Poštnina plačana v gotovini.
Cena 30.- lir
Spediz. in abb. post. I. gruppo
DEMOKRACIJA
»Umetnik teži po popolnosti, vendar je na srečo ne bo mogel nikdar doseči«.
Ameriški pisatelj WILL1AM FAULKNER
Leto XVI. - Štev. 14
Trst - Gorica, 1. avgusta 1962
Izhaja 1. in 15. v mesecu
NOVO OZRACIE V ŽENEVI
v
Sovjeti še vedno vztrajajo na svojih zahtevah - Zelja atomskih velesil, da se ne poveča število držav z jedrskim orožjem - Ameriški znanstveniki so izboljšali instrumente za nadzorovanje poskusov na daljavo
Leta 1958 so se v Ženevi pričela pogajanja za razorožitev. Ves svet je na razgovore _gledal z zaupanjem in z vero, da se bodo uspešno končali. Damoklejev meč, ki visi na tanki nitki nad zemljo bi nj ta način pričvrstili z močnejšo vrvjo. Ljudje bi se lahko oddahnili. .Kolikokrat so Sovjeti prekinili pogajanja, toda vedno znova so Zahodnjaki sedli za zeleno mizo v upanju, da se bo končno le našel kompromis. Pričakovanja, ki so bila v začetku velika so se kaj kmalu spreobrnila v razočaranje, upanje na dokončno rešitev težkega vprašanja pa je postajalo vedno šibkejše. Pr§d kratkim so v Ženevi spet pričeli s pogajanji, vendar pa je svetovna javnost, ki se je navadila na neuspehe, gledala nanje s skepticizmom. Kljub temu so prišli na dan novi faktorji, ki so spravili pogajanja v novo razdobje. Upanje se je nanovo poživilo, kajti obstaja možnost, da se bo zahodno in sovjetsko gledanje spremenilo.
Prvi novi faktor je čisto tehničnega značaja in se tiče načina -nadzorovanja atomskih podzemskih razstrelitev. V pravkar omenjeni zadevi so Američani v zadnjem času napravili važen korak naprej. Kar Američani sedaj lahko nadzorujejo v svojih meteoroliških postajah atomske razstrelitve po vsem svetu, ne bo treba Zahodnjakom več vztrajati na določilih, ki so še do pred kratkim predstavljale temeljno zahtevo. Drugi nov faktor pa je v prepričanju atomskih velesil, da se ne sme povečati število držav opremljenih z atomskim orožjem.
Kot smo že dejali so se razgovori o razorožitvi pričeli oktobra leta iy&8. Pred tem so se sešli sovjetski in zahodni strokovnjaki, ki so se sporazumeli o tehničnih sieastvih za naazorovanje premirja. Toda čim so se razgovori nadaljevali na politični ravni, je vsako upanje za pod--pis razorožitve padlo v vodq. Takratni tehnični razvoj je dovoljeval znanstve-. nikom, da so odkrili vsakršno atomsko razstrelitev v vzračju. Zaradi tega ni mogla nobena država pričakovati, da bi njeni poskusi ostali prikriti. Toda ostale so še podzemske razstrelitve. Sovjeti so trdiji, da lahko meterološke postaje izven njihovih meja v vsakem trenutku ugotovijo podzemske razstrelitve. Zahodnjaki1 pa so zahtevali, da se opazovališča postavijo nz/ sovjetskih in ameriških tleh. Tej zahtevj so se kremeljski vodje vedno upirali, rekoč, da hočejo s tem Zahodnjaki vohuniti.
Obtožitev so Angleži in Američani zavračali in trdili, da si brez kontrolnih postaj ni moč zamisliti pravega nadzorstva. Ta trditev je bila upravičena, kajti tehnične naprave tedaj še niso dovoljevale, da bi z verjetnostjo potrdile možne podzemske poskuse. Toda danes zgleda, da ;.e ameriškim strokovnjakom uspelo toliko izboljšati posamezne naprave, da se je razblinil vsak dvom. Vodja ameriške delegacije Arthur Dean je sporočil, da Američani ne bodo več vztrajali na svojih zahtevah po nadzorstvu, zaradi česar bodo laže sprejeli sovjetske predloge. Pri tem pa ne smemo pozabiti, da so Zahodnjaki pred leti večkrat zaprosili Sovjete, naj jim posredujejo podatke za izboljšanje meteroloških postaj, da bi prišlo do kompromisa v razorožitveni pogodbi. Vendar pa je sovjetska delegacija vedno zavračala tehnično pomoč in s tem praktična onemogočala nadaljna pogajanja.
Rekli smo, da je drugi faktor želja velesil, da se ne poveča število držav, ki so opremljene z lastnim atomskim orožjem.
V	tem pogledu sta si oba bloka istega mišljenja in skoraj prijateljsko gledata na te medsebojne odnošaje, medtem ko jih
zavezniki s prošnjami za atomsko orož.e spravljajo v zagato. Združene države si ne želijo, da bi tudi Francija postala atomska velesila, po drugi strani pa bo Sovjetska zveza storila vse, da se Rdeči Kitajci ne oborožijo z atomskimi bombami. Po eni strani morajo nasprotnika prepričati o podobnih pogledih na vprašanje, po drugi strani pa pripraviti zaveznika ■do tega, da odneha od zahteve po atomskem orožju. V tej težavni borbi, kjer so zavezniki nasprotniki in nasprotnik' zavezniki so Sovjeti prodrli najgloblje. Razlog zato je, da se kremeljski voditelji bojijo Rdečih Kitajcev mnogo bolj, kot se boji Amerika morebitne francoske konkurence. Sovjetski delegat pri razorožitveni konferenci Zorin je dejal, da bi se morale štiri atomske velesile, torej je med te prišteval tudi Francijo, obvezati, da ne bodo posredovale zavezniškim državam niti atomskega orožja in niti podatkov za izdelovanje tovrstne vojne opreme.
Vse one države, ki danes še nimajo lastnega jedrskega orožja pa bi se morale obvezati, da ne bodo zaprosile zaveznikov za tovrstno orožje. Zorin se je v Drvi vrsti zaganjal proti Zahodni Nemčiji, ki je pred časom zaprosila Združene države za atomsko orožje, vendar pa je marsikateri opa-zovavec mnenja, da se njegov predlog tiče tudi komunistične Kitajske.
V	tem primeru bi se morali Zahodn:aki sporazumeti in sprejeti Zorinov predlos*
Amerika bi se obvezala, da ne bo posredovala Bennu atomskega orožja, toda isto obvezo mora dati Sovjetija napram celinski Kitajski. Tudi v slučaju, ko bi se kremeljski voditelji ne hoteli oDvezat', bi se Zahodnjakom splačale sprejeti Zorinov predlog, saj je politikom svobodnega sveta prvenstveno do tega, da Kitajci ne bi imeli lastnega atomskega orožja. Ce smo dejali, da je Zahodnjakom mnogo do tega. da ne pride v kitajske atomske oborožitve, pomeni za Sovjete to vprašanje trn v peti. Razumljivo je torej, da bodo storili vse, kar bo v njihovi moči, da preprečijo Kitajcem posest jedrskih bomb.
Poleg tega pa bi lahko našteli še en razlog, zaradi katerega bi bilo pametno sprejeti Zorinov predlog. V trenutku kri bi se ustvarilo enotno fronto atomskih velesil, ki bi se borila proti povečaniu števila držav z jedrskim orožjem, bi se razdor med Pekingom in Moskvo še povečal. Ta razdor pa lahko samo koristi svobodnemu svetu.
Kanadski zunanji minister je izjavil, da je treba najprej Tešiti problem o prekinitvi jedrskih poskii?ov. V mirnejšem ozračju, je nadaljeval^ bodo tudi poga;a-nja v Ženevi potekanj uspešneje.
Te dni je Sovjetsl® zveza napovedala, da bo obnovila atomSKi poskuse v ozračju, kar predstavlja za »altiške države in Ameriko veliko nevarnost za zdravstveno stanje tamkajšnjih pr^bivavcev.
Predvsem in kjer je le mogoče
slovenski predstavniki
V nedelje, 29. p.m. se je odi; gral zaključni prizor v življenju tržaške politične podružnice sedanjega jugoslovanskega režima: Neodvisna socialistična zveza je soglasno sklenila, da se razide in je povabila svoje članstvo naj se, po prosti izbiri, vpiše v Komuni; stično partijo Italije ali pa v Nennijevo socialistično stranko. Komunistična partija je za to priložnost bratsko razširila svo; je roke. Dogovorjeno je namreč, da bo do nedavnega še tako ob* sojanim nekonformističnim Ti; tovim komunistom priznala nji; hov stari partijski staž, tj. od dneva ko so se prvič vpisali v komunistično partijo, ne oziraje se ali je to bila jugoslovanska ali italijanska, pokorna Moskvi ali ne. Obdobje sporov je eno; stavno pokopano in pozabljeno.
Likvidacija N SZ je bila torej sklenjena soglasno, vsaj tako je bilo sporočeno. V kolikor smo pa doslej lahko zbrali mnenja raznih dosedanjih pristašev in volivcev te stranke si pa lahko
Prui feleuizijski prenos med Ameriko in Curopo
Na stari in novi celini so gledavci lahko gledali:televizijski prenos, ki ga je posredoval umetni satelit »Teistar« ■ V teku štirih let bomo lahko gledali televizijske prenose iz vsega sveta
V ponedeljek, 23. julija je nad dvesto milijonov gledavcev iz Severne Amerike in Evrope z nestrpnostjo pričakovalo direktni televizijski prenos med obema celinama s pomočjo umetnega satelita »Tel-star«. Najprej so bili na vrsti Američani, ki so poslali vrsto direktnih posnetkov, med katerimi je bil tudi govor predsednika Kennedyja. Dve ure kasneje, ob prihodnji zemeljski obkrožitvi Telstara pa je bila na vrsti Evropa.
Treba je bilo premostiti vrsto težav preden je lahko prišlo do prvega prenosa. Kot je znano, ne moremo prenašati televizijskih impulzov preko oceanov zaradi zaokroženosti zemlje. Televizijski valovi se namreč širijo samo v ravni črti. Dolgi valovi, ki se jih poslužujemo pri svetovnih radijskih komunikacijah naletijo v visočini od 70 do 80 kiloinetrov na naravno zrcalo, od katerega se odbijejo in se povrneje na zemljo. To naravno zrcalo predstavlja jonosfera, brez katere bi se valovi razpršili v vesolje. Zatorej ni predstavljal prenos radijskih oddaj z ene celine na drugo večjih težav. Toda pri televiziji se moramo posluževati drugačne tehnike, zaradi tega so seveda tudi težave večje.
