Leto XXI. Naročnina za Jugoslavijo: celoletno 180 din (za inozemstvo: 210 din), za'/2 leta 90 din, za 'A leta 45 din, mesečno 15 din. Tedenska izdaja za celo leto 50 din. Plača in toži se v Ljubjani. TRGOVSKI La Ji v Številka Časopis za trgovino. industriio Uredništvo: Ljubljana. Gregorčičeva ulica 23. Tel. 25-52. Uprava: Gregorčičeva Ul. 27. Tel. 44-36. Rokopisov ne vračamo. — Račun pri poštni hran nici v Ljubljani št. 11.953. ponedeljek, IdHaid ln ^tek Ljubljana, sreda 20. aprila 1938 f posamezni VCVICS k te vilki din * Industrialci! Razstavite na velesejmu! Letošnji ljubljanski spomladanski velesejem bo v znaku III. vsedržavnega trgovskega kongresa. Na tisoče trgovcev iz vse Jugoslavije in poleg tega še iz Bolgarske bo obiskalo ljubljanski velesejem. Vsi ti trgovci ne bodo le običajni obiskovalci velesejma, ki si samo ogledajo razstavljene predmete na velesejmu, temveč velik del njih bo tudi obiskal velesejem, da kupi razstavljene predmete in da stopi v trajne poslovne stike z razstavljale! na velesejmu. Uprava ljubljanskega velesejma se tega tudi globoko zaveda in zato se trudi, da bi nudil letošnji spomladanski velesejem čim bolj nazorno sliko o stanju slovenske industrijske proizvodnje, da bi bil res prava revija gospodarstva Slovenije. Priznati je tudi treba, da je uprava velesejma pri večini industrij naletela na globoko razumevanje svojih prizadevanj in da bodo letos razstavila zopet svoje izdelke industrijska podjetja, ki že leta tega niso storila. Žalibog pa je tudi nekaj industrij, ki ne razumejo pomena letošnjega spomladanskega velesejma in ki se pozivu velesejmske uprave, da razstavijo na velesejmu, še niso odzvale. Čeprav je morda v nekaterih industrijah danes dobra konjunktura, vendar mislimo, da ni niti v eni tako dobra, da bi smel dober industrialec zanemariti tako ugodne prilike za pridobitev novih odjemalcev, kakor jili bo nudil letošnji ljubljanski velesejem. Kajti vsedržavni kongres trgovstva vse Jugoslavije v Ljubljani ni vsakdanjost, temveč redkost, ki se ponavlja na desetletja. Že danes je jasno, da bo prihodnji kongres v Zagrebu ali na Sušaku, potem pa pridejo na vrsto sedeži vseh drugih zvez trgovskih združenj in najmanj deset let ne bo doživela Ljubljana podobnega kongresa. Z drugimi besedami pa se to tudi pravi, da najmanj deset let ne bo takšne množice dobrih odjemalcev industrijskih izdelkov v Sloveniji ko letos. Ni dokaz gospodarske sposobnosti, če industrijsko podjetje to veliko priliko zanemari. Nekateri industrialci, ki se še niso odločili za razstavo svojih predmetov na velesejmu, morda mislijo, da morejo na drug in bolj učinkovit način delati propagando za svoje izdelke. Moramo jim reči, da so v zmoti, ker ni bolj učinkovite propagande, kakor jo opravljajo velesejmi. Nikjer drugje se ne zberejo tako velike množice ljudstva, nikjer ni mogoče tako učinkovito in tako nazorno pokazati prednosti svojih izdelkov. Sicer pa zadostuje, če opozorimo, da vse velike tuje firme redno razstavljajo na velesejmih. A te firme znajo dobro kalkulirati in ne izdajajo denarja za prazen nič. Mislimo, da je zgled teh velefirm zadostno prepričujoč za vsakogar. A še na nekaj bi opozorili one, na srečo redke firme, ki se še niso odločile za razstavo svojih izdelkov na letošnjem spomladanskem velesejmu. Opozorili bi jih na vtis, ki ga mora, vzbuditi v javnosti odsotnost. Ljudje bodo videli, da razstavlja sicer cela vrsta naših najboljših firm, da pa nekatere manjkajo. Vprašali se bodo, zakaj manjkajo. Bojimo se, da bodo za velik del teh firm morali ugotoviti, da manjkajo, ker se ne zani- majo za naše gospodarsko življenje, ker se ne zavedajo svojih dolžnosti do okolice, v kateri dose-zajo poslovne dobičke. Dvomimo, da bi le enemu podjetju mogle in smele biti takšne konstatacije egalne. Kajti industrija je navezana na naklonjenost javnosti in mora gledati na to, da se v javnosti ne razvije nobena animoznost proti njej. Posebno v Jugoslaviji so mogli industrialci le prevečkrat ugotoviti, kako škodljiva je bila ta animoznost za industrijo. V zadnjih letih se je na srečo ta animoznost znatno zmanjšala, predvsem po zaslugi onih uvidevnih industrialcev, ki so ob vsaki priliki pokazali, da se zavedajo svojih dolžnosti do celote in javnosti. Ves trud teh pravih industrijskih pionirjev in tudi vse prizadevanje drugih uvidevnih krogov bi bila zaman, če bi nekateri industrialci preočitno pokazali, da jim niso mar interesi celote, v kateri delujejo. Naša mala Slovenija se mora trdo boriti za svoj gospodarski napredek in složno moramo delati vsi, da si vsaj ohranimo svojo nekdanjo pozicijo. Zato pa se pri nas tudi takoj občuti, če se kdo temu skupnemu delu odtegne. Nikakor ne bo v interesu industrije, če bi javnost videla, da se nekatere, čeprav redke industrije temu skupnemu delu odtegujejo. Do tega mnenja pa bo prišla javnost, če bo na velesejmu videla, da niso razstavile nekatere industrije in najsi bi bile te še tako redke. Naj to dobro preudarijo oni industrialci, ki še mislijo-, da morejo brez škode za sebe manjkati, kadar se podaja revija gospodarstva Slovenije, in še zlasti revija industrije Slovenije! Razpis štiri miliia posoiila Posoiilo ne bo prisilno Ministrski svet je predpisal na podlagi pooblastila v § 103. finančnega zakona za leto 1938./39. uredbo o izdaji 6% državnega posojila za javna dela in državno obrambo. Najvažnejša določila uredbe so: Finančni minister se pooblašča, da razpiše na domačem trgu podpisovanje državnih obveznic v višini do 4 milijard din. Dohodki tega posojila so bodo uporabili takole; 1.500 milijonov za nove železnice, 1.500 milijonov za potrebe državne obrambe, 500 milijonov za zidavo- državnih cest, 250 milijonov za zidavo javnih poslopij in 250 milijonov din za melioracijska dela, od česar se bo porabilo 5% za higiensko-asanacijska dela. Virmiranje teh zneskov ni dovoljeno. Podrobno razvrstitev teh kreditov izvrši ministrski svet. Emisija obveznic se izvrši v 6 letih. Emisijski tečaj določi vsako leto finančni minister, ki bo pri tem upošteval razmere na denarnem trgu. Obveznice tega posojila se bodo obrestovale po 6% ter bodo imele šestmesečne kupone, ki bodo plačljivi vsakega 1. junija in decembra. Obveznice se bodo glasile na donositelja ter se bodo izdajale v nominalni vrednosti po 5000 din, izdajo pa se lahko tudi v apoenih po 5-0.000, 100.000 in 500.000 din. Vse posojilo se bo amortiziralo v 50 letih, računajoč rok od 1. decembra 1988. Obveznice se bod-o odplačevale z odkupom na borzi, če je njih tečaj manjši od njih nominalne vrednosti, sicer pa z žrebanjem. Pred plačilnim rokom izžrebane obveznice ne nosijo več obresti od dneva, ko se more zahtevati njih izplačilo. Vsaka obveznica, ki se predloži v izplačilo, mora imeti vse nedospele kupone, sicer se odbije od izplačila ves znesek manjkajočih kuponov. Vsi prihranki, ki bi se dosegli z odkupom posojila za nižji tečaj ali pri obrestih in amortizaciji, se bodo uporabili za odkup posojila, da se njegovo trajanje zniža. Izžrebane obveznice zastarajo v 80 letih, zapadli kuponi pa v 5 letih. Obveznice tega posojila in kuponi so oproščeni vseh davkov in doklad, tako državnih ko samoupravnih dajatev, sedanjih in bodočih. Obveznice se lahko uporabijo za: odkup pupilne mase, kavcije, fonde, volila in depozite pri javnih blagajnah ter uživajo vse ugodnosti