljena pogrebna obreda ter moškemu pevskemu zboru za doživeto odpete pesmi. Hvala vsem sodelavkam in sodelavcem podjetja Pliva ter hvala vsem otrokom, staršem, vzgojiteljici in učiteljicama 1. razreda OŠ Dobrepolje. Hvala vsem in vsakemu posebej, ki ste ju imeli radi in z njima preživljali čas ter jima polepšali trenutke življenja. Zarika in Mojca ... mnogo prezgodaj sta odšli, ker Bogu sta bili všeč, a žal vaju vrniti nam ne more več. Skupaj sta živeli in skupaj odšli, nam pa ostali so le spomini, ki nikoli na vaju ne bodo minili. Žalujoči: vsi njuni Upanje v človeškem srcu je podobno plutovini v vodi. Lahko jo potisnemo na dno, vendar vedno splava na površje. Kar živi, umre, da se iz časnosti prelije v večnost. (W. Shakespeare) ZAHVALA ob boleči izgubi našega dragega moža, očeta, brata, ata, pradedija MAKSIMILIJANA VIDMARJA (8. 12. 1929-18. 2. 2014) Iz srca se zahvaljujemo vsem za izrečena sožalja, besede tolažbe, podarjene sveče, cvetje in darove. Hvala vsem, ki ste ga prišli kropit, in vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. Za opravljen pogrebni obred se zahvaljujemo Lovski družini Struge, ZŠAM-u Grosuplje, prijateljem lovcem in čebelarjem. Hvala tudi vsem govorcem za lepe besede slovesa, rogistom in pevcem. Hvala vsem vam, ki ste nam stali ob strani v teh žalostnih trenutkih. Iskreno se zahvaljujemo prav vsakomur, ki se nas je dotaknil tako ali drugače. Izgubili smo res prečudovitega človeka. Vsi njegovi, ki upamo, da se s svojim dragim atom v večnosti srečamo. Ni smrt tisto, kar nas loči, in življenje ni, kar druži nas. So vezi močnejše, brez pomena zanje so razdalje, kraj in čas. ZAHVALA ob prerani boleči izgubi dragega moža in očija ROBERTA ŠKANTLJA (1965-2014) se toplo zahvaljujemo vsem, ki ste nam v trenutkih žalosti stali ob strani in izrekli sožalje ter veliko tolažilnih besed. Še posebej se želimo zahvaliti vsem sosedom in vaščanom Podgore za izjemno velikodušno pomoč. Hvala gospodu župniku za lep pogrebni obred ter hvala moškemu pevskemu zboru za ganljivo petje. Hvala cvetličarni Lilija za prijazno pomoč in organizacijo pogreba. Iskrena hvala vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji tuzemski poti. Naj v Gospodu mirno počiva njegova duša! Vsi njegovi STE UJETNIKI NOREGA RITMA ŽIVLJENJA? STE UTRUJENI, IZČRPANI, LE S TEŽAVO DOSEGATE ZASTAVLJENE CILJE? VAM TELO ŠEPETA, DA POTREBUJETE SPROSTITEV, POBEG PRED VSAKODNEVNIM STRESOM? SALON SPROSTITVE ZARJA je pravi naslov za Vas! Nudim: * KLASIČNO MASAŽO CELEGA TELESA * DELNO MASAŽO * REFLEKSNOCONSKO MASAŽO STOPAL IN DLANI • PEDIKURO (medicinsko, klasično, kraljevo) Vzemite si čas zase! Pridem tudi na dom. Nina Kastelic s.p. | Zagorica 10 | 031/603-493 - polaganje Bartol Ivan s.p. - brušenje Nova pot 29 - lakiranje 1291 Škofljica - laminati GSM: 041 / 877-122 HITRO • UGODNO • KVALITETNO /s ' \\. V jW!r S V L \ Aktualne novice, dogodki, prireditve In še več na spletnih straneh občine Dobrepolje http://www.dobrepolje.sl/ Vabila na dogodke, ki se odvijajo v občini Dobrepolje, lahko