Televizijske impulze oddajamo s pomočjo zelo kratkih valov, ki jim pravimo tudi mikrovalovi. Teh valov ne uporabljajo pri ostalih komunikacijah, kajti mikrov' lovi se ne odbiia:o od jonosfere, pač ra jo preluknjajo in se razprše v vesolje.
V Italiji in drugih deželah se za televizijske oddaje po državi poslužujejo relejnih postaj, ki so zgrajene v oddaljeno-
VV
HRUSCEV: »SEVEDA SEM PROTI ATOMSKIM POSKUSOM,...
TODA AMERIŠKIM.'«	(iz	»Die Weltwoche«
sti 60 do 70 kilometrlv druga od druge. Višino posamezne antAie pa zračunajo na način, da lahko sprejema in oddaja televizijske impulze naslednji relejni postaji. Na ta način sprejemamo televizijske oddaje s pomočjo dolgega člena relejnih postaj. Razumljivo je, da takih postaj ni mogoče zgraditi sredi oceana. Znanstveniki so izračunali, da bi bilo potrebno zgraditi sredi oceana ogromen stolp v višini 200 kilometrov, da bi lahko v ravni črti sprejemal impulze ameriške postaje v Andoverju in evropske v Angliji ali Franciji. Vsakemu je jasno, da je kaj takšnega nemogoče zgraditi.
Ker torej ni moč poslati televizijskih impulzov v ravni črti preko oceana, so znanstveniki prišli do prepričanja, da se da mikrovalove upreti v satelit, ki jih potem odbije na drugo stran zemlje. Teorijo, ki so jo znanstveniki napovedali, so s pomočjo Telstara tudi uresničili.
Toda zaenkrat, ko kroži okrog zemlje en sam satelit ni možno pošiljati daljših prekooceanskih televizijskih oddaj. Povezava je možna za sedaj komaj 18 do 20 minut, to se pravi v času, ki ga Telstar porabi za prelet poti Amerika-Evropa. Toda ameriška ustanova »American Telephoneand Telegraph«. ki je poslala na krožno pot satelit Telstar, se že ukvarja z zamisljo, kako urediti direktno nepretrgano povezavo s celim svetom. Strokovnjaki so predložili dva načrta. Po prvem načrtu bi okoli zemlje izstrelili okrog petdeset u-metnih satelitov, ki bi krožili okrog zemlje v višini pet do šest tisoč kilometrov. Po drugem načrtu pa bi bilo potrebno poslati na krožno pot okoli zemlje le tri Telstare v višino 36.000 kilometrov. Vendar pa drugi načrt predstavlja mnogo težav, ki se jih ne bo dalo v doglednem času rešiti. Treba bi bilo namreč umetni satelit urediti na tak način, (la bi njegova antena gledala vedno proti zemlji.
Ce se bo družba »American Telephone and Telegraph« odločila za prvi načrt potem bo treba zgraditi po svetu šestindvajset sprejemnih postaj. Za celotno zamisel pa bi potrebovali približno pol milijarde dolarjev. Preden bodo uresničili zamisel . bo treba rešiti še mnoga politična in tehnična vprašanja. Treba bo namreč določiti čigava last bodo sateliti.
V Združenih državah je že sedaj v teku ostra borba med 'zagovorniki zasebne in državne lastnine Telstara. Mnogi namreč želijo »nacionalizirati« ves načrt. Ameriški predsednik Kennedy je mnenja, da bi se dalo priti do kompromisa. Telstar bi ostal v zasebni lastnini, medtem ko bi država kontrolirala njegovo delovanje s posebno pažnjo, da ne bi prišlo do monopola svetovnih komunikacij.
V slučaju svetovne povezave bi bilo treba podpisati mednarodni sporazum o lastnini in o delovanju satelitov.
Vendar pa se zaenkrat ameriški televizijski gledavci bolj zanimajo za delovanje že obstoječega satelita. Zgleda, da so bodo ameriške in evropske televizijske družbe sporazumele, da se bodo vršili pre-
nosi od časa do časa s sistemom, ki je v navadi pri evroviziji.
v
  ......
IlliJJJJilli
m
3
upamo reči, da njihova sodba o upravičenosti tega sklepa ni tako sigurna in enodušna. Tisti} ka; terim še bije v prsih slovensko srce, so polni dvomov in se rest r.o vprašujejo, ali je res upravi; čeno, da se Slovenci v Italiji odrečejo samostojnemu politič; remu nastopanju ter se prelije; jo v italijanske vsedržavne stran; ke, v katerih ne bodo nikdar predstavljali količkaj važen, kje šele odločujoči del.
Kdor o tem še kaj dvomi naj se spomni samo na nedavno prvo glasovanje o našem dežel; nem statutu v poslanski zbornici. Komunisti in socialisti, ki so na; videzno vztrajali na tem, da mo; ra. deželni statut točneje in odločneje opredelili pravice slo; venske narodne manjšine v snu; joči se deželi Furlani j a; Juli jska Krajina, so neposredno pred glasovanjem disciplinirano umak; rili svoj popravek. To se je zgo; dilo čeprav so slovenski tržaški komunistčni predstavniki na medstranskih sestankih (ga. M. Bernetičeva) izjavili, da bo nji; hova partija iz tega delala načel; no vprašanje ter bo v primeru, če osnovnim slovenskim zahte; vam ne bo ugodeno, statutu od; rekla svoj glas.
Nam je bilo od vsega začetka jasno, da bodo stvari tekle tako kot so.. Vodstva velikih vse; državnih strank niso mogla do; voliti, da bi drobni krajevni ak; tivisti in k temu še predstavniki manjšin opredeljevali in z vetom blokirali njihove politične odlo; čitve in načrte.
To kar se je zgodilo ob priliki glasovanja o deželnem statutu torej ni noben izjemen primer temveč pravilo, s katerim mora; jo stalno računati vsi, ki bi za; upali obrambo in uveljavljanje svojih narodnostnih manjšinskih pravic vsedržavnim in zaradi te; ga na majhnih krajevnih ali po; krajinskih nroblemih življenjsko nezainteresiranim strankam.
To je eno dejstvo. Na drugi strani pa je res, da nam številčno stanje naše manjšine v Italiji, njena politična razcepljenost in obstoječi volivni red ne omogo; čajo, da bi lahko realno mislili (Nadaljevanje na 2. str.)
Belgijski načrt za evropsko politično združenje
Angleški dnevnik »Daily Telegraph« je pretekli teden objavil intervju z belgijskim zunanjim ministrom Spaakom, ki je ori-pravil nov načrt za politično združitev članic evropske gospodarske skupnosti-. Njegov načrt sta že odobrili belgijska in nizozemska vlada, nakar so ga predložili nemškemu kanclerju Adenauerju v preučitev.
Belgijski minister je angleškim časni karjem razložil svoj načrt s temi besedami: »Združena Evropa kot sem si jo jaz zamislil bo predstavljala nekaj več od »domovinske Evrope« * to je od načrta, ki ga je pripravil Francoz Fouchet. drugi strani pa nove Evrope ne pojmujemi v smislu federacije. V začetku bo to ustanova brez določene strukture. Na ta način bosta zamisel lahko odobrili Francija in Velika Britanija. Polagoma pa bo ustanova zadobila popolnoma novo strukturo vlade. Nikakor nočemo, da bi današnje evropske države postale čez nekaj let province. Osrednji evropski organ bo deloval skupno z narodnimi vladami, oblast posameznih vlad pa bo porazdeljena po funkcijah na državno in evropsko raven.«
Ta formula bi morala, tako zatrjuje Spaak, ostati v veljavi približno tri leia Ob koncu te dobe bo treba ustanoviti močnejši osrednji organ, toda države članice bodo še vedno ohranile svojo samostojnost. V določenem trenutku bo treba uresničiti zamisel o evropskem parlamentu, v katerem bodo predstavniki vseh narodov. Evropski poslanci bodo debatirali o skupnih vprašanjih. Toda tudi v tem času bodo delovali posamezni državni par-
lamenti, kjer bodo parlamentarci debatirali o državnih problemih. Tri samostojne ustanove, ki vodijo Skupno evropsko tržišče, Premogovno in jeklarsko skupnost in Euratom se bodo združile v skupno ustanovo.
Spaak je nadalje zatrdil, da nikakor ne misli s svojim načrtom ustanoviti združitev po vzorcu Združenih držav Amerike Kljub temu pa moramo na vsa ta vprašanja misliti že danes, kajti če se bodo pogovori v prihodnjih tednih z Veliko Britanijo pozitivno zaključili, potem ne bomo imeli na razpolago mnogo časa za prepričanje, da je Velika Britanija praktično že v SET-u. Ozračje, v katerem se vodijo pogajanja je prisrčno. Pogajanja p;y so za vso Evropo tako važna, da bi morali naleteti na prav tako velike in važne ovire, da bi razgovori padli v vodo.
Velika Britanija bi morala sprejeti novi načrt, ki ji ga bo belgijska vlada že v bližnjem času poslala v preučitev. Načrt se ne loči mnogo od Fouchetovega, o katerem se je britanska vlada izjavila, da ni nesprejemljiv. Poleg tega pa predstav-lja Spaakov načrt mnoge druge pozitivne strani. Skupno evropsko tržišče se bo z britanskim pristopom toliko povečalo, da bo predstavljalo mogočno velesilo. Takrat tudi Sovjetska zveza ne bo mogla več z nezaupanjem in sovražnostjo gledati na novo skupnost. SET bo tudi s Sovjeti lahko podpisal gospodarske pogodbe, ki bodo ugodne za obe strani. Na ta način pa se bo Zdrženi Evropi posrečilo ustanoviti ozračje sožitja med Zahodom in Sovjetsko zvezo.