drugih državnih obveznic. Izjemoma smejo vse ustanove, ki morajo javno polagati račune, knjižiti te obveznice v letnih bilancah po nabavni ceni. Obveznice tega posojila ne morejo biti 10 let predmet konverzije. Vso obrestno in amortizacijsko službo tega posojila opravlja Drž. hip. banka. Redno plačevanje obresti in amortizacija vsega posojila je zavarovano s čistimi dohodki uprave drž. monopolov, ki bo zato dajala Drž. hip. banki potrebne zneske vsakega 15. v mesecu, začenši s 15. junijem 1938. Za opravljanje te službe dobi Drž. hip. banka od finančnega ministrstva O-15% vrednosti od plačanih kuponov in amortiziranih obveznic. Obliko in število obveznic določi finančni minister, ki bo tudi ukrenil vse potrebno za pravočasno kotiranje obveznic na naših domačih borzah. Finančni minister more upoštevajoč potrebe in napredovanje del jemati tudi pred-jeme na podlagi prve prihodnje emisije. Zaradi nadzorstva nad službo posojila ter zaradi kontrole nad porabo dohodkov bo imenoval finančni minister poseben odbor, v katerem bodo po en zastopnik finančnega ministra, Drž. hip. banke, vojnega, gradbenega in prometnega ministrstva. Pojasnilo fin. ministra K uredbi o razpisu štirimilijard-nega posojila je dal finančni minister novinarjem daljše pojasnilo. Predvsem je naglasil, da -bo novo posojilo absolutno prostovoljnega značaja. Kr. vlada je prepričana, da bo posojilo tako zaradi -svoje svrhe ko zaradi svojih pogojev sprejeto od javnosti ugodno in so zato brez vsake podlage vse vesti, kakor da bi se hotel izvajati kak pritisk. Sicer pa to dokazuje tudi dosedanje delo vlade. Emisija vsega posojila v kratkem roku bi morda povzročila zaradi našega mladega in še ne dovolj razvitega gospodarstva nezaželene motnje, ker bi mogla odstraniti ona razpoložljiva sredstva, ki so potrebna zasebnemu gospodarstvu. Kr. vlada je zato razdelila emisijo posojila na šest let ter -se -bo plasiranje posojila izvedlo brez težav. Naš denarni trg razpolaga vedno z večjimi zneski prihranjenega kapitala ter bo vsekakor mogel absorbirati predvidenih 600 ali 700 milijonov din. To tem laže, ker bodo pri podpisovanju posojila aktivno sodelo- vale vse državne in javne ustanove, ki imajo znatne rezerve. Razpis posojila pa tudi ne bo imel nobenih neugodnih posledic na tečaj obstoječih državnih papirjev, kar bi bilo tudi v nasprotju z intencijami vlade, ki skrbno neguje trg z državnimi papirji. Naša notranja zadolžitev je izpod normalne povprečnosti drugih držav. Ker se bo naš kapitalni trg vedno hitreje formiral, je s tem zagotovljen tudi zadovoljiv promet z državnimi papirji, Načrt emisije je do- podrobnosti premišljen, da se ni bati niti rahle tendence znižanja tečaja državnih papirjev. Letne tranše posojila sc bodo plasirale postopno, da ne bodo pritiskale na denarni trg. Če bi posamezne kategorije produktivnega dela zahtevale večja materialna sredstva, ki se trenutno ne bi mogla dobiti na trgu, bodo vskočile državne denarne ustanove. Pri presojanju stabilnosti tečajev drž. papirjev se mora upoštevati tudi pozitivna akcija z uredbo o ustanovitvi poslovnih rezerv in zavarovalnih fondov pri zavarovalnicah in socialnih ustanovah, denarnih zavodih, zadružnih organizacijah in delniških družbah. S tem se ne bodo samo popolnoma zaščitili vlagatelji in zavarovanci in dosegli boljši pogoji za dvig gospodarske delavnosti, temveč tudi boljše plasiranje državnih papirjev. Po najbolj skromnih cenitvah bo znašala vrednost naloženih papirjev najmanj 300 milijonov din na leto, od tega 200 milijonov samo od zasebnih pokojninskih zavarovanj. Tako bo na trgu dejansko krožila samo polovica nameravanih letnih emisij posojila. Posojilo se bo obrestovalo po 6% ter je ta obrestna mera po mnenju finančnega ministra za naše gospodarske razmere iz več razlogov primerna. Kakšen bo emisijski tečaj, ni mogoče že danes povedati, ker se bo emisija začela šele čez nekaj mesecev. Dosedanje državne emisije se približujejo na trgu tečaju 95°/o in bodo dosegle kmalu pariteto, torej ni razlogov, da se ne bi tudi emisija novega posojila izdala po pariteti ali njej-bližnjem tečaju. Finančni minister odločno izjavlja, da emisija novega posojila ne bo vezana na nikako konverzijsko operacijo prisilnega značaja glede starih državnih papirjev. Vse, kar bi se moglo zgoditi, bi bilo to, da bi se nacionalnim tranšam 8% Blairovega, 7% SeMgmanovega in 7% stabilizacijskega posojila, katerih nominalna vrednost se tudi danes obračunava v dolarjih oziroma v frankih, omogočila pretvo-ritev v dinarske papirje, in sicer samo s pristankom interesiranih imetnikov. Glede tehničnih značilnosti posojila je izjavil finančni minister, da se bo posojilo amortiziralo v 50 letih kot večina dosedanjih notranjih posojil. Nato je zlasti podčrtal nekatera določila uredbe. Posojilna služba je zavarovana z monopolskimi dohodki. Finančni minister je zaključil svojo izjavo, da je trdno prepričan, da bo hitro podpisovanje posojila dokazalo visoko nacionalno zavednost našega naroda. Z novim posojilom bo tudi naša država po vzoru drugih držav ustvarjala pogoje za materialni in kulturni razvoj našega naroda. Posojilo je v času, ko so še tisoči hektarov plodne zemlje neizkoriščeni, ko vse po državi zahteva boljših prometnih zvez in ko še cela vrsta gospodarskih panog zahteva aktivne pomoči države, nujno potrebno in zato pač nihče ne more odreči državi dolžnega zaupanja ter odkloniti iz svojih prihrankov podpis posojila, ki je namenjeno gospodarskemu dvigu naroda in države. Združenje trgovcev za sodni okraj Sv. Lenart v Slov. goricah ima redno skupščino v nedeljo 24. aprila 1988 ob 2. uri popoldne v gostilni »Lovski rog« v Sv. Lenartu v Slov. goricah. Dnevni red: 1. Čitanje zapisnika zadnje skupščine. 2. Poročilo predsednika in tajnika. 3. Poročilo blagajnika, nadzornega odbora ter odobritev računskega zaključka za leto 1937. 4. Proračun za leto 1938. 5. Poročilo delegatov. 6. Samostojni predlogi. 7. Volitev podpredsednika. 8. Slučajnosti. Ako bi skupščina ob določeni uri ne bila sklepčna, je eno uro pozneje na istem mestu z istim dnevnim redom druga skupščina, ki sklepa veljavno ne glede na število prisotnih članov (člen 16. pravil). Udeležba je obvezna za vse člane, neopravičena neudeležba redne skupščine se kaznuje z globo din 30'— v korist gremialne blagajne. Samostojni predlogi članov morajo biti 3 dni pred skupščina pri predsedniku združenja. Priporoča se, da na skupščini poravnate svojo članarino. Združenje trgovcev za sodni okraj Sv. Lenart v Slov. goricah. Tajnik: Kržišnik. Preds.: Ratej. Stanje kliringov Naše terjatve proti Italiji so p< starem računu padle na 22'8, p< novem na 13'4 milijona lir (za 5'4) po novem dinarskem pa so na rasle za 9'05 na 109'1 milijon: dinarjev. Naše terjatve proti Nem čiji so narasle za 0'75 na 14'3 mili jona mark. Naš dolg proti Češko slovaški je narasel za 1'4 na 137'! milijona Kč. Trgovci, zavarujte se le pri zavarovalnicah, ki inserirajo v »Trgovskem listu«! Občni zbor Centrale industrijskih korporacij Avgust Praprotnik izvolien soglasno za predsednika | vlade, da se najame investicijsko posojilo 4 milijard din in da se iz-1 da uredba o ustanavljanju poslovnih rezervnih fondov ter o delnem I nalaganju teh rezerv in fondov v j drž. papirje, je neizogibno potrebno, da se o tem zaslišijo gospodar-1 ske, zlasti pa industrijske organi- olitične vesti Dne 12. in 13. aprila je bil v Beogradu občni zbor agilne Centrale industrijskih korporacij. Dne 12. aprila je bila najprej interna soja Centrale, kateri je predsedoval industrialec Vladimir Arko iz Zagreba. Na seji so bili sprejeti zaključni računi za 1. 