društva, klubi in občani pošilja te tudi na elektronski naslov dogndkicä)dohrrpnljr.si. VABILO NA CEPLJENJE PSOV PROTI STEKLINI CENA CEPLJENJA NA TERENU: PONOVNO CEPLJENJE: 31,42 € • PRVO CEPLJENJE: 61,32 € Ob cepljenju OBVEZNO prinesite s seboj knjižico o cepljenju psa in EMŠO zaradi vpisa letošnjega cepljenja in potrditve knjižice. Cepljenja izven navedenega razporeda se opravlja: vsak delavnik od 8.00 -19.00, v soboto od 8.00 -12.00 v Veterinarski ambulanti BUBAd.o.o., Rožna dolina 5, Grosuplje. Dodatne informacije o cepljenju in zdravljenju lahko dobite na tel.: 01/7864-658, dežurna št.: 051/619-524, 051/363-997 VETERINARSKA AMBULANTA BUBA d.o.o., Rožna dolina 5, Grosuplje OBJAVLJA RAZPORED OBVEZNEGA CEPLJENJA PSOV PROTI STEKLINI ZA LETO 2014 ZA OBMOČJE OBČINE VIDEM DOBREPOLJE 14.04.2014-PONEDELJEK 16.30 Zdenska vas pri gasilskem domu 17.00 Cesta pri vaškem domu 17.30 Predstruge pri železniški postaji 18.00 Ponikve pri gasilskem domu 15.04.2014 -TOREK 17.00 Videm pri kmetijski zadrugi 17.30 Podpeč na igrišču 17.45 Podgora pri Godec Dušanu 18.00 Kompolje pri gasilskem domu 16.04.2014- SREDA 16.00 Bruhanja vas pri Zabukovec (Jožefovi) 16.30 Zagorica na igrišču 16.45 Podgorica pri Šuštar Janezu (Pečnik) 17.15 Mala vas pri Samčevih (Babič Ivan) 18.00 Hočevje pri gasilskem domu 17.04.2014 - ČETRTEK 16.00 Rapljevo 16.30 Lipa, Paka, Pri cerkvi, Kolenča vas, Tržič, Podtabor 17.00 Potiskavec 17.30 Tisovec 18.00 Četež pri vaški lipi pri gostilni Šuštar na vasi pri cerkvi na vasi Ce ste psa v letu 2014 že cepili proti steklini, vzemite vabilo kot brezpredmetno! Težave z računalnikom? Ogled obstoječega stanja in svetovanje brezplačno! Prodaja, servis in vzdrževanje računalniške opreme za podjetja in fizične osebe. JUNITEH RAČUNALNIŠKE REŠITVE Boris Kaplan s.p. Predstruge 95 1312 Videm-Dobrepolje Informacije 051/417-022 boriš. kaplan@juniteh.si IT Peter Hren s.p., Gradež 14, 1311 Turjak, GSM: 031/356 668 Storitve: • Brušenje stekla • Fazetiranje stekla in ogledal • Peskanje stekla • Izdelava izolacijskega termopan stekla • Kaljeno steklo t Tuš kabine (po meri, s tesnili) • Ogledala • Kopelit steklo za delavnice • Izdelava taljenega stekla z vzorci (fusing tehnika) • Montaža vsega navedenega • Ostale steklarske storitve • Intervencija 24 ur na dan HErGsRy KERAMIČARSKE STORITVE Sandi Zupet S.p. Predstruge 72 1312 Videm - Dobrepolje Mail: zu5kera@gmail.com Tel: 041 490 431 OUTOUtOCTTUO bruriDuLQ egon 041/743 104 Cesta 66, 1312 Videm Dobrepolje http://www.avtolicarstvo-brundula.si info@avtolicarstvo-brundula.si Popravilo toče brez lakiranja Brezplačna nadomestna vozila Popravljamo za vse zavarovalnice Kemično čiščenje Poliranje vozil Avtovleka 24h Ustanovitelj glasila je Občina Dobrepolje. Naslov uredništva: Videm 35, 1312 Videm-Dobrepolje. Odgovorna urednica: Mojca Pugelj. E-pošta: nas-kraj@dobrepolje.si, informacije po telefonu 031 301 057. Lektoriranje: Mojca Pipan. Tisk in oblikovanje: Auroragraf d. o. o. Glasilo izhaja enkrat mesečno v nakladi 1330 izvodov.