VESTI z GORIŠKEGA
Vlada in parlament odbila zahtevo Slovencev po zaščiti
V soboto 21. j julija je poslanska zbor7 nica zaključila razpravo na osnutku posebnega deželnega statuta in v torek 24. je pri tajnem glasovanju statut s 341 glasovi proti 49 potrdila. Pred zaključkom razprave sta komunist Pajetta in socialist Luzzatto predložila zahtevo, da se Slovenci v Italiji zaščitijo. Morem reči, da sta bila oba predlagatelja precej dobro poučena o položaju slovenske manjšine v Italiji, saj sta prikazala številne primere, krivic in zapostavljanja, ki smo jih deležni od leta 1918 do danes.
Misovci in razni drugi so takoj nastopili proti predlogu in končno je minister Medici v imenu vlade izjavil, da smo Slovenci že zaščiteni, saj imamo lepo število, listov in se nam godi dobro. Obrobni pritožb so neznatnega pomena spričo vsega dobrega, ki Ra Slovenci uživamo, je dejal minister Medici, in izjavil, da ima vlada namen urediti z navadnim zakonom, kar nam upravičenega še manjka. Takoj po teh ministrovih besedah sta komunist Pajetta in socialist Luzzatto vsak svojozah-tevo po naši zaščiti umaknila in Slovenci smo -obogateli za eno obljubo več. ostali pa smo še naprej nezaščiteni, deležni stoterih krivic in zapostavljanja, saj nam osporavajo in preprečujejo uživanje mnogih osnovnih človečanskih pravic, celo pravico do slovanskega imena ter pravico občevanja v materinem jeziku pred političnimi, upravnimi in sodnimi oblastmi.
Proti nam so zmagali fašisti, in niih volji so podlegli' vsi ostali odgovorni či-nitelji.
Tik pred tem dogodkom v Parlamentu sta senator Pelizzo iz Čedada in bivši videmski prefekt dr. Candolini, ki je leta 1947 izdal znano okrožnico, ki govori o spoštovanju kulta slovanske kulture, vodila nekatere župane iz doline Nadiže, ki so v Vidmu podali izjavo, da ne marajo prav nobene tistih pravic, ki jih Slovenci iz goriške in tržaške province zahteva...
Obsojamo nastop tistih županov in grajamo njihovo izjavo, ker je pravica jezika zadeva ne le skupnosti, ampak tudi posameznikov. Tisti župani nimajo moči govoriti v imenu vsega ljudstva, že zato ne, ker so tam pri njih pogoji političnega in narodnega slovenskega življenja zelo težki, saj so tamkajšnji Slovenci deležni pritiska od strani nestrpnih nacionalistov, ki Slovence označujejo za komuniste in filo jugoslovane, ergo proti Italijane, čim spregovorijo kako besedo, ki zahteva spoštovanje jezikovnih pravic, recimo pouk materinščine v osnovni šoli. Zato morajo mnogi Slovenski otroci in mladeniči iz tistih krajev v slovenske šole v Gorico, ali v Trst, ker jih tam nimajo. Toda to stane in le malo jih je, ki se upajo prenašati visoke stroške. 2e dejstvo govori proti tistim županom, ki so nastopili proti jezikovnim pravicam svojih občanov.
V Tipani je slovenski občinski svetovalec g. Tedoldi prve dni meseca julija nemoteno govoril slovenski na občinski seji. Tudi ta primer zgovorno kaže, da se/ Slovenci tistih krajev še zavedajo svojih pravic in da se ne pustijo strašiti od nobene pošasti. Naj laški listi poročajo še tako nasprotno resnici, dejstvo je da v videmski provinci živi trideset tisoč Slovencev, ki jih zlonamerneži hočejo razna-roditi!
Na drugi strani pa nam pristonost senatorja Pelizza in dr. Candolinija priča, da se tisti župani niso verjetno sami odločili za tako usoden korak. Oba sta italijanskega jezika in prav nič ne izgubita, če Slovenci dobijo ali ne dobijo svojih šol. Morda se Pelizzo boji, da bi sčasom izgubil senatorsko mesto?
No, naj bo kakor koli, to nam je nerazumljivo: kako morejo možje visoke izobrazbe in visokega socialnega sloja, ki nastopajo v imenu in po načelih krščanske demokracije (tako trdijo!...) ravnati, kakor sta ravnala sen. Pelizzo in dr. Can-
doilni. Saj bi ravno ona dva morala tiste župane podučiti, da predstavlja uživanje človečanskih pravic, kot je na primer šola v materinem jeziku, istočasno spoštovanje lastnih staršev... Mnogo bolj človečansko in krščansko mislijo tisti demokr-ščanski poslanci iz južne Italije, ki so lani predlagali, naj se Slovencem province Foggia ustanovi posebna stolica za pouče. vanje slovanskega leposlovja in njihovega jezika.
Kdor ljubi in spoštuje svoj materin jezik, ni proti državi, ni izdajalec države!...
Ali bo vlada kaj ukrenila za zaščito go-riških in tržaških Slovencev je zdaj uganka. Kljub vsem zagotovilom, ostaja vedno dvom, da gre zopet samo za obljubo, ki bo trajala do naslednje. Sicer pa, zakaj je vlada zaščitila Nemce in Francoze z ustavnim zakonom, nas Slovencev pa noče? Navadni zakon vlada lahko kadar hoče prekliče, ustavnega pa ne! Ali smo mi manjvredni državljani? Ustava nas proglaša za enakopravne, zato zahtevamo, kar je našega. Nihče nam ga nima pravico osporavati in zanikati.
S
Razprava glede deželne avtonomije
V	drugi polovici meseca julija je goriš-ko visokošolsko združenje AGI priredilo razpravo glede deželne avtonomije. Na razpravo so kot govornike povabili zastopnike vseh italijanskih političnih strank, niso pa povabili zastopnike edine slovenske politične organizacije SDZ.
Vemo povedati, da je zastopnik misov-cev vprašal prireditelje, zakaj niso povabili tudi zastopnika Slovencev. Odgovorili
so mu, da tega niso storili iz spomina na dogodke iz maja 1945. ,
Italijanski visokošolci niso torej niti toliko poučeni od dogodki iz leta 1945, da ne vedo, da smo bili pri tistih dogodkih demokratični Slovenci kvečjemu žrtve in ne krivci. Sicer pa, ali italijanski visokošolci ne vedo, da smo bili Slovenci žrtev fašizma skozi dvajset in več let, in da so za dogodke, ki so se tu pripetili leta 194) bili krivi tudi italijanski komunisti, ki s' jih na razpravo povabili?
Dolžni smo povedati tudi to, da so nekateri goriški slovenski visokošolci člani imenovanega italijanskega visokošolskega društva. Ali pa ti slovenski visokošolci vedo kaj o tem zadržanju italijanskih vi-sokošolcev do nas Slovencev? Ali bodo še nadalje člani take tuje organizacije?
* s* *
V	nedeljo 29. julija je predaval v Gorici o deželni avtonomiji in o vladi levega centra pa komunistični voditelj, senator Terracini. Po predavanju se ie z njim srečal dr. Sfiligoj in ga vprašal, zakaj so komunisti v parlamentu umaknili svoj predlog, da se Slovenci zaščiti. Senator Terracini je odgovoril: »Ker smo videli, da ne prodremo, ko so sami demokristjani bili proti našemu predlogu, smo ga umaknili, kajti če bi vztrajali in zahtevali glasovanje, bi predlog propadel in s tem bi morda za vedno prejudicirali vašo zahtevo po zaščiti«.
Ker je dr. Sfiligoj vztrajal, da imajo Slovenci zravico do ustavnega zaščitner^ zakona, ker nismo drugačni od Nemcev in Francozov, ki ga imajo, je sen. Terracini dejal: »Verjamite mi, da bo dobro za vas tudi če dosežete zaščito s navadnim zakonom. Zelo veseli boste, ko ga dosežete«. Mislil je morda reči: »če ga dosežete?«
Nadškof Pangrazio med goriškimi Slovenci
V	nedeljo 8. julija se je novi nadškof msgr. Andrej Pangrazio srečal z goriškimi Slovenci, ki so ga navdušeno sprejeli v Katoliškem domu.
Pri vhodu y dvorano je sprejel nadškofa starosta slovenskih duhovnikov msgr. Alojzij Novak, v sami dvorani pa so visokemu gostu izrekle dobrodošlico tri deklice. Sledila je nato akademija s petjem ir: govori. Nastopili so združeni pevski zbori pod vodstvom č.g. Jericija in tud' posamezni zbori iz mesta in okolice: zbor dekliške Marijine družbe, mešani zbor iz Steverjana, moški zbor iz Jazbin, mešan' zbor iz Standreža in oktet »Planika«.
Vsem pa sta govorila msgr. Močnik v imenu slovenske duhovščine in katoliških organizacij in dr. Kramer v imenu katoliških laikov. Pred koncem slavnosti je stopil na oder še sam nadškof, ki se ir najprej zahvalil za prisrčen sprejem ter se opravičil, da se ne more trenutno še izraziti v slovenščini, da bo pa to storil nb drugi priliki, ko bo le nekoliko obvladal naš jezik; nato je v treh točkah prikazal svoje misli glede krščanskega življenja v nadškofiji.
Slovestnost se je zaključila s pesmijo »Lepa si, lepa si, roža Marija«, ki jo je pela vsa dvorana.
IZ DOBERDOBA
Pred več tedni je tukajšnji občinski svet izvolil nov upravni odbor občinske podporne ustanove ECA. Prvotno smo mislili, da je bilo to na dnevnem redu, ker je prejšnjem odboru potekel rok, sedaj pa smo zvedeli, da je stvar precej drugačna.
Na seji so res govorili o celotnem odboru, toda župan in njegovi prijatelji ko-
Občinski suet je zaključil pruo leto delouanja
Dne 14. julija je poteklo leto, kar je sedanji občinski svet imel svojo prvo sejo. V prvih dvanajstih mesecih svojega delovanja se je občinski svet sestal se-demindvajsetkrat ter razpravljal o najrazličnejših vprašanjih.
Na dnevni red so prišle tudi razne zahteve slovenskih svetovavcev. Marsikaj so ti že dosegli, za drugo in zlasti za potrebe okoliških vasi pa se bodo še dalje borili.. Zato so še v zadnjih časih imeli razne razgovore z županom. Ta jim je zagotovil, da občinska uprava ni pozabila ne na Stan-drež ne na Podgoro ne na St. Maver in tudi na druge naše vasi ne, le nekoliko časa bo treba, da bo lahko ugodila prav vsem zahtevam tamkajšnjjih prebivavcev.