1936./37. ter proračun za leto 1938. Nato pa je bila soglasno izvoljena nova uprava Centrale. Za predsednika je bil izvoljen Avgust Praprotnik, predsednik Zveze industrijcev v Ljubljani, za podpredsednike pa: Vlada Ilič, predsednik beograjske občine in predsednik industrijske zbornice v Beogradu, Vladimir Arko, predsednik združenja indu more živeti od kmetijstva, mora iskati zaslužka v tujskem prometu in v industrializaciji dežele. Tudi zaradi dviga kupne moči prebivalstva nam je industrializacija potrebna. Uspešno delo industrije in sploh gospodarstva je najbolj odvisno od pravilne razdelitve javnih bremen. Industrija se zaveda svojih dolžnosti do države ter se jim noče odtegniti. Vendar pa morajo biti javna bremena znosna. Napačnost našega davčnega sistema pa se vidi v tem, da se davčni predpisi tolmačijo v vsaki pokrajini drugače. Nekatere davčne stopnje so nadalje pretirane. Kemal Ataturk bo obiskal ofi-cialno Bukarešto, nato pa še ostale prestolnice balkanskih držav. V. soboto o poli sedmih zvečer | zacije, ker se mora z najveejo sta podpisala v palači Chigi itali-skrbnostjo paziti na to, da ne bo janski zunanji minister Ciano in strijcev za savsko banovino v Za- Tudi nestalnost našega davčnega grebu, Gjoka Djundjcrski, pred- sistema je velika ovira, zlasti ker sednik združenja industrijcev v | Novem Sadu in Toma Maksimovič, pomenijo skoraj vse nove odred be navadno tudi zvišanje davčnih gen. direktor d. d. Bafa v Boro- bremen. Tudi najbolj upravičeni vem. V nadzorni odbor so bili predlogi industrijskih korporacij izvoljeni: Milan Vapa, industria- za ublažitev teh predpisov se ža- leč iz Beograda, dr. Adolf Golia, gen. tajnik Zveze industrijcev v I Ljubljani in Marko Bauer, gen. tajnik združenja industrijcev v | Zagrebu. Glavna skupščina Centrale | ind. korporacij metujejo. Čas je, da bi dobili stabilen davčni sistem, ki bi enako upošteval fiskalne interese države ko plačilno sposobnost davkoplačevalcev. Brez pravilne ureditve javnih bremen, zlasti samoupravnih davščin, s katerimi se ustvarjajo že carinske bariere v državi, Dne 13. aprila je bila v dvorani se gospodarstvo ne bo moglo raz-beograjske zbornice letna skupšči- vijati. na Centrale industrijskih korpo- Ne moremo pa prezreti niti so racij, ki jo je že vodil novi pred- cialnih dajatev, ki so tudi že do-sednik Avgust Praprotnik. V ime- segle mejo znosnosti. Zlasti v zad nu vlade so se udeležili skupščine njem času se je v socialni politiki ministra dr. Vrbanič in Cvetkovič, delalo pri nas zelo mnogo. Ne na-načelnik fin. ministrstva Stanare- sprotujemo temu delu, vendar pa gič, vojsko pa je zastopal polkov- smo mnenja, da se ne smejo de- nik Kirschncr. Predsednik Praprotnik je po pozdravu gostov in vseh zborovalcev najprej izrekel priznanje dosedanjemu predsedniku Vladimirju Arku ter obema podpredsednikoma dr. Francu AVindischcr-ju ter Vladi Iliču za njih uspešno delo. Nato je v daljšem govoru podal smernice bodočega dela Centrale ind. korporacij. lati preveliki skoki. Potrebno je, da se upoštevajo predlogi industrijskih organizacij V ministrstvu za trgovino in industrijo se nam daje že neka mož nost sodelovanja, treba je, da pride do podobnega sodelovanja tudi v drugih ministrstvih. Zlasti opo- zarja predsednik Praprotnik, da naša industrija, ki je ne samo za- ^him-britenski veleposlanrlt lord se . “r 7“ lu|aI , “7. “ Perth prijateljski sporazum poprej zaslišijo gospodarski dolžena, temveč v svojih kreditnih itaiij0 m vel. Britanijo. Spor med . Sporazum krogi glede vseh uredb, ki se na- in finančnih možnostih omejena, je zelo obsežen ter sestoji iz treh meravajo izdati v zvezi s 4 milijardnim posojilom ter ustanavljanjem poslovnih rezervnih fondov ter njih nalaganjem v državne papirje. V naši javnosti se dostikrat pojavlja mnenje, kakor da je interes industrije v kmetijstva finančno paralizirana. delov: iz protokola, izmenjave pi- 4 TTcrovarinmo nretirnnomii e hi- sem ter dogovora o dobrem sosed-4. Ugovarjamo pretiranemu eta gtvu med Italijo Egiptoin tizmu, ki se pri nas vedno bolj protokol o sporazumu ima 8 točk, razvija ter prosimo kr. vlado, da ki določajo na kratko: 1. Potrjuje izda v sporazumu z gospodarskimi se izjava o statusu quo v Sredo- oraanizaHinmi urerlhn s katero bi zemskem nl0r->H- 2- Vel' BrAanija ganizacijami uredbo, s Katero bi h a se bosta od casa do casa resi se omejilo v vseh resorih usta- obveščali o svojih vojnih silah v nasprotju z inte-1 navijanje novih in razširjanje ob- vseh deželah, ki meje na italijan- 1U„ ____________ To je napačno stoječih državnih in samoupravnih ske kolonije ter o svojih vojnih si- mnenje. V našem interesu je, da podjetij in delavnic na one sek- “ J^ se kupna moč kmetov, naših naj-1 torje, na katerih zasebna iniciativa štovali neodvisnost Saudove Ara-boljših potrošnikov okrepi, v inte- zaenkrat nima interesa. bije ter Jemena, Italija pa izjavlja, 5 Prosimo kr vliH« Ho „w da ne bo izvajala nobene politične ..... x. ... ..i ' v . ' , , z bog propagande na ozemlju adenskega mača industrija čnn bolj razvije, preprečenja sporov med deloda- protektorata. Otokov v Rdečem ker se s tem poveča število po-1 jalci in delojemalci, ki so posle- morju ne bo nobena obeh sil utr- dica nejasnih in nepopolnih za-1dila- 4- Opusti se vsaka sovražna sebno-p-ravnih določb obrtnega zakona ter v svrho njih enakega izvajanja v vsej državi, čim prej revidira te določbe, zlasti glede zastaranja terjatev iz službenih od-nošajev. trošnikov kmetijskih pridelkov. Naša želja je, da vzajemno branimo interese teh dveh naših naj važnejših gospodarskih panog. Končno je poudaril predsednik Praprotnik, da bi bilo tudi gospodarstvu v korist, če bi se čim prej rešilo naše liotranjc-politično vprašanje. Apelira na vse, da z aktivnim sodelovanjem čim bolj propaganda ene države proti drugi. 5. Italija bo spoštovala angleške interese, ki so v zvezi s Tanskim jezerom. 6. Italija ponavlja svoje zagotovilo Zvezi narodov, da domačinov v Etiopiji ne bo silila v vojaško službo, temveč jih uporabljala le za policijsko službo. 6. Prosimo kr. vlado, da se pril7- Angleški državljani v Etiopiji • j •• j i morejo svobodno izvrševati svoje izdaji rudarskega zakona v polni versj-€ obveznosti. 8. Sueški prekop meri zaščitijo interesi rudarskih ostane svoboden za vse države v pripomorejo k napredku našega podjetij, zlasti pa sodelovanje za- miru ko v vojni. gospodarstva. interesiranih gospodarskih orga- Nato so poročali gen. tajnik Cen- nizacij trale Gjoka Čurčin o naših gospo darskih razmerah, dr. Cvetko Gre činiteljev. _ _ Izmenjava pisem vsebuje nasled- smisiu‘izjav odločilnih I “Jf dogovore: 1 Italija bo zmanj-J 1 sala svoje vojaške sile v Libiji m je že začela vsak teden odpoklice- 7. Prosimo kr. vlado, da se čim vati po 1000 mož. 2. Italija bo pri- orič o finančnih problemih indu-1 prej izda zakon oz. uredba o elek- stopila k londonskemu pomorske-1 i ^ •> i mu sporazumu. 3. Italija pristaja na proporčen odpoklic vojnih do- strije, g. Fran AVindisch o pro- trifikaeiji države in pri tem sprej- metnih vprašanjih in tarifnem od-1 mejo naši predlogi in naše pri-1 brovoljcev v Španiji ter se zavezuje, da bo odpoklicala svoje prosto- 8 Prosi mn ministra za tm in voljce v času in po pogojih, ki jih 8. Prosimo ministra za trg. in k določn londonski odbor za ne- boru ter g. Živadinovič o reviziji | pombe. obrtnega zakona Trgovinski minister dr. Vrbanič I ind., da iz predlagane novele obrt-1 ^ešav^je7”ltahj’a "lžjravlja7 da je nato pozdravil skupščino ter nega zakona umakne določbo o nima nobenih teritorialnih aspira-naglasil, da je vedno gledal na to, prenehanju obveznosti članstva pri | da se tarifna zaščita nase indu-1 združenjih industrialcev, strije ne zmanjša. Maroku ali španski čezmorski posesti ter tudi ne zahteva za sebe 9. Prosimo kr. vlado, da začne I v teh deželah nobenih privilegijev. Končno je govoril še minister za I reševati vprašanje industrijskih Angleška vlada izjavlja, da je ure-socialno politiko in ljudsko zdrav- kreditov v soglasju z industrijski- ^uveriavlfenk^ an^lcško-Uatnan-je Cvetkovič ter pojasnjeval ured- m[ korporacijami, pri čemer je skega sporazuma. 4. Vel. Britanija be, ki jih je izdalo njegovo mini- treba gledati na to, da se kapital bo storila potrebne korake, da se strstvo. ki v Ženevi prizna italijanska suve-reniteta nad Etiopijo. 5. Sklene se resolueiie iz javno-pravnega zavarovanja Nato so bile sprejete naslednje Iv pretežni meri izvira iz industri-1 d0gOV0r 0 d<>j>rem sosedstvu med je, zopet vrača s temi krediti in- italijo hi Egiptom, dustriji. Končno sta bili objavljeni tudi mo: 1. Industrija ceni napore kr. Iz njegovega govora posnema-1 vlade za dvig in napredek državnega gospodarstva ter pričakuje, V gospodarsko še nerazviti dr- da bo tudi potrebam industrije žavi ni lahek položaj industrije, posvetila ono pažnjo, ki jo danes ki je šele v nastanku. Potek med narodnih in gospodarskih dogodkov naravnost zahteva načrtno izpopolnjevanje industrije ter ustvarjanje onih materialnih in psiholoških okoliščin, ki morejo ohrabriti zasebno iniciativo. Žali bog pa je velik del naše javnosti posveča drugim panogam. Naš gospodarski razvoj kaže v vseh prvih desetletjih po zedinjenju na vseh poljih znaten napredek, zaradi pomanjkanja določenega programa pa ne v tej meri, kakor bi se mogel z ozirom na izredno ugodne gospodarske pogoje priča- šc starih nazorov, da smatra indu- kovati. Zato bi bilo neobhodno po-strijsko delavnost samo kot izko- trebno, da bi se s sodelovanjem škodo industrije s tem, da se davč ni zavezanci ne obdačujejo po ob riščanje naroda. Če se ozremo na naš gospodar- najboljših gospodarskih strokovnjakov in organizacij izdelal pro- 10. Presojajoč tarifno politiko brzojavki Chamberlaina in Mus- , , . 1 „ , sohnija. V obeh brzojavkah se na- drzavmh zeleznic smatia zbor, da I gjaša zadovoljstvo nad doseženim se kritje fiskalnih in investicijskih sporazumom, ki je postavil odno- segu prometa in davčni moči, tem-1 potreb naše države ne sme zahte- šaje med Vel. Britanijo in Italijo več po slučajni formalnosti, če so vati od gospodarstva z železniški- na .solidne temelje. Mussolini na-neregistrirani kot industrialci ali mi tarifami. Zato sahtevamo, da gg*.^ kot obrtniki in trgovci (banovin- se vozarinska taksa iz tar. st. 101 nova doba zaupanja in prijateljska trošarina na obutev in oble- taksne tarife, če ne popolnoma od- stva, kar je tudi v skladu z an-ko, davčni dodatek na konfekcijo), pravi, vsaj zniža ter da se od drž. I tradickmalni_ Ugovarjamo tudi proti posebnemu železnic ne zahteva da delajo pre- Kakor ^ svetoyn. ^ ^ ko_ postopanju proti industrijskim I sezke dohodkov nad izdatki v ko- mgntjra podpis sporazuma tudi jiodjetjem s prodajalnicami, kate- rist fiska. italijanski tisk, ki pravi, da je rih cilj je, da nudijo potrošniku jj v interesu vsega našega go- ravnokar sklenjeni sporazum do-.7 ,, „0 i« +om »pri j l l i. v . kazal, da so dvostranske pogodbe cnn cenejše blago? (S tem zad spodarstva je treba cnn prej za- najboljša pot za pomirjenje sveta njim delom resolucije se pač tr- gejj z modernizacijo našega cest- (ne pa kolektivna varnost, ki jo govci in obrtniki ne bodo mogli nega omrežja. To vprašanje se zagovarja ženeva). Novi sporazum mora nredvsem rešiti ter notreb-1 dokazuje, da je dobila os Berlin mora predvsem resni ter poireD | R.m noy pomen) ker dokazuje, da ski razvoj v prvih desetletjih naše I gram, ki bi določil podlago naše zedinjene domovine, vidimo sicer gospodarske delavnosti za bodoč-precejšen napredek, vendar ne ta- nost, zlasti določil smer za razvoj ko velik, kakor bi mogli pričako- naše nacionalne industrije, ki ima vati zaradi izredno ugodnih pogo- tudi to nalogo da zaposli oni del jev, ki so v naši državi za razvoj kmetskega prebivalstva, ki v kme-gospodarske delavnosti. Glavna tijstvu ne more več dobiti zaj>o-krivda je v tem, ker se je delalo slitve. skozi vseh teh 20 let brez pro- 2. Uspešno delo industrije in graina. Skrajni čas je zato, da se gospodarstva je v največji meri s sodelovanjem naših najboljših odvisno od pravilne ureditve jav-strokovnjakov izdela v vseh po- nili bremen. Industrija se zaveda drobnostih premišljen načrt, s ka- j svoje odgovornosti do države in terim naj se določi za daljšo dobo samouprav in ne bo zanemarila smer vsemu našemu gospodarske- svojih dolžnosti, če se javna bre-mu delu. Smernice za ustvarjanje mena pravično, znosm> in enako domače industrije naj se določijo razdele. Industrija težko^ občuti le po dejanskih potrebah. Nove stalno spremembe veljavnih davč-industrije, zlasti s tujim kapita- nih določil, ki ji nalagajo nova in lom se ne smejo ustanavljati, da nova bremena brez ozira na to, bi uničevale domača podjetja. Po- da je zboljšanje, ki se je ob-speševati treba predvsem indu- čutilo v zadnjih dveh letih, že za-strijo, ki predeluje domače suro- čelo popuščati. Na drugi strani pa vine. Pri razširjevanju obstoječih se predlogi industrije za ublažitev in dovoljevanju novih ne sme bli-1 vsaj najbolj krivičnih davčnih žina meje igrati nobene vloge. Za predpisov ne uvažujejo, kakor na industrijo je važno le to, kje so primer predlogi za odpravo troša-naravmi pogoji za njeno prosperi- rine na cement, na električno teto, pri tem pa treba upoštevati energijo, na pivo, sladkor itd. Zla-tudi socialne momente. V agrar- sti moramo ugovarjati diskrimina-no pasivnih krajih, kjer narod ne | ciji pri fiskalni obremenitvi na strinjati. Op. ured.) Skupščina prosi kr. vlado, da | na sredstva zagotoviti predvsem im prej ublaži one davčne pred pise, ki so najtežji in ki so vladi | cestnega prometa, znani že iz raznih predlogov Centrale ind. korporacij. Zlasti prosimo, da se nastopi proti stremljč-1 t t;i nosnešuie, da se s | tradicionalni vlogi države, ki skrbi „ju a.« oblasti, Ja o _».,in,i | fem >„veča g4^rsk‘a'dolavnost -p— i .. noi C!O rvnrnuillia- I -i , - •__• . se bodo na tej osi zbrale vse sile, iz dohodkov, ki jih ima država iz ki so v resnici za to, da se ohrani mir. Vel. Britanija je z novim spo-. , .razumom rešena svojih skrbi v 12. Izvozu naših industrijskih sr6dozemskem morju ter se bo mo-proizvodov naj se posveti dolžna gia zopet popolnoma posvetiti svoji in tolmačenji že leta veljavnih pred-1 pisov v pretirano fiskalnem protizakonitem smislu najdejo noval bremena tudi izven okvira zakona ter da se trošarinski predpisi ™ oproštfplačevanja~hove takse na I Blok3^ir^veliki g" Te*tako vso državo in za vse predmete iz-i - - - ■ >--nnr 1 - • - —j- ii'r 1---< enačijo. i uuisuck« ________, r— __________________ Opozarjamo na obremenjevanje večje teže pomeni že izvozni da-1let).bi se dosegel ta blok za znatno surovin, pogonskih sil in pomožnih vek. gvef^eze narodov 56 ^tane sredstev proizvodnje brez vsakega Prosimo kr. vlado, da se ri- dne 9. maja. Na dnevnem redu je sistema, ker ustvarja neenake po- L sociahlih (loloCb prilagodi rit- P^dvsem notiangle- 20 e Droizvodnie v državi ter I . i , . Iške vlade, ki zanueva, da se uredi spia.lfa domafctadustrijo v pod- eospodarskega razvo,«. vpražanje. - • 1 14. Prosimo vse ministre, da vse1 *»~i~j-i-s. v državi. Zlasti naj se obračuna- j Italijo se bodo začela pogajanja vajo izvoznikom devize po polnem za sklenitev sporazuma med Italijo tnčniii ki se doseea v svobodnem in Francijo in če bodo ta ugodno nro ehi Tudi naj se naš izvoz zaključena, kar je verjetno, tudi prometu. iuai . J , , pogajanja med Anglijo m Nemčijo, oprosti plačevanja hove takse na Blok gtirih velesil, ki ga je tako carinske deklaracije iz tar. št. 205 zelo propagiral svoje dni Mussolini, taksnega zakona, ki pri pošiljki bi se sedaj vendarle izvedel Pred rejen položaj proti tuji, ki teh Daladier je dobil od parlamenta , v,. , v . / Koriib iavne nabave, zlasti one iz novega zahtevano pooblastilo s tako iz- davsčm ne plačuje (n. pr. bano- »ave, ziasu one^iz n g . q ^ ne ^ v vinska trošarina na sodo, na ocet-| _ jskega 4 milija ^ g^nasprotju z Blumom uvedel niti vmoiva iivsaiuia na. ovuv, *— , Y . jv**« ^0 v/uj u £» JOIUIIIU'!!! UVtAtci no kislino za tehnične namene in sojila naročajo v državi ter aa davka na kapital oz. na premože-podobno). Ponavljamo svojo proš- pri tem v polni meri izvajajo do- nje niti ne devizne kontrole Pač njo da se čim prej izda zakon o ločila 9. poglavja obrtnega zakona pa bo razpisal notranje posojilo za finansiranju samouprav ali vsaj o ugodnostih za pospeševanje do-1 | Krvavi boji so. bili v Palestini uredba o potrjevanju mestnih in mace delavnosti. občinskih proračunov. | 15. Prosimo kr. ------, — ------- . -—• -- r , ,, •„ -dq 3. V zvezi z uvajanjem novih goči drž. svetu _ večjo ^ ekspeditiv-1 ubitih. socialnih, fiskalnih in drugih bre-1 nost z dodelitvijo potrebnih mu men ko tudi s pooblastilom kr. | kreditov, Novi Hitlerjev naslov bo: Vodja lin kancelar Velike Nemčije. Denarstvo Stanje Narodne banke Zadnji izkaz navaja v milijonih din te izpremembe: Podloga je narasla za 2'7 na 1784'8, devize izven podloge pa za 23'1 na 403'7. Posojila so padla za 17‘5 na 1595‘4. Obtok bankovcev se je znižal za 7'06 na 5857'4, obveze na pokaz pa so narasle za 20'06 na 2627 2. Skupno kritje je ostalo s 27 03% nespremenjeno. * Občni zbor zagrebške borze za blago in vrednote bo dne 28. aprila ob 6. popoldne v Zagrebu z običajnim dnevnim redom. Priv. agrarna banka objavlja, da bo v bodoče dovoljevala kmetovalcem menična posojila v višini do 2000 din za nakup kmetijskih strojev. Ta posojila se bodo obrestovala po 5%. Prva hercegovačka banka, ki je bila pred 30 leti ustanovljena v Mostarju, bo likvidirala. Banka za mednarodna plačila v Baslu je imela lani isti čisti dobiček ko predlani, namreč 9,1 milijona zl. frankov. Izplačala bo zopet 6% dividendo. Angleške banke so preklicale vse neizkoriščene kredite avstrijskih bank, ker je še vedno nerešeno vprašanje konverzije angleških terjatev. Najbrže bodo te blokirane. Po izkazu Madžarske banke se je koncem marca njena kovinska podloga povečala za 1,3 milijona, obtok bankovcev pa za 58'5 milijona, da je padlo kritje na 24'1 odstotka. Italijanska vlada je prevzela dolg Albanije pri italijanski družbi SVEA v višini 69'9 milijona zlatih frankov. Albanija je namreč najela pri imenovani družbi posojilo za obnovo Albanije. Ni pa plačevala ne obresti in ne anuitet in so te narasle na 69'9 milijona zl. frankov. Sedaj je italijanska vlada prevzela ta dolg in se Albaniji ta dolg črta. Poleg tega pa Albaniji še 5 let ne bo treba plačevati nikakih anuitet in obresti, ker bo tudi te plačevala italijanska vlada. Zonanja trgovina skoraj vse zaloge vina že prodane. Vinogradniki, ki imajo sicer še nekaj vina v zalogi, ga nočejo prodati, ker čakajo na boljše cene. V vaseh med Jelšo in Starim gradom je še okoli 21 vagonov belega in okoli 30 vagonov rdečega in črnega vina. Tudi drugod imajo kmetje še vino. Tudi ti čakajo na boljše cene. Romunija je znižala izvozno premijo za pšenico od 7000 na 4000 lejev. Znižanje velja začasno le za en mesec ter je stopilo v veljavo 10. aprila. Nemško prometno ministrstvo je odpovedalo vse zvezne tarife, ki so jih bivše avstrijske železnice sklenile z drugimi državami. Češkoslovaška zunanja trgovina je bila v letošnjem 1. tromesečju aktivna za 631,9 milijona Kč, do-čim v lanskem za samo 175,3 milijona Kč. Ker je prenehal avstrijski izvoz lesa na Madžarsko, se opaža, da prihaja na Madžarsko v vedno večjih množinah poljski les. Cene Prizad je znižal ceno pšenici, ker baje noče, da bi se začela nova žetev v znaku visokih cen. Po baje zanesljivih informacijah bo Prizad letos še enkrat znižal ceno pše nici. Položaj na domačem trgu s pšenico je čvrst. Mlini kupijo vsako količino pšenice. Znižanje cen Pri-zada dosedaj še ni pokazalo posebnih posledic. Tudi na trgu s koruzo je položaj čvrst. Ponudb pa je malo. Vagonsko blago se plačuje po dn 101'50 do 102 din. Izvozna pariteta za majski termin je proti Rotterdamu 99, za efektivno blago pa 103 din. Na Visu, Hvaru in Korčuli so poljskega lesa so sicer nekoliko višje, zato pa so plačilne možnosti bolj ugodne. Delniški kapital Herman Gorin-govih zavodov je bil zvišan od 50 na 400 milijonov mark. Večino novih delnic je prevzela država. Zavodi bodo zlasti zvišali svojo delavnost v Avstriji. Mandlovo tvornico patronov in municije v Hirten-bergu je prevzela nemška družba Wilhelm-Gustlofovi zavodi. Angleški kmetijski minister je izjavil, da bo angleška vlada nakupila vso angleško žetev pšenice in jo shranila v posebnih skladiščih za vsak primer. Predsednik Roosevelt namerava v prihodnjih 15 mesecih porabiti za oživljenje gospodarstva in s tem za zmanjšanje brezposelnosti 5 milijard dolarjev. Vlada Združenih držav Sev. Amerike je sklenila, da s 6. majem razveljavi vse tarifne olajšave, ki jih je priznala Avstriji na podlagi sporazuma o trgovinski reciproci-teti. Na ta način je Nemčija iz- ključena od uporabe klavzule naj-večje ugodnosti. Japonski uvoz je znašal v prvem letošnjem tromesečju 670 milijonov jen in se je zmanjšal v primeri z lani za 36%. Izvoz pa je znašal 605 milijonov in se je zmanjšal za 17%. Samo za surovine izda Japonska po mnenju strokovnjakov na mesec 36 milijonov dolarjev. Tega bremena Japonska ne bo mogla več dolgo vzdržati. Položaj v premogovni industriji Kliub nafti ie premog ohranil svojo važnost Mednarodno premogovno gospodarstvo ima za seboj dobo dviga, kakor jo je komaj doseglo v visoki konjunkturni dobi 1. 1928./29. Skokoma se je dvignila proizvodnja, zaloge so se skrčile na deloma že izrazito pičlost, zunanja trgovina s premogom se je dvignila in cene so narasle. Takšen je bil položaj do zadnjega časa. Še pred nekaj leti se je mislilo, da bo moral premog svojo nad-močno pozicijo kot kurivo odstopiti petroleju, ki je vedno bolj prodiral. Vedno več ladij je uporabljalo kot kurivo nafto, vedno več železnic je začelo nameščati Dieselove motorje. Posebno v Združenih državah Severne Amerike je centralna kurjava na olje izpodrivala dosledno premog. Pa tudi v vseh krajih, kjer so bile vodne sile na razpolago, je nadomestila cenejša bela sila dražji črni premog. Po podatkih 'berlinskega konjunkturnega zavoda je padel delež premoga v svetovni energijski proizvodnji od 7T4% v letu 1913 na 64-6% v letu 1925 in na 56-5% v letu 1935. Kljub temu pa je črni premog ohranil svoj pomen kot eden najvažnejših izvorov energije ter kot kurivo. V preteklem letu se je to jasno izkazalo. Večkrat se je posrečilo premogu s tehničnimi novostmi ohraniti stara področja uporabe tudi proti olju. Spominjamo samo tu na moderne naprave pri kur- jenju s premogom na ladjah, ki so rešile kurjače najtežjega ročnega dela. V deželah, ki imajo malo olja pa mnogo premoga, pa skušajo tudi že mnogo let pridobivati petrolej iz premoga. Avtarkija je to prizadevanje še okrepila. S tehničnimi dopolnitvami se bo tudi to pridobivanje vedno bolj pocenilo. Posebne važnosti pa je premog v teh državah za primer, da bi bila nabava petroleja od zunaj nemogoča. Poleg tega pa ima črni premog svoj zagotovljen odjem v kovinski in železni industriji, kjer se uporablja kot koks in kjer daje ne samo svetilni plin, temveč tudi celo vrsto kemičnih osnovnih snovi kot postranski produkt. Ker je dobila oddaja premoga težki industriji silno velik pomen za vso premogovno proizvodnjo, postaja ta skoraj tako konjunk-turno občutljiva ko železna in jeklena industrija. Ta občutljivost se še povečuje, ker je tudi nabava premoga po železnicah neenakomerna, ker zavisi tovorni promet od konjunkture ter je stabilen le osebni promet. Tehnična struktura premogovne industrije pa je za tako veliko kolebanje potreb zelo malo pripravna. Če se mora proizvodnja naglo znatno povečati, nastajajo velike težave, kakor so na drugi strani pri skrčenju obratovanja odpasti delavcev v množicah neizogibni. V tem je tudi vzrok, da je prišlo tako hitro do pomanjkanja premoga, čeprav ga je bilo še pred kratkim v izobilju. Premogovna konjunktura v letu 1937. je bila le deloma prava potrošniška konjunktura. Zlasti v zadnjih mesecih se je videlo, da kupujejo industrije v strahu pred zvišanjem cen premog na zalogo. Šele v oktobru 1937 se je spoznalo, da so namesto vidnih zalog stopile nevidne zaloge pri trgovcih in potrošnikih. Mil začetek zime je nato odkril, da so imeli trgovci prevelike zaloge. Vendar se mora še danes imenovati premogovna kupčija kot dobra. Čeprav je premogovna proizvodnja v 1. 1937. znatno narasla, le še ni dosegla one iz 1. 1929., kakor jasno kaže naslednja tabela o proizvodnji in zunanji trgovini pre moga (brez koksa in briketov): 1929 1936 1937 v milijonih ton U. S. A.: proizvodnja 550,0 440,2 444,2 izvoz 23,9 12,7 16,3 Anglija: proizvodnja 262,0 232,2 245,1 izvoz 80,9 47,2 53,3 Nemčija: proizvodnja 163,4 158,4 184,5 neti/ izvoz 25,0 24,4 34,2 Rusija: proizvodnja — 120,9 121,0 Francija; proizvodnja 53,8 45,2 44,2 izvoz 26,2 17,8 23,9 Poljska; proizvodnja 46,2 29,3 35,7 izvoz 13,7 8,8 11,1 Belgija: proizvodnja 26,9 27,9 29,7 izvoz — 16,6 0,9 — 1,9 Nizozemska; proizvodnja 11,6 12,8 14,3 izvoz 1,2 1,5 1,3 Češkoslovaška; proizvodnja 16,5 12,4 16,9 izvoz — 0,3 1,0 Med evropskimi državami je Anglija še vedno glede proizvodnje premoga na prvem mestu. Čeprav pa se je proizvodnja v zadnjih letih znatno dvignila, vendar ni mogla doseči one v 1. 1929. Pač pa je zelo narasla notranja poraba premoga, in to predvsem zaradi velike potrošnje železa in jekla. Dočiin je potrebovala Anglija za lastno potrebo 1. 1929. le 181,1, je potrošila leta 1937. 191,8 milijona ton. Ni pa mogla Anglija zaradi razcepljenosti svoje premogovne industrije docela zadostiti potrebam in zato je izvoz padel. Država je sicer skušala doseči racionalnejšo združitev premogovne industrije, a se je ta poskus ponesrečil zaradi odpora konservativcev proti vsakemu poseganju države v zasebno gospodarstvo. Tudi izvoz koksa je zaradi velikih potreb domače industrije dosegel le 2,45 milijona ton. Mnogo bolj je mogla izkoristiti ugodno konjunkturo Nemčija. Premogovniki so brez izjeme moderno opremljeni. Ker tudi ni bilo stavk, se je mogla proizvodnja znatno povečati. Število delavcev se je povečalo od 378.000 v 1. 1935. na 450.000 v 1. 1937. Tako se je proizvodnja zvišala za 26 milijonov ton, izvoz pa za 10 milijonov ton neto, da je Nemčija v polni meri izkoristila konjunkturo višjih cen. Najbolj se vidi napredek Nemčije iz teh številk: Anglija je izvozila črnega premoga 1. 1929. 80,9, Nemčija 25,0 milijona ton, 1. 1937. Anglija 53,3, Nemčija pa 34,2 milijona ton. Poleg tega pa je znašala nemška proizvodnja rjavega premoga 184,7 milijona ton, to je dve tretjini vse svetovne proizvodnje. Zelo ugodno se je razvijala tudi Comm. inž. lože Germ Gospodarski razvoj Novega mesta in okolice Prvi pogled v statistične podatke o gospodarstvu Dolenjske nas prepriča, da imamo opravka z izrazito poljedelskim krajem. V preteklosti ni bila Dolenjska tako izrazito poljedelska pokrajina, ampak je imela tudi znatno industrijo ter bila v tem pogledu enakovredna drugim delom Slovenije. železarska industrija v dolini Krke pri Dvoru in steklarska industrija na Glažuti v Gorjancih so priče, da je bila industrijska delavnost močno razvita v teh krajih. Toda nova pota, ki jih je odprl promet z nastopom železnic, so pomenila konec dolenjske industrije, ki ni več mogla konkurirati s prometno mnogo ugodneje položeno industrijo na Štajerskem, predvsem pa s tujo industrijo v Avstriji in na Češkem. Od industrijskih pagon je obdržala na Dolenjskem večji pomen lesna industrija zaradi bogatih zalog lesa. Na ta način je postala Dolenjska izrazito poljedelsko ozemlje. Isto velja tudi za Novo mesto in okolico. Četudi Novo mesto kot upravno središče skoro vse Dolenjske predstavlja največje naselje, se vendar niti tu ni razvila večja industrija, tako da je mesto navezano na dohodke od kmetov iz okolice ter številnega uradništva v mestu samem. Po velikosti pride novomeški srez z 909 km2 na četrto mesto v Sloveniji, vendar pa po prebivalstvu daleč zaostaja za drugimi, ker ima samo 50.500 prebivalcev, kar znese 54 prebivalcev na km2. Tako je torej po gostoti na 17. mestu izmed 25 okrajev v Sloveniji. Že te številke kažejo, da gospodarsko stanje ne more biti zadovoljivo. Če pa pogledamo statistiko izseljevanja, vidimo, da je med prvimi, ker domača zemlja pri današnjih razmerah ne nudi prebivalstvu možnosti življenja doma in jih sili, da se izseljujejo bodisi v druge, predvsem industrijske kraje ali pa v inozemstvo. Gospodarska beda ni posledica skoposti prirode, saj so pogoji dani za mnogo večje blagostanje kot bomo takoj videli. Kmetijstvo Najvažnejša panoga gospodarstva je kmetijstvo, s katerim se bavi nad 75% prebivalstva novomeškega okraja. Poljedelstvo ne kaže nobene specialne kulture, ampak goji vsak kmet predvsem to, kar potrebuje za svoj dom in le presežke, ki so v zvezi z boljšo letino tega ali onega pridelka, proda. Proizvajanje za trg in s tem zvezano racionalno obdelovanje posestva je v veliki večini še neznano. Radi tega se goje tudi mnogi pridelki, ki bi se v racionalno vodenem gospodarstvu opustili ter nadomestili z drugimi, donosnejšimi pridelki. Razdelitev zemlje na posamezne kulture kaže naslednjo sliko po podatkih Krajevnega leksikona dravske banovine: 18.913 ha 116 ha 11.764 ha 10.690 ha 2.242 ha 771 ha njive vrtovi travniki pašniki vinogradi sadovnjaki 43.175 ha 20-14% 0-12% 12-52% 11-39% 2-39% 0-82% 45-98% 6-64% 100-00% gozdi zazidano, ceste, reke 6.229 ha 98.900 ha Po njivah se goji predvsem krma za živino, ker je jako razvita živinoreja, ki prinaša kmetom iz okolice Novega mesta največ dohodkov s prodajo mleka in mlečnih izdelkov ali pa živine same. Od poljedelskih pridelkov je na prvem mestu pšenica s 3.618ha (podatki za 1. 1934.), nato slede: koruza 2481 ha, krompir 2434ha, ječmen 1505 ha, oves 1220 ha, rž 678 ha, soršica 528 ha, proso 413 ha, zelje 155 ha, lan 141 ha itd. Povprečni donosi na hektar zemlje so sledeči (v oklepaju povprečni donos v Sloveniji); pšenice 12-6 q (9-1 q), koruze 20-25 q (13 q), ječmen 12-9 q (9-7 q), oves 11-42 q (9 q), rž 7-62 q (9-2 q), krompir 80-71 q (66-7 q), soršica 13-3 q (10-1 q), proso 14-55 q (9-2 q), zelje 121-74 q (77-3 q), lan 4-04 q (4-8 q). Če upoštevamo donos posameznih pridelkov, vidimo, da ima novomeški srez v mnogih kulturah najvišje donose v Sloveniji, tako predvsem v pšenici, dalje slede koruza, ječmen, oves, rž, soršica, kjer smo povsod na prvem mestu. Tudi kar se tiče krompirja, je novomeški okraj med najboljšimi. To nam najbolje dokazuje, da zna kmet v novomeškem okraju dobro obdelovati zemljo in da ni njegova krivda kot proizvajalca, če se ni blagostanje dvignilo tako, kot bi bilo želeti. Vzrok je v tem, da kmet ne more vnovčiti svojih pridelkov za primerno ceno, ker nima dostopa do tržišč ter je navezan na prekupčevalce, ki silno pritiskajo na cene. Kot primer naj navedem prodajo jabolk leta 1984., ko je bila ta prodaja lahka, ker je tega leta izpadel pridelek sadja na štajerskem. Tedaj jih je gojitelj jabolk prodajal po 80 do 100 din za 100 kg, medtem ko so prekupčevalci ista jabolka prodajali dalje po 300 do 450 din. Iz tega in podobnih primerov vidimo, da je našemu kmetu potrebna izobrazba ter bi bila zato ena glavnih nalog kmetijskih šol, da tudi v tej smeri pouče kmečki naraščaj. Kmet, ki bo znal prodati svoj pridelek, bo šele imel korist od svojega dela, zakaj časi, ko je blagostanje kmeta bilo odvisno le od njegovega dela, so minuli. Denarno gospodarstvo, ki vedno bolj prodira tudi med naš kmečki živelj, ga sili, da vedno več stvari, potrebnih za svoje gospodarstvo, kupuje na trgu, sam se pa specializira na posamezne najbolj donosne kulture. premogovna proizvodnja v Poljski, Češkoslovaški in Nizozemski. Drugačno sliko pa nudi Francija. Zaradi skrajšanja delovnega časa je padla proizvodnja in Francija je morala v večji meri kakor prej uvažati premog. Skupno je proizvodnja v primeri z 1. 1929. padla za približno 10 milijonov ton. Skupno se je zvišala vrednost francoskega uvoza premoga, briketov in koksa na 2,6 milijarde fr. frankov, to je za 120% v primeri z 1. 1936. Seveda odpade del tega zvišanja tudi na padec valute. Povprečna storitev delavcev je padla od 872 v 1.1935. na 815 kg v 1.1937. Podobno se je razvijala proizvodnja tudi v Belgiji. Delovna doba se je skrajšala od 48 na 45 ur tedensko, pri čemer pa je dejansko delovna doba krajša, ker se šteje v delovno dobo tudi vožnja v rov in iz rova. Ni se pa proizvod- nja tako zelo poslabšala ko v Franciji, kjer je kljub nastavitvi 13.060 novih delavcev padla absolutno za 1 milijon ton. Nasprotno se je v Belgiji proizvodnja celo povečala za 2 milijona ton, to pa le z izkoriščanjem vseli delovnih rezerv in nastavitvijo 8000 poljskih delavcev. Dnevna proizvodnja pa je padla od 820 na 765 kg. Zaradi dobrih cen pa so imeli premogovniki vendarle lepe dobičke. Končno še nekaj številk o dnevni proizvodnji na glavo rudarja. Tu je na prvem mestu Poljska s 1810 kg, nato Nizozemska s 1700, Nemčija s 1600, Anglija s 1145, Francija z 815 in na rudarja in na dan razliko pa ne vpliva le dolgost delovne dobe, temveč tudi oprema v premogovnikih. V nekaterih drža vah je ta pač znatno zaostala. KiBkDm^Brmave Potrjuje se poravnava, ki sta jo sklenila Knechtl Ivan in Pavla v Celju. 50°/#no kvoto plačata v 61 enakih mesečnih obrokih, od katerih zapade prvi 15. oktobra 1938. Nadalje se potrjuje poravnava tvrdke Stavbno in umetno mizarstvo A. ltojina. & Co. v Ljubljani. 50%no kvoto plača firma v poldrugem letu. Končano je poravnalno postopanje Strojnih tovarn in livarn v Ljubljani. Nadalje je končano po-Rpfcriia ku I ravnalno postopanje trgovca Aloj-lan Na to veliko za Vidmarja v Selnici ob Dravi ter trgovca Jakoba Zajca v Črnomlju. Doma in po svetil smathati phi t^ovjuni kot uspeA? 6 kožikoh mo/joče. niožim o&haitum kapitaiom. na-phc-uiti čim. večji, pho/net. 'Potie&so je. tohcj oJieti na. tlakotfO samo tako &Hatyo. Icateko se l\itxo o&hača. kiaffitM^si phomet in najHepši dc&iielc dosežete phi phodaji Stkuktoi/e^a. mika. ,,'Jeiim". 'p.Keoiden thr^vec phipohcia. v Ha.stA.em. Cntehesu H& do&io /znano ScAhJkom toopojAtmovb mido- tzvuunka. Nov plačilni sporazum med Italijo in Francijo je bil podpisan v petek v palači Chigi med zun. ministrom Cianom in francoskim odpravnikom poslov Blondelom. Novi plačilni sporazum stopi v veljavo dne 1. maja. Sedanji klirinški sistem se odpravlja in se obnavlja popolnoma svobodni plačilni promet med obema državama. cianovodikovimi preparati kakor | Veliko povečanje proizvodnje v Romuniji Po objavljenih uradnih podatkih se je povečala rudarska proizvodnja v Romuniji v 1. 1934. do 1937. takole: Proizvodnja manganove rude je znašala 1. 1934. 12.057 ton, 1. 1935. 19.795, 1. 1936. 30.576 in 1. 1937. 50.749 ton. Železne rude: 1. 1934. 83.590, 1. 1935. 93.818, 1. 1936. 108.429 in 1. 1937. 128.592 ton. Piritove rude (v istih letih): 4.001, 9.855, 10.000, 10.717 ton. Bakrene: 887, 1.241, 1.580, 1.125 ton. Aluminija: 1.458, 1.468, 2.039, 6.016 ton. Vizmuta in molibdena: 6, 14, 45, 27 ton. Proizvodnja romunske rude je torej prav znatno napredovala. deklaracij s črnilom oz. s pisalnim strojem. Dobave - licitacije Dne 27. aprila bo pri štabu Mor- »Službeni list« banske uprave z dne 13. aprila je Objavil: Navodilo za- opravljanje dezinsekcije vseh prostorov (sta novanj, vagonov in drugih lokalov, javnih in zasebnih) s ciklonom B v prahu, z ostalimi že narejenimi TRGOVCI! Za leto 1939. nabavite za Vaše odjemalce le koledarje „K0HSIIMEHT“, ker ti bodo pojasnili kupcem, da je bolje kupiti pri trgovcu, kot pri zadrugi ali konsumu. Založba koledarja „Ko ns u m e n t", Ljubljana, Prekmurska 2 šču za lepenko ogenj, ki se je hitro širil. Vse skladišče, v katerem je bilo 20 vagonov lepenke, je pogo-j relo do tal. Pri Podsredi je padlo na tla ro-I munsko letalo tipa Savoia-Mar-| chettd S 79 B. V letalu so bili ro- Bivši minister Kaludjerčič je iz- _______________ tudi s cianovodikom, dobljenim po I javil na konferenci JRZv Pazariču, I munsfci letalski kapitan Dimi tre kemični reakciji v prostorih sa- da letos še ne bo skupščinskih vo- scu jn dva italijanska pilota. Vsi mih — Odločbo glede odkupa litev: Sedanja sku-psema da bo trije so mrtvi. Letalo je zašlo v win(l ' sprejela se en proračun in sele po- snežni metež in se zato najbrže bombaža letine 1J38 — “ arito za tem too govora o volitvah. ponesrečilo. pobiranje avtorskih nagrad za Francoski zunanji minister je Več sto krojaških pomočnikov v dramska, dramsko-glasbena, kine- izjavil dopisniku »Vremena«, da je Zagrebu je začelo stavkati. Zahte-matografska, pantomimična in po- Francija vedno želela, da bi se vajo zvišanje mezd in sklenitev ko-nmvnn HPn ti iih n/ihiri kol Jugoslavija zblizala z Italijo, ker je j lektivne pogodbe, . aomia o>.i Dne 28. aprila bo pri ekonom. h^olt1n«knnščfnPrilie iSn todi IProblemu?Id”je tu sTcVTp^ebno odd. gen. direkcije drz. zeleznic delegati skupseme je določen tudi težak vendar nj Znak nekega ne- v Beogradu licitacija za dobavo |nar. svetnik ^efe^Tie^jeS EvrcS drž. železnic Franjo Gregorič iz Pr- J«1 zato nomeni relLv tega Dto-vačine. Zaradi svojega nacionalne- I P?- Zato resnev tega pro ga prepričanja je bil takoj v za četku_ svetovne vojne interniran. . rQpe Ne g-re pj-j tem le za prema Zaslužnemu narodnemu de ganje psihološke občutljivosti med bodi ohranjen lep spomin Cehi in Nemci ter za rešitev šte- Umrl je bivši nar. P«®1- A. vilnih lokalnih nesoglasij, temveč Hajdinjak, ki_ je zaradi _ gre za to, da reši češkoslovaška odkritega značaja užival splosno | na nmilaei svoje demokratične kalcijevega karbida za razsvetljavo in varjenje; dne 29. aprila za. dobavo raznih kemikalij; dne 4. ma ja medeninastega materiala; dne 5. maja vodomernih stekel, stekla steklenih cevi in naluenikov. Dne 2. maja bo pri upravi zavo da »Sarajevo« v Sarajevu licitacija za dobavo raznega laka in barv Revolucionarni proces, ki se pojavlja v Evropi, se kaže v vsaki državi drugače. V češkoslovaški se kaže predvsem v narodnostnem I Lun-iiuLga —~ | podlagi Dne 27. aprila bo pri direkciji spoštovanje. — V Mariboru J« umrl ureditve svoja lokalna narodnost-drž. rud. podjetij v Sarajevu lici- odvetnik dr. rercio nasic, ki je i vprašanja in s tem prispeva k tacija za dobavo lokomotivnega pred vojno zaraai svojega^nacio- i režitvi današnje splošne moralične, kotla in dne 5. maja stroja za glo- delovanja m:nogo upe J- socialne in politične evropske kri- boko vrtanje za državni rudnik v V Ljubljani je umrla v visoki sta- i Zato je njegova želja, da se vsa Ljubiji. rof* 701atna trgovka Lozai, iz vprašanja med čehoslovaki in Štab mornarice kr. Jugoslavije ugledne slovenske trgovske rod Nemci objektivno prouče in da se - ne Lozarjev. Bila je intimna pri- jd rešitev za oba dela. jateljica pok Franje Tavčarjeve zlEistl pa želi, da se to vprašanje porcij in čutaric za vodo; do I kateri je sledila tudi v grob^ Boa regUj€ v duhu miru in dobre volje - ■ - . .. I,,.™ «,^1 snranin . ter v duhu poštenosti in fair playa visoki | na obeh straneh. Tako čehoslovaki rosti 701etna trgovka Lozar, iz Vpra§anja med čehoslovaki in siaD mornarice »r. ouguaiav.jc ugledne slovenske trgovske rod - Nemci objektivno prouče in da se v Zemunu sprejema do 29. aprila ue Lozarjev. Bite je tnumna pri- najde znosna rešitev za oba dela ponudbe za dobavo aluminijastih jateljica pok. Franje Tavca rje > I viao.i r,c mi u n sp tn vnrasame porcij in čutaric za vodo; do I kateri je sledila tudi v groh I 30. aprila t. L raznih mornarskih vsem ohranjen ?veta^‘P™ vi gumbov v Ljubljani je umrla v vi ------------------------ Direkcija drž. rudnika v Kaknju starosti trgovka m p0sestnica An- ko Nemci CeškosloVaške so zreli sprejema do 27. aprila ponudbe za tomja Kadivec. Bita je mana, po nosilci evropske kulture in miajo dobavo železnih in medenih uteži svoji dobrosrčnosti, pa tudi po svo zato dolžnost, da dajo vsej Evropi in koledarja »Graditelj« z ilustra- I J™ tihem, a zvestem narodnen I dober agiedj kako se m0rajo nacijami delu. Blag ji spomm. rodnostne težave rešiti v interesu Dravska delavnica V Ljubljani n Prosvetni minister je dovolil na- i domovinei ki je vsem že stoletja sprejema do 25. aprila ponudbe za slednje subvencije za, ■ . “ skupna. Sam bo v interesu vseh dobavo jekla, železa, razne ploče- skih poslopij . za dravsko narodnosti in države vdano sode- vine, vijakov, usnja, nafte, olja, I200- ?fVsko 23C^ vib^ t k’ P ioval na sltupnem delu .Apelira na petroleja, bencina, oglja, vazelina morsko 20fl drmsko 3 , , vse državljane brez ozira na na- 1 donavsko 350 moravsko 400 m za rodnost) da v ^vesti skUpnih dolž- dogodke se Francija ne bo vmešavala. 3. Vse zasedene tvomice mora delavstvo izprazniti. 4. Vlada dobi od Francoske banke 5mili-ardni predjem. 5. Razpiše se 15-milijardno notranje posojilo za narodno obrambo. 6. Stavkovni statuti se sprejmejo. 7. Vsi tuji agitatorji se izženejo. Stari avstrijski kršč. socialist Kunschak je bil aretiran. Ista usoda je doletela bivšega kancelar-a Enderja. — Kardinal Innitzer e bil po svojem povratku iz Rima sprejet od Hitlerja. Francova vojska je prodrla do Sredozemskega morja in zavzela pristanišči Vinaroz in Benicarlo. S tem je zveza med Katalonijo in ostalo republikansko Španijo popolnoma pretrgana. Tudi proti Tortosi prodirajo Francove čete ter so se začeli boji že v predmestju Tortose. V južnem šantungu so doživeli Japonci ponovno težak poraz. Kitajci so zavzeli mesto Hangčuang. Le redkima japonskim vojakom se je posrečilo ubežati v mesto Ling-čenh, ki pa je tudi že obkoljeno od kitajskih čet. V Hangčuangu je padlo baje 10.000 japonskih vojakov. Japonska vojska Se dobila povelje, da se umakne iz pokrajine šansi. Sibirska proga je zaprta za ves zasebni promet zaradi ogromnih pošiljk orožja Rusije Kitajski. Tako bo dobavila Rusija Kitajski letala, težke in lahke tanke, oklepne in tovorne avtomobile, topove in sanitetni material. Avstrijski general Zehner je izvršil samomor. Gen. Zehner je predsedoval sodišču, ki je obsodilo atentatorje na kancelairja Dollfus-sa na smrt. Listi pišejo, da je v tem tudi razlog Zehnerjevega samomora. Fjodor šaljapin, slavni ruski pevec, je po kratkem bolehanju umrl v Parizu. Zaradi velikega viharja na Atlantskem oceanu je prispel veliki parnik »Queen Mary« z zamudo 26 ur ter s 46 ranjenci na krovu. in dr. Uprava Vojnotehničnega zavoda v Kragujevcu sprejema do dne 27. aprila ponudbe za dobavo jesenovega lesa, raznega papirja in pisarniških potrebščin; do 28. aprila za dobavo raznega olja, hrastovega in brestovega lesa. Prodaja Dne 28. aprila se prodajo pril Direkciji šum v Zagrebu na ofertni licitaciji hrastove doge za sode. (Predmetni oglasi so v pisarni Zbornice za TOI v Ljubljani na | vpogled.) vardarsko 460 tisoč din. » barva. ple«lra in 7p u urah ■■»*« L.U ? Uiail oWekB tlnbnke ud. Skrobl In flvetlolika Bralce, ovrat 'tike in manšete. Pere naši. munga In lika domače perilo tovarna JO S. REICH 1'oljanBki nasip 4-6 Sclenbnrgova ul. B Telefon it 22 72 Frančiškanska ulica 3 nosti do miru streme za tem, da |se vsa sporna vprašanja rešijo duhu spravljivosti in v interesu evropskega miru. Svoje besede pa je predsednik dr. Beneš potrdil tudi z dejanjem ter izdal obsežno amnestijo, ki velja za skoraj vse prestopke in žlo-, čine proti državi. Amnestija velja deloma tudi za špionažo. Amnestije bo deležnih okoli 3000 političnih obsojencev. . . Železna garda je PriPray ^a a v Romuniji revolucijo. Voditelj železne garde Codreanu je sicer ob imenovanju nove vlade razpustil železno gardo, vendar pa je v po Obiščite paktui teogtaisld sefan od 30. aprila do 9. maja 1938 Največ|a jugoslovanska revija domačih in inozemskih izdelkov * Najpopolnejša slika zadnjih tehničnih pridobitev v industriji * NajveČja izbira * Obvestila daje Upcat/a Be