Na splošno pa moramo pripomniti, da nismo nič kaj zadovoljni z vzdrževanjem pločnikov. Marsikje že raste po njih taka trava, da ni o njih skoraj sledu. Neprijetno je tudi, da so mestne ulice včasih precej umazane in to še posebno od nedeljah in praznikih. Takrat so namreč trgovine zaprte in zato ni nobenega, ki bi poskrbel, da se odstrani vse, kar je po pločnikih in ob pločnikih.
Potrebno bi bilo zaradi tega, da bi nekateri pometači delali tudi tiste dni, in sicer že v jutranjih urah, ko ni še ljudi po ulicah.
Posledice zgrešene politike
Pred dnevi se je zaključil v Beogradu IV. plenum centralnega komiteja Zveze komunistov Jugoslavije. O tem poroča tudi »Primorski dnevnik«, vendar se nam nekam čudno zdi, da tako na kratko ome-
noša mladina in komunizem
nja zaključni govor maršala Tita, ki je bil pač tako dolg, da je v jugoslovanskih listih zavzemal kar celo stran.
Verjetno se tukajšnji komunisti bojijo, da bi naše ljudstvo zvedelo preveč o se7 danjem gospodarskem stanju v Jugoslaviji. Vsekakor pa nam že sam podnaslov »Primorskega«, ki pravi, da je Tito nakazal novo smer v mednarodni trgovini in v gospodarstvu, jasno priča, da so jugoslovanski komunisti v precejšnji zagati in iščejo zato novih poti.
Industrija, šepa, z mednarodno trgovino so težave, turizem ne prinaša državi-takih dobičkov kot drugim sosednim državam. O vsem tem je namreč govoril Tito in obenem res nakazal pot, po kateri bi se položaj lahko izboljšal. Toda mi smo prepričani, da je mogoče govoriti le o zasilni in začasni rešitvi. Naj ukrene komunistična partija, kar hoče, bo vedno hodila po slepi ulici, kjer se ne zaveda, ali bolje, se noče zavedati, kje so pravzaprav vzroki vseh težav, ki jih že več let preživlja jugoslovansko gospodarstvo.
Ce bi nas Tito in tovariši vprašali, zakaj vlada tako stanje v njih socialistični državi, bi jim kar na kratko povedali, da so vsega krivi oni sami in njih zgrešena politika, to je komunistični sistem, ki ne dopušča privatne iniciative. Kjer je namreč vse podržavljeno, vse državna last, se državljan sploh ne zmeni, da bi prispeval svoj delež k splošnemu napredku, ker se mu pač neumno zdi, da bi se moral mučiti, ko nima vendar od tega nobenega dobička.
Zato bomo lahko govorili o kaki dokončni rešitvi jugoslovanskega gospodarstva šele tedaj, ko se bodo gospodje »no, vega razreda« umaknili v. »zasluženi pokoj« in prepustili vodstvo države in gospodarstva ljudem, ki se bodo zavedali, du je glavni vir bogastva za državo svobodno tekmovanje na vseh področjih gospodarstva.
da so v ta predel mesta postavili javni/ telefon, ki bo vsem na razpolago v gostilni »Kralj«.
IZ TRŽIČA
V	ponedeljek 16. julija je po daljši bolezni umrl star komaj 25 let Ivan Ferle-tič iz Tržiča. Pokojni je obiskoval slovenske srednje šole v Gorici, po maturi pa je šel v Trst študirat kemijo.
Težko prizadeti družini naše iskreno sožalje.-------------------
Letošnje mature
Licej. - Izdelala sta Aleks Kušič in Majda Massera. Dva dijaka imata popravne izpite, eden pa je bil zavrnjen.
Učiteljišče. - Dve dijakinji imata popravne izpite, tri pa so bile zavrnjene.
dr. Tischler imenovan za ravnatelja
Iz »Koroške kronike« smo te dni izvedeli, da je bil z 9. junijem 1962 višji študijski svetnik dr. Joško Tischler imenovan za ravnatelja Državne realne gimnazije in gimnazije za Slovence v Celovcu.
Tudi goriški Slovenci mu k imenovanju iz srca čestitamo.
Ustanovili so tujsko-prometno društvo
Tudi Gorica ima svoje tujsko-prometno društvo »Pro loco«. Po statutu, ki so ga odobrili na ustavnem občnem zboru dne 19. julija, lahko postanejo člani društva vsi tisti, ki se zanimajo za razvoj turizma na Goriškem: razne ustanove iz mesta in podeželja, športna in kulturna društva in tudi posamezniki.
Ze večkrat so nas naši ljudje vprašali, ij je pravzaprav »Mladinska iniciativa«, isameznim smo sicer dali takoj odgovor, mes pa hočemo o tem spregovoriti za o našo javnost.
Pred dvema mesecema je tukajšnji taj-k »Mladinske iniciative« izjavil, da ie anjšinska politična organizacija in zdru-ije zavedno in napredno slovensko mla-no od Benečije preko Goriške in Trža-:ega. Toda mi poznamo predobro ljudi, vodijo to organizacijo, in vemo, da so imunisti. Zato lahko mirne vesti trdimo, s je organizacija, v kateri delujejo, ko-unistična organizacija in da je njena avna naloga, pridobiti čimveč naše mla-ne za komunizem.
Koliko narodne zavesti imajo v sebi aši komunisti, pa smo se mogli ponovno •epričati prav pred kratkim, ko smo čili, da so tudi na Tržaškem razpustili 'ojo samostojno stranko in sicer zato, ;r se po vzgledu goriških bratcev name-ivajo vključiti v italijanske levičarske ranke. Med komunistom in narodno za-?dnim Slovencem je pač tolikšna razlika, 3t je med nočjo in dnevom.
S tem pa nismo povedali še dovolj. Kostno je res, da naši ljudje vedo, kaj je Vlladinska iniciativa«, a še koristneje je.
ako so istočasno poučeni tudi o tem. kako ta deluje. Mladina se na splošno ne zanima za politiko, raje se zabava. Tega se komunisti dobro zavedajo. Zato je naravno. da skušajo pridobiti mladino s petjem, z izleti, s plesi in podobnim.
Da je njih delo še uspešnejše, se približujejo samo tistim, katere bi jih radi pritegnili na svojo stran. Za to delo f po navadi poslužujejo ljudi, ki so popre* morda prav po njihovih navodilih delovali v demokratičnih organizacijah. Ce pride n. pr. tak človek vabit mladeniča na izlet, bo staršem prav gotovo napravil dober vtis, da bodo verjetno še rekli: »Ta fant je res na mestu, s tako družbo lahko brez skrbi pustimo našega sina!«
Resnica pa je seveda precej drugačna. Mladenič se bo znašel v slabi družbi in od te se bo počasi navzel komunističnega duha. Zaman bo takrat vsako očetovo ali materino svarilo. Sin bo izgubljen. Komunistična partija bo imela novega člana po zaslugi - »Mladinske iniciative«.
Ali si že
poravnal naročnino?
Zlata maša
Pretekli petek je č. g. Franjo Črnigoj iz Vipavskega obhajal zlato maša. Slovesnosti, ki se je vršila v goriškem semenišču, so se udeležili njegovi najožji prijatelji in sorodniki.
K jubileju kličejo verniki iz Kozane v Brdih še na mnoga leta.
Nooa farmacevtka
Pred desetimi dnevi je na tržaški univerzi doktorirala iz farmacevtike gdc. Marija Gravner iz Gorice.
Novi doktorici čestitamo k uspehu.
POPRAVEK
Članek, ki nosi podpis dr. A Sfiligoja v Demokraciji št. 13. z dne 15. julija 1962 se v rokopisu ki nam ga je poslal glasi »TRDNO (in ne »TRDO«!) vstrajamo na svojih zahtevah«.
Javni telefon na Livadi
V	zadnjih letih se je tudi na Livadi precej povečalo število družin, ki so si postavile v hišo telefon, vendar pa je še vedno veliko takih, ki si tega do danes niso mogli privoščiti. Zato je res pametno.
IZ STEVERJANA
V	soboto 28. julija se je sestal tukajšnji občinski svet. Na seji so razpravljali o povišku plač občinskim uslužbencem, o nekaterih spremembah v proračunu, o asfaltiranju ceste skozi Grojno in o novi razdelitvi stroškov za živinozdravniški konzorcij.
Po sporazumu, ki je bil sklenjen med goriško,1 sovodenjsko in števerjansko občino, bo naša občinska uprava prispevala za konzorcij precej manj, kot bi bila morala do sedaj, vendar pa sorazmerno s številom prebivalstva še vedno mnogo več kot Gorica.
Ker so nekatera važna vprašanja na dnevnem redu ostala še nerešena, se bodo svetovavci ponovno sestali prihodnjo soboto.
munisti so imeli v načrtu le to, da bi se iznebili dosedanjega predsednika podporne ustanove, in so zato poslali Prefekturi v odobritev le njegovo zamenjavo. To pa je bilo kratko in malo zavrnjeno, ker pri nas veljajo zakoni in ne partijska samovoljnost.
Kakšne upravitelje ima naša občina, nam dokazuje tudi dejstvo, da jih še danes mora tirjati za več sto tisoč lir tvrdka, ki je pred leti asfaltirala glavno cesto skozi vas. To nas še posebno preseneča, če pomislimo, da je bil za asfaltiranje nakazan poseben denar.
Predvsem in kjer je le mogoče slovenski predstavniki
(Konec s prve strani)
na izvolitev lastnega predstavni: ka v rimskem parlamentu. Vprašanje, ali bomo to lahko uresni; čili v okviru dežele, je še odprto. Toda prav gotovo je, da si Slo: venci kot takšni lahko priborimo lastne predstavnike v pokrajin? skih in občinskih svetih. Če re: čemo, da si pridobimo te pred? stavnike kot Slovenci, potem mu slimo s tem, da morajo biti ti kandidati izvoljeni na izrazito slovenskih listah, kajti samo g la: sovi oddani za takšne liste so in bodo edino učinkovito politično spričevalo o obstoju zavedne slo: venske narodne manjšine v teh krajih in edina politična podlaga, na osnovi katere bomo lahko uveljavljali svoje posebne praviš ce. Samo tako izvoljeni slovenski predstavniki bodo obenem prs venstveno vezani na naše kras jevne slovenske probleme, ne pa na disciplino in širše interese ves likih vsedržavnih strank.
Medtem ko smo se Slovenci v Italiji doslej in se bomo tudi v bodoče pri političnih volitvah nujno opredeljevali po svojih ideoloških in širših političnih vis dikih za eno ali drugo vsedržavs no stranko ali skupino strank nam naš nesporni, prav noben pretiran nacionalistični, temveč goli, hladen in stvaren interes narekuje, da se tudi v naprej trudimo, da povsod tam, kjer je le mogoče pošljemo v razne preds stavniške organe, danes torej predvsem v občinske in pokras jinske svete svoje lastne, na pris znano slovenskih listah izvoljene kandidate. Vsak drugačen postopek bo zgodovina krstila za politično naivnost.
Zato imajo tisti pristaši in volivci bivše Neodvisne socialistične zveze, ki so se ob vabilu, naj v bodoče volijo KPI ali PSI, za: mislili in podvomili v njegovo upravičenost, popolnoma prav. Povsod tam, kjer obstoja le najmanjša možnost, da si Slo: venci le priborimo svojega ne: spornega slovenskega predstav: nika, se pri volitvah temu vabilu tudi v bodoče ne bi smeli odzvati.
Samo tako bomo pripomogli, da danes rešimo v teh krajih svoj slovenski obraz.
Uredništvo i n uprava: Trst, ul. Machiavelli 22-11. - tel. 3-62-75 Dopisi za uredništvo: ulica S. Anastasio ljc - Tel' 23-039 Goriško uredništvo: Gorica. Riva Piazzutta 18-1. CENA:	posamezna	številka	L	30.—
Naročnina: mesečno L 50.-— — letno L 600.— Za inozemstvo: mesečno L 90.— — letno L 1000.— Poštni čekovni račun: Trst it. 11-722S
JOSIP KERSEVANI
D. z O. Z.
IMPORT - E X P O R T
GORICA - CORSO ITALIA 76 - TEL. 26-43
IZVOZ NADOMESTNIH DELOV ZA KOLESA, KOLES, RADIO APARATOV ŠIVALNIH STROJEV IN DRUGIH PREDMETOV ZA ŠIROKO POTROŠNJO
XI. Redni občni zbor Slov. demokratske zveze v Trstu
V	nedeljo 22. julija t.l. se je vršil v društvenih prostorih v ulici Machiavelli 22 v Trstu redni občni zbor Slovenske demokratske zveze za Tržaško ozemlje, za katerega je vladalo veliko zan manje. To dokazuje tudi udeležba, saj je bilo v smislu zanj veljavnih društvenih pravil na njem zastopano prav vse članstvo.
Tu je treba omeniti, da je v smislu društvenih pravil občni zbor Zveze zbor delegatov, od katerih predstavlja vsak po
10	članov. Te delegate imenujejo okrožni odbori ozir. krajevne organizacije. Občnemu >:boru so torej prisostvovali prav vsi izbrani delegatje, katerih poverilnic? je pieglcdala in potrdila posebna komisija. v kateri so bili bivši nabrežinski žu-
■f prof. Ivan Rudolf, dolgoletni tajnik in podpredsednik SDZ
pan g. Josip Terčon, društveni tajnik dr. Rudolf Marc, predsednik krajevne organizacije v sv. Križu g. Kristjan Tence in odbornik s Proseka g. Alojz Kalc. Omenjena komisija je tudi pregledala in odobrila članski imenik, ki je bil sestavljen na osnovi podatkov o plačani članarini in seznamov, ki so jih predložile posan.ez ne krajevne organizacije.
Predsednik dr. Branko Agneletto je ob
10.30	otvoril občni zbor, ugotovil 100 odstotno udeležbo in omenil, da je glavni odbor, čeprav pravila tega ne določajo, povabil na občni zbor, kot goste s pravico besede, tudi tiste člane glavnega odbora, nadzornega odbora in razsodišča, ki niso delegatje. Ugotovil je, da je. občni zbor, čeprav z zamudo petih mesecev, pravilno sklican in sklepčen.
Pred prehodom na dnevni red se je predsednik spomnil težke izgube, ki jo je Zveza utrpela s smrtjo svojega dolgoletnega tajnika in nazadnje podpredsednika prof. Ivana Rudolfa, katerega ohranjajo vsi člani Zveze v trajnem in zaslužnem spominu.
Po enomenutnem molku, s katerim so prisotni počastili pokojnika, je predsednik prešel na svoje poročilo, v katerem je orisat- splošni politični položaj, dogodke; -ki so se od zadnjega občnega zbora zvrsti-
li	in stališča, ki jih je Glavni odbor do njih zavzel. Obširno je razložil problem narodnih domov, vprašanje svoječasnih poskusov za ustanovitev akcijskega odbora vseh političnih strank, v katerih se udejstvujejo Slovenci, dela, ki je bilo iz-vršeno v zvezi z ustanovitvijo avtonomna Julijska Krajina-Benečija in stališče Zveze do raznarodovanja slovenskega ozemlja z umetnim naseljevanjem istrskih beguncev y nabrežinski občini.
SDZ in druge politične organizacije
V	drugem delu svojega govora je predsednik podal stališče Zveze do raznih političnih strank. Pri tem je poudaril, da je tesno sodelovanje s Slovensko katoliško skupnostjo v Trstu osnovni pogoj vsakega uspešnega političnega uveljavljanja slovenskih demokratov na Tržaškem. To delovanje je bilo tesno in iskreno v preteklosti, tudi takrat, ko so nekateri neupravičeno razširjali govorice, da so se ti odnosi po krivdi glavnega odbora Zveze skalili, in bodo še tesnejši v bodočnost1, ■če bo občni zbor osvojil smernice starega odbora. Glede Neodvisne socialistične zve-; ze je pripomnil, da bi pravzaprav zdaj nr mogel več o njej govoriti, ker se je razšla Toda upoštevati je treba, da bodo titovci še vedno ohranili svoje tržaške kulturne in gospodarske organizacije ter bo treba zaradi tega tudi v bodoče računati z njimi kot političnim činiteljem.
Kar se tiče razmerja do njih je dejal, da bo pri naporih za uresničevanje naših manjšinskih narodnih pravic SDZ v p -sameznih primerih lahko z njimi sodelovala, toda vedno na točno opredeljenih področjih in pod pogojem, da bodo svoja ideološka stremljenja podredili narodnim ?,DZ se ni nikdar in se tudi danes ne misli odpovedati svoiim svobodoljubnim ir. demokratičnim načelom, ki so ji sveta. Vf-aka nasprotna podtikanja, in teh v zadnjih mesecih ni bilo malo, so iz trte zvita. Ce je tržaška SDZ sodelovala v kakršnem medstrankarskem odboru, v ka-icrtm so bili tudi tiiovci in drugi levičarji, potem se je to zgodilo vedno samo takrat, ko je šlo za osnovne slovenske pravice in koristi in ko so v tistem odboru sodelovali tudi predstavniki drugih slovenskih demokratičnih strank, tako Slovenske katoliške skupnosti kot Slovenske demokratske zveze iz Gorice.
Ko je govoril o Italijanski komunistični partiji je dr. Branko Agneletto podčrtal, da je danes v svetu prevladalo načelo, da se je treba s komunizmom spoprijeti na njegovih lastnih tleh: z dviganjem življenjske ravni slabše stoječih slojev, z napredno socialno politiko, s pri-
tegovanjem demokratičnih predstavnikov delavskega razreda k prevzemanju odgovornosti pri izvrševanju oblasti itd. V tem smislu SDZ je dejal predsednik -pozdravlja težnje, ki so prišle do izraza z novo vladno kombinacijo v Italiji in želi italijanskim demokratičnim strankam, da bi v teh svojih naporih uspele.
Tretji del svojega poročila je predsednik posvetil položaju, ki je nastal za slovenske demokratske stranke in političn’ skupine v Italiji po razpustu še zadnje postojanke Neodvisne socialistične zveze na Tržaškem. Omenil je, da se pojavljajo glasovi o potrebi združitve, pri čemer je; dodal, da SDZ v Trstu ni čakala na te glasove, da bi šele nato skušala vpostaviti tesnejše odnose z goriško SDZ, temveč je že pred skoro letom dni povabila goriško SDZ na razgovore, do katerih pa na žalost do danes še ni prišlo in to ne po krivdi tržaške SDZ. Pri vsakem načrtu za združevanje je treba nadalje upoštevati, da goriška SDZ združuje danes v sebi še vedno to, kar je v Trstu danes ločeno organizirano v Slovenski katoliški skupnosti na eni in Slovenski demokratski zvezi na drugi strani. Prvi realni korak na poti združevanja bi torej moralo biti ponovno zlitje tržaških SDZ in SKS v eno organizacijo, ki bi se nato domenila z enakovrstno goriško organizacijo o na-daljnih korakih. Upoštevati bi morali tudi razne druge manjše politične skupine, brez katerih ne bi bilo prave in zaželjens enotnosti. Vsak drugačen postopek bi bil nestvaren in poleg tega tudi nelojalen v prvi vrsti do tržaške SKS. Zagotovil pa je, da je tržaška SDZ pripravljena prispevati svoj delež k združitvi slovenskih demokratičnih sil v Italiji, vendar pod pogojem, da se to dela odkrito in korektno in da se za novo organizacijo zagotovi, da jo bo vodil odbor, ki bo izraz skupne volje. Naš manjšinski položaj je preveč delikaten, da bi se lahko zaupali posameznim »voditeljem«.
Pismo v »Katoliškem glasu«
Četrti del svojega obširnega, dobri dve uri in pol trajajočega in pogosto z burnim ploskanjem prekinjenega predsedniškega poročila je dr. Branko Agneletto posvetil razmeram v Slovenski demokratski zvezi in tzv. »krizi«, ki naj bi zajela njene vrste, vsaj kakor se je to trdilo v raznih
Kolikokrat so se v parlamentu in po časopisju dvignili predstavniki psevdo-kulture, ki zagovarjajo neomejeno svo-bbdo v. umrrtmšfcem - udejstvovanju. Na levo in na desno so protestirali, čim je cenzura prepovedala ta ali oni film zaradi nemoralnih scen. Prepričani smo, da ni kriva samo stavka tiskarjev, če se ni govorilo in pisalo o prepovedi češkoslovaške vlade, s katero ie onemogočila predvajanje filma »All’armi siam fascisti« na filmskem festivalu v Karlovy Vary.
Kot je znano so ta film izdelali avtorji, ki so po svojem političnem prepričanju socialisti. Vprašanje nastaja, zakaj so Cehi izdali ukaz s potezo, ki je tipično fašistična. Prav gotovo ne zaradih uvodnih besed, ki jih izgovarja pripovedovavec in ki se glasijo:	»Bog	ohrani	avstrijsko
cesarstvo, reši našega vladarja in podobno so prepevali prebivalci Dunaja, Prage, Trsta in Budinpešte«. Kar je spravilo v zadrego in v pozornost stalinistične naslednike v Pragi, so bile verjetno besede, s katerimi avtorji komentirajo konec španske državljanske vojne: »Tako se je zaključila visoka pesem španske republike. Toda partizanstvo se nadaljuje tudi danes v Španiji, v Varšavi, Atenah. Španska miselnost iz tiste dobe se je zakoreninila tudi na Kitajskem, v Izraelu, Gua-temali. na Madžarskem, Keniji, Indoneziji-	■	,	,	•
Se posebej pa so jih razjezile naslednje besede: »Kult osebnosti, krvave degeneracije v ideologiji niso preprečile Sovjetom, da bi branili Španijo in intervenirali v korist Češkoslovaške«. Ali pa mord?| tale citat: »Deset dni pred vojno je Stalin podpisal s Hitlerjem nenapadalni pakt, Za delavstvo po vsem svetu je ta podpis predstavljal hud udarec, ki je delavski razred razdvojil... Nastala je vojna, za katero so vsi odgovorni in ki je vse uničila.«
Tako smo še enkrat dobili dokaz, da je, celotna Češkoslovaška malo pokrajinsko mestece, v katerega ni še prišla nova Hru-ščeva politika. Toda verjetno bi kaj kmalu pozabili na vse te dogodke, ki so se odigravali v Karlovy Vary, če ne bi italijansko izobraženstvo, ki se iz želie po modernizmu obrača na levo, dogodka hote zamolčalo. Ni nam znano, če so obmolknili zaradi vročine, misli na počitnice, stavke tiskarjev, ali če so postali solidarni s stalinističnimi ostanki v Pragi.
Razumiiivo je. da je glasilo italijanske komunistične partije popolnoma odobravalo ukrep češkoslovaške vlade, ki zatrjuje. da je film prišel zaradi poštne birokracije prepozno na festival. Po drug' priobčuje glasilo PSI »Avanti« dolg polemičen članek, v katerem pisec prikazuje, da so trditve komunistov neupravičene. Filmski trakovi so prispeli v Prago z letalom Alitalia že 14. junija, medtem ko se je festival zaključil komaj 23. junija.
polemikah in tudi objavljenih napadih n^ njeno vodstvo, ki na tem občnem zborv, polaga svoj račun. Povedal je kako je izvršilni odbor zaradi nevzdržnih razmer, ki so v njem zavladale zaradi stalnega nasprotovanja in nediscipliniranosti enega samega njegovega člana že lani poleti odstopil in kako je glavni odbor nato poveril izvrševanje poslov petim osebam, med katerimi je bil tudi pok. arof. Ivan Rudolf. Opisal in naštel je kaj se je vsej dogajalo, prikazal naravnost neverjetne postopke, s katerimi se je operiralo. Podčrtal je, da tu ne gre za vprašanje večine, ki ne mara priznati nobene opozicije, pač pa za vprašanje zdrave demokracije same, ki zahteva, da se potem, ko je ena ali druga odločitev bila sprejeta, manjšina disciplinirano podredi sklepu večine ter se ne zateka k natolcevanjem, trmoglavosti in spletkarjenju. Kot primer je med drugim omenil pismo, ki naj bi bilo naslovljeno na glavni odbor in ga je »Katoliški glas« objavil v svoji številki z dne 21. junija t.l. a ga Glavni odbor vse do danes še ni prejel. Rekel je, da je to edinstveni primer, da se takšno pismo preda javnosti še predno pride v roke naslovniku.
Kot potrdilo upravičenosti predsednikovih besed se je tedaj dvignil prisotni član nadzornega odbora in brat pobudnika tega pisma, g. Peter Udovič ter je pred vsemi prisotnimi šele na samem občnem zboru položil na predsednikovo mizo zadevno pismo. Predsednik je nato prebral pismo, stalno prekinjan z izrazi negodovanja in izjavami prisotnih, ki so trdili, da vsaj zavestno kaj takega oni niso podpisali. Ugotovljeno je bilo, da je poleg izključenega Marka Udovicha podpisalo pismo še trinajst članov glavnega odbora SDZ, od katerih jih je bilo na občnem zboru prisotnih osem. Vsi so ugotovili, da list papirja, na katerem je pismo napisano zares nosi njihove podpise, toda zatrdili so, da niso pri podpisovanju pisma sami prebrali. Zanesli so se na ustmeni prikaz vsebine, katerega jim je dal g. Marko Udovich, kateri naj bi jih pa pri tem ne opozoril na razne neresnične trditve, ki jih pismo vsebuje, med drugim na odstavek o ing. Borisu Sancinu, katerega ne bi nikdar podpisali in tudi na dejstvo, da namerava pismo javno objaviti, ker kaj takega ne bi nikdar odobrili. Prepričani so bili, da gre za navaden
Film bi moral biti na sporedu predzadnji dan in zato je bilo jasno, da so trakovi prišli dovolj zgodaj v češkoslovaško pre-
Kolikokrat so se v parlamentu in po časopisju: dvignili predstavniki psevdo-kulture, ki zagovarjajo neomejeno svobodo v umetniškem udejstvovanju. Na levo in na desno so protestirali, čim je cenzura prepovedala ta ali oni film zara-stolnico, da bi jih lahko projecirali. Toda nenadoma je film izpadel in bil predvajan v privatni sobici, v katero so imeli vstop samo povabljenci. Samo sedemde7 set gledavcev si je lahko film ogledalo in med njimi je bila tudi gospa Nina Hru-ščeva.
Kot smo torej videli ni šlo za tehnične, ovire, pač pa so film odstranili, ker je tako ukazala tamkajšnja cenzura.
Italijanski film, ki so ga posneli člani PSI Cehom ni ugajal, prav tako kot ni ugajal rimskim misovcem, ki so predstave motili z razbijanjem stolov in smradil-nimi bombicami.
Ali nam je sedaj potreben še nov dokaz, da ni med komunisti in fašisti nobene razlike. Italijanski psevdoizobraženci pa bi se lahko zavedali svojih napak, napačnega pogleda na svet, ki ga forsirajo samq zato, ker je sedaj moderen.
Pred kratkim se je izvedelo, da je češkoslovaška komisija za nabavo tujih filmov sklenila, da kupi celuloidni trak »All’ar-mi siam fascisti«. S to odredbo se name-i ravajo komunistične oblasti izogniti vsem neljubim namigavanjem v zvezi s prepovedjo programiranja tega filma na festivalu v Karlovy Vary.
Trije avtorji omenjenega filma so sedaj sklenili, da bodo izdali nov film z naslovom »All'armi siam stalinisti«. Zgleda, da se je avtorjem-režiserjem, ki so levičarsko usmerjeni posrečilo izbrskati vrsto starih, do danes še ne predvajanih doku-mentarjev iz Stalinovega življenja. V tem trenutku nastaja vprašanje, če bodo Sovjeti dovolili kopiranje teh dokumentar-jev. ki jih je iz osebne slave dal posneti pokojnik Jože Stalin. Politični opazovavci pravijo, da se bo avtorjem posrečilo dobiti dovoljenje, ker je Hruščevu do tega. da svet spozna grozote, ki jih. je počenjal pokojni sovjetski diktator. Na vsak način pa se bodo morali izogibati prikazovanju hlapčevske pokornosti sedanjih kremeljskih voditeljev.
Po zadnjih vesteh zgleda, da se je načrtu uprla italijanska komunistična partija, ki ima v svoji sredi še močne predstavnike Stalinove politike. Med temi, tako pravijo dobro poučeni krogi, je posebno nasproten snemanju novega filma tržaški komunistični voditelj in poslanec Vidali.	----------
Obmorska kolonija SDD v Devinu
Slovensko dobrodelno društvo v Trstu obvešča starše dečkov, ki so na letovanju
poziv glavnemu odboru na pomiritev; in samo kot takega so podpisali. Njihovo zaupanje je torej bilo izlorabljeno. Da je pismo zares takšno kot so ga prizadeti poznali in podpisali je trdil član razsodišča g. Flajban in njegova izjava je na njegovo željo bila vnešena v zapisnik. Dva nadaljna člana glavnega odbora, ki na občnem zboru zaradi zadržanost’ nista bila prisotna, sta svoj podpis na pismu posebej pismeno preklicala. Tako so od 13 podpisnikov preostali samo trije, za katere odbor prej ni vedel in katerih ni bilo na občnem zboru, s katerimi je tre^r še razjasniti, ali so s tem kar je v pismu
dr. Branko Agneletto potrjeni predsednik SDZ
sporazumni in ali odobravajo način, kakor se je s tem pismom postopalo.
Predsednik je nato prebral še pismo, s katerim se je g. Marko Udovich, po lastni izjavi samo »formalno« pritožil na občni zbor proti svoji izključitvi. Pripomnil je da je glavni odbor na seji, ki jo je imel pred občnim zborom, v smislu pravil, s 13 proti 2 glasovoma sklenil, da se izključenega ne povabi na občni zbor, da bi se osebno zagovarjal, posebno še, ker v svojem pismu ne navaja nobenih argumentov, ki bi kaj takega zahtevali in ker je tudi s svojim kasnejšim postopanjem
v Devinu, da se bodo ti vrnili V SREDO
1.	AVGUSTA OB 9.30. Avtobus se bo ustavil pred silosem za avtobusno postajo v Trstu, kjer naj se zberejo vsi starši, da odpeljejo lastne otroke.
Deklice druge izmene se odpeljejo v Devin V ČETRTEK DNE 2. AVGUSTA. Pred odhodom bo na sedežu društva v ulici Machiavelli 22-11. TOČNO OB 9. URI obvezen zdravniški pregled. Pozivamo zato starše, naj bodo pravočasno v Trstu ob napovedani uri.
Odhod bo ob 10. uri izpred cerkve sv. Antona Novega z avtobusom naravnost v Devin.
Poziv SDD dijakom slovenskih šol 2
Mnogo revnih dijakov slovenskih šol se obrača na Slovensko dobrodelno društvo v Trstu s prošnjo za izposojo šolskih knjig. Zato naproša tajništvo SDD vse one dijake slovenskih zavodov, ki so se vpisali v višje razrede ali ki so že dokončali svoje študije, naj darujejo SDD po možnosti šolske knjige, katere jim več ne služijo. SDD bo knjige nato izposojevalo revnim slovenskim dijakom, ki nimajo dovolj sredstev za nabavo predpisanih knjig.
Knjige sprejema tajništvo v uradnih urah od 10. do 12. ure dnevno v ulici Machiavelli 22-11.
SDD - Trst
samo dokazal upravičenost odborovega ukrepa.
Prebral je tudi pismo, ki ga je v zvezi z gonjo proti vodstvu SDZ in omenjen .m pismom objavljenim v »Katoliškem glasu« pisal glavnemu odboru ing. Boris Sancin.
Po živi in za pobudnike gonje proti vodilnim članom Zveze porazni debati, je predsednik zaključil svoje poročilo z ugotovitvijo, da gre pri vsem tem za važno zadevo, ki jo je treba presojati kot celoto in da je treba z razrešnico glavnemu odboru njegovo delo in ukrepe kot takšne odobriti ali pa jih obsoditi in preklicati.
Tajniško poročilo
Sledilo je poročilo tajnika dr. Rudolfa Marca, ki je povedal, da je glavni odbor SDZ imel v razdobju od zadnjega občnega zbora, ki je bil 18. decembra 1960, pa do sedanjega občnega zbora skupno 10 rednih sej, medtem ko se je izvršilni odbor, vse do svoje ostavke, katero je podal 24. junija 1961, sestal 24-krat. Koordinacijski odbor, ki povezuje vodstvi SDZ iri SKS v Trstu je imel v istem razdobju 26 sej, na katerih se je sklepalo o skupnem stališču do vseh bistvenih vprašanj, ki so življenjsko važne za našo manjšino na Tržaškem. Aktivno in živahno je bilo tudi sodelovanje Zveze v raznih drugih medstranskih odborih. Zveza je imela svojega stalnega zastopnika v odboru za slovensko šolstvo in en član Zveze je v odboru Občinske podporne ustanove (ECA), kjer se posebno zavzema za pravilno in hitro reševanje prošenj raznih podpore potrebnih Slovencev, ki se pa v splošnem še vedno premalo zavedajo pomoči, ki jim jo ta ustanova lahko nudi. Z zadovoljstvom je ugotovil, da postopa odbor te ustanove pri svojem delu popolnoma pravično in nepristransko ter da mu nihče ne more očitati, da bi koga zapostavljal. Omenil je tudi, da je odbor te ustanove dobil ored kratkim 1 milijon lir od zneska 2 mi!i4o-nov, ki jih je g. M. Flajban velikodušno podaril tržaški občini v počastitev spomina svojega pokojnega sina.
Dr. R. Marc je nadalje povedal da sta se s predsednikom udeležila proslave, ki so jo koroški Slovenci organizirali v spomin na 20-letnico nasilne selitve tamkajšnjega slovenskega življa, katero so izved'i nacisti.
Omenil je nedavno 15-letnico izhajanja. »Demokracije«, ki je po drugi svetovni vojni prva pogumno izpovedala demokratično zavest in politično zrelost Slovencev v Italiji in ki v tem svojem poslanstvu vztraja še danes.
Dr. R. Marc je zaključil svoje poročilo z ugotovitvijo, da je bilo vse delo SDZ in njenega odbora v pretekli poslovni dobi posrečeno obrambi in borbi za pravic«* Slovencev y teh krajih. Pri vseh težavah, naporih in žal tudi grenkih razočaranjih je odbornike vodila zavest, da delajo in se žrtvujejo za narod, za dosego človečanskih pravic, ki nam pripadajo po vseh božjih in človeških postavah. To sta idea' in stremljenje, katerima se SDZ ne bo nikoli odpovedala.
Blagajniško poročilo
Sledilo je blagajniško poročilo, iz katerega je bilo razvidno, da je Zveza imela v pretekli poslovni dobi 765.460 lir prejemkov in 755.841 lir izdatkov. Na žalost pa je treba ugotoviti, da so člani ze-
lo	nemarno plačevali članarino in da je treba to v bodoče boljše urediti. Glavni dohodki so bili prostovoljni prispevki podpornikov, prispevki za najemnino, luč, vodo in telefon, ki jo plačujejo razne organizacije, ki imajo svoj sedež v društvenih prostorih, kakor tudi posojila. Posebna zahvala je bila izrečena vsem, ki sq pripomogli, da je bila Zveza v pretekli poslovni dobi lahko kos svojim denarnim obveznostim, posebno predsedniku, ki je večji del pisarniških izdatkov in vse potne stroške prevzel na svoje rame.
Poročila nadzornega odbora
Predsedniškemu, tajniškemu i^ blagajniškemu poročilu je sledilo poročilo nadzornega odbora, ki je bilo ločeno.
Prvi je podal svoje poročilo član nadzornega odbora g. Peter Udovich, ki je brez pripombe odobril denarno in gospo-(Konec na 4. str.)
©(JR ersevanr sJjcrrs
IMPORT - TXPORT
Telegrami i KF.RBOR . TRST
TRST = STRADA DEL FRIULI ŠT. 102 = TELEFON 25=802
TRGOVINA Z ELEKTRIČNIMI GOSPODINJSKIMI STROJI = RADIJSKIMI IN TELEVIZIJSKIMI APARATI
BALBI
TnrT Ulica S. Marco 12, telef. 55=228 *	*	Ulica	S.	Marco	29,	telef.	42=454
Nedoslednost levičarjev
Češkoslovaška vlada je prepovedala predavanje italijanskega filma »Allarmi siam fascisti« - Komunistični sopotniki v Italiji prepovedi niso niti omenili
Poslanska zbornica je zaključila razpravo o deželi
Mesec dni je preteklo, odkar so v poslanski zbornici pričeli preučevati zakonski osnutek, ki ustanavlja deželo s posebnim statutom Furlanija-Julijska krajina. Pretekli torek so poslanci zaključili prvo obdobje debatiranja tega vprašanja. V dvorani v Montecitoriu je bilo v trenutku tajnega glasovanja prisotnih 400 poslancev. Za potrditev ustavnega zakona je bilo potrebno doseči število 201 glasu. Za osnutek je glasovalo 341 prisotnih, proti 49, ena glasovnica pa je bila bela. Pozitivno so se izrekli poslanci krščanske demokracije, socialdemokrati, republikanci, socialisti in komunisti; negativno pa liberalci, monarhisti in misovci.
S tem se je zaključilo prvo obdobje parlamentarne poti. Kot je znano bo poslanska zbornica morala še enkrat pre-debatirali celotni osnutek in to po roku 3 mesecev. V Montecitoriu bodo po predvidevanjih pričeli s ponovno debato 21. oktobra. Toda v tem času bo morala poslanska zbornica preučiti številne proračune. Te obravnave so letos še bolj v za ostanku kot kdajkoli. Treba je namreč še predebatirati trinajst proračunov raznih ministrstev.
Osnutek bodo nato morali preštudirati in predebatirati v senatu. To delo bodo lahko pričeli komaj meseca oktobra. V začetku septembra, ko se bodo vrnili parlamentarci s počitnic, bodo morali senatorji najprej odobrili proračune, ki jim jih bo predstavila poslanska sborniča. Poleg tega pa bodo v palači Madama morali tudi glasovati o zakonu nacionalizacije električne energije. V najboljšem slučaju bedo torej senatorji prvič preučili ustav;.'i osnutek za ustanovitev dežele 15. oktobra. Nato bo moralo preteči spet devetdest dni preden se. bodo ponovno sešli, da drugič predebatirajo osnutek posebnega statuta. To se bo torej zgodilo 15. januarja. Ce pa pomislimo, da bosta v tem času oba zakonodajna domova zaključevala svoje delo, kajti predsednik republike mora razpustiti senat in poslansko zbornico sedemdeset dni pred začetkom volivne kampanje za politične volitve ki bi se morale vršiti zgodaj spomladi, potem nam bo poslalo jasno, da obstoja le majhna možnost za odobritev posebnega štatuta v sedanj parlamentarni dobi,
r Tržaška sekcija KD je z zadovoljstvom sprejela na znanie, da so parlamentarci zaključili prvi rok dela. Izjava, ki jo je dalo vodstvo iz palače Diana pravi, da je treba predvsem pohvaliti odločnost vlad-n in strank, ki je pripomogla, da so se bedno končali poskusi desničarjev za raz-viačevanje debate. Po drugi strani pa so propadli poskusi komunistov, da bi posta-
li	»edini zmagovavci in boritelji« za ustanovitev nove dežele.
V	pogledu slovenskih pravic, ki naj bi
SLOV. DOBRODELNO DRUŠTVO V TRSTU, UL. MACHIAVELLI 22/11 OPOZARJA VSE ONE, KI ZARADI SLABIH GOSPODARSKIH RAZMER, IMAJO PRAVICO DO JAVNE PODPORE IZ SREDSTEV OBČINSKE PODPORNE USTANOVE E.C.A. V TRSTU, DA DOBIJO VSA POTREBNA POJASNILA IN NAVODILA ZA SESTAVO PROŠENJ NA SEDEŽU DRUŠTVA V URADNIH URAH OD
10.	DO 12. URE.
bile pravno zagotovljene v posebnem statutu se je prvi del razpravah končal, kot smo predvidevali. Nennijevi socialisti so sicer zgolj formalno predložili predlog po katerem naj bi se v statut vnesli členi, ki bi v potankostih zagovarjali slovenske pravice v novo ustanovljeni deželi. Vendar pa so Nennijevci in z njimi komunisti takoj umaknili svojo zahtevo, še preden so poslanci o njem lahko razpravljali. Tudi v tem lahko vidimo ponovno potrditev, da se italijanski marksistični stranki za-
nimata za Slovence le v kolikor jih zanimajo glasovi, ki jim jih zaupajo slovenski volivci.
To sta torej stranki, katerima bodo ti-tovci po razpustu lastne politične strankg zaupali obrambo pravic Slovencev v Italiji.
DOKTORAT
Na tržaški univerzi je doktorirala iz farmacevtike gdč. ŽIVKA MARC hčerka znanega in zavednega slovenskega trgovca, blagajnika SDD.
Novi doktorici is'kreno čestita
Odbor SDD v Trstu
ŠOLSKE VESTI
Šolsko skrbništvo sporoča, da so bile od 20. t.m. objavljene prednostne lestvice prosivcev za poverjena mesta na srednjih šolah s slovenskim učnim jezikom za šolsko leto 1962/63. Lestvice so na vpogled za dobo desetih dni - od 10. do 12. ure -pri znanstvenem liceju v ulici Lazzaretto Vecchio, 9/II.
* $ *
Na Državnem znanstvenem liceju s slovenskim učnim jezikom v Trstu, ki ima poleg razredov z znanstvenim učnim na-čr+om tudi popolne razrede s klasičnim učnim načrtom se vrši VPISOVANJE za šolsko leto 1962/63 VSAKI DAN OD 10. DO 12. URE v tajništvu zavoda v ulici Lazzaretto vecchio 9/II. neprikinjeno do 25. septemo:n Navod:,a g.ede vpisovanja so razvidna na zavodov; oj'««ni deski.
,* * *
Ravnateljstvo državne Nižje industrijske strokovne šole s slovenskim učnim jezikom v Trstu (Rojan, ul. Montorsino 8/III) obvešča, da se vrsi vpisovanje v I.,
II.	in III. razred za šolsko leto 1962/63 do
vključno 25. septembra t.l. vsak delavnik od 10. do 12. ure.
Pri vpisu v I. razred so potrebne naslednje listine: Rojstni list, - potrdilo- o precepljenju koz in šolsko spričevalo V. razreda osnovne šole.
Obenem opozarja učence in učenke, ki so bili pripuščeni k popravnim izpitom v jesenskem roku, da se prično nižji tečajni in razredni popravni izpiti v ponedeljek 3. septembra t.l. ob 8.30.
I!abor Slouenske prosuete
Kakor vsako leto, smo v nedeljo 22. julija lahko prisostvovali tradicionalnemu taboru »Slovenske prosvete« iz Trsta. Re-pentabor s svojim zgodovinskim ozad'em nas spominja dolžnosti, ki jih ima vsak Slovenec za ohranitev našega obstoja na Tržaškem. Kakor so se nekoč naši predniki borili proti Turkom z orožjem v rokah na zidovih Repentabra, tako se moramo dandanes vojevati z besedo in kulturo pro-t: vplivu tuje civilizacije. »Slovenska prosveta« si je zadala važno nalogo, da iz leta v leto budi tržaške Slovence k narodni zavesti in to z besedo in pesmijo.
Letošnji tabor se je pričel s pozdravnim govorom Franka Žerjala, ki ?e pozdravil prisotne poudarjajoč, da moramo
XI. Redni občni zbor SDZ o Trstu
(Nadaljevanje s 3. sir.)
darsko poslovanje odbora, je pa podvrgel ostri kritiki vse delo odbora in še posebej predsednika ter tajnika, tako, da njegovo poročilo pravzaprav ni bilo poročilo nadzornega odbora temveč govor tzv. opozicije. Zahteval je preklic izključitve g. Marka Udovicha, proglasitev občnega zbora	na	ničnega, ker	ni bil	sklican	v
roku	14	mesecev, kot	to predvidevajo
pravila, temveč šele po preteku 19 mesecev itd. Pri tem je seveda zašel v proti- | slovje, ker je najprej trdil da je občni zbor neveljaven, nato pa je zahteval naj občni zbor sklene eno in drugo, tako tudi naj odboru ne da zaupnice.
Predsednik dr. Branko Agneletto je pripomnil, da je veljavnost občnega zbora izven	dvoma. Ugotovil	je,’ da	nihče	ne
ugovarja,	da bi ne bil	sklican	točno	po
pravilih, da pa občni zbori niso bili sklicani v predpisanem roku se je tudi že v preteklosti pogosto dogajalo. Tako se je tudi zadnji občni zbor sestal šele po dveh letih in ne v 14 mesecih. Letos smo torej kvečjemu točnejši kot smo bili zadnjič. Toda ni samo odbor prekršil svoje obveze, še bolj jo je prekršil sam nadzorni odbor, kajti pravila določajo, da bi moral on sklicati občni zbor v roku enega meseca po preteku v pravilih določenih rokov, ko tega ni storil glavni odbor. Nadzorni odbor in z njim g. Peter Udo-vich, ki se vse do izključitve njegovega brata za delo Zveze v pretekli poslovni dobi sploh ni zanimal, te dolžnosti ni izpolnil. Zato je nujno še vedno ostal v funkciji stari odbor, ker bi se sicer zgodilo, da bi Zveza medtem sploh nehala obstojati.
Sledila je kratka izjava predsednika nadzornega odbora g. Mirota Srebotnjaka.
Razstava vin v Seslianu
Kot znano je devinsko-nabrežinska občina organizirala letos prvo razstavo domačih vin v Sesljanu. Na razstavi smo lahko pokušali izbrano vino dvajsetih kmetovalcev naše občine. Prireditev je žela popoln uspeh, saj so bila razstavljena najboljša bela in črna vina, ki so bila pridelana na kraškem svetu in v vinogradih nad morjem.
V	ponedeljek, 16. julija je bilo v restavraciji »Ples« v Devinu na sporedu nagrajevanje najboljših razstavljenih vin. Posebna komisija, ki ji je predsedoval goriš-ki enolog dr. Verbi je razstavljena v na pokušala in ji ocenila po kakovosti. Isti večer so se zbrali v restavraciji »Ples« vsi vinogradniki, ki so se udeležili I. razstave, občinski odborniki, predstavniki vladnega generalnega komisarjata, pokrajinske uprave in kmetijskega nadzorništ-va.
Najprej je župan pozdravil vinogradnike. predstavnike oblasti in kmetijskih ustanov. Orisal je uspeh razstave in zaključil svoj govor z željo, da bi se prihodnje leto vinogradniki udeležili razstave v še večjem številu. Nato so govorili enolog dr, Verbi in predstavniki generalnega komisarjata, deželne uprave in kmetijskih ustanov. Enolog dr. Grgič, ki je bil tudi član ocenjevavne komisije je ob tej priliki izrazil priznanje vinogradnikom in jim dal nekaj navodil za še boljši uspeh v pridelovanju izbranih vin.
Nato je začel župan razdeljevati nagrade, ki jih je dorovala občinska uprava s prispevki raznih ustanov in zasebnikov. Prvo nagrado za belo vino je prejel Alojz Lupine iz Praprota in sicer zlato medaljo in 10.000 Lir. Enako nagrado za črno vino pa je prejel Rado Kosmina iz Sempolaja. Drugo nagrado za belo in črno vino so podelili Justu Terčonu iz Slivnega. Nagrajenec je prejel dve srebrni medalji in dve denarni nagradi po 5.000 Lir. Tretjo nagrado za belo vino je prejela Amalija Marušič iz Slivnega, za črno vino pa Franc Legiša iz Sempolaja.
Zatem so bili nagrajeni še ostali razstavljavci, ki so prispevali na razstavi svoje belo vino in sicer Lambert Pertot, Ivan Radovič, Celestin Pertot in Mirko Radovič vsi iž Nabrežine, Ivan Terčon in Venceslav Legiša iz Mavhinj in Franc St.rn.ac iz Prečnika.
Za črno vino pa so prejeli nagrade naslednji vinogradniki: Alojz Lupine iz Praprota. Avgust Radetič iz Medjevasi. Ili-larij Zidarič iz Praprota, Karlo Legiša iz Devina, Venceslav Legiša iz Mavhinj, Mirko Radovič iz Nabrežine in Ivan Terčon iz Mavhinj.
Ves večer je potekal v zelo živahnem in veselem razpoloženju. K temu je pripomoglo odlično vino nagrajenih vinogradnikov, kakor tudi okusna zakuska, ki j ) je pripravil lastnik restavracije.
ki je dejal, da je treba računati s težko-čami kakršne so bile in je predlagal, da se odboru da razrešnico.
Ker je bila ura že pozna (udeleženci občnega zbora so kar med občnim zborom v nadomestilo obeda použili nekaj nadevanih kruhkov) je Aleksander Rudolf predlagal, da naj se sprejme na znanje eno in drugo poročilo nadzornega odbora in naj se na njuni osnovi glasuje o zaupnici odboru. Ce nima kdo kakšnega posebnega vprašanja nima smisla načenjati debate, ki se itak že razvila v tek samih odborniških poročil, posebno predsedniškega in je vse več kot dovolj jasno.
Potem ko je predsednik ugotovil, da zborovalci soglašajo s tem predlogom je dal na glasovanje predlog o nezaupnici, ozir. zaupnici odboru. Z izjemo dveh vzdržanih glasov, od katerih je bil eden tajnik dr. Rudolf Marc, ki je dejal, da o zaupnici samemu sebi ne more glasovati, so vsi delegatje glasovali za zaupnico, s katero je bilo vse delo starega odbora v celoti in brez vsake spremembe odobreno, morebitne izrečene kritike pa odklonjene.
Volitve novega odbora
Po izglasovani zaupnici je dr. Branke Agneletto zapustil predsedniško mesto i za vodstvo občnega zbora je bil do izvo litve novega predsednika izvoljen g. Josip Terčon iz Nabrežine. Za zapisnikarja je bil potrjen dr. Rudolf Marc, za skrutina torja pa sta bila izvoljena gg. Peter Udo-vich in Zoran Sosič. Soglasno je bilo sklenjeno, da se najprej ločeno voli pred sednika in nato posebej listo odbora.
Za predsednika sta bili predlagani dve imeni: dr. Branko Agneletto in Josip Terčon, vendar je slednji izjavil, da mesta tudi v primeru izvolitve ne more prevzet'. Razdeljene so bile glasovnice in po pa-minutah je bil ugotovljen rezultat: dr Branko Agneletto je dobil 93,33 odstotka opredeljenih glasov. Ena glasovnica je bi la bela.
Občni zbor je z navdušenim ploskanjem pozdravil izid glasovanja, s katerim so dr. Branko Agneletto in stari odbor dobili polno zadoščenje za svoje delo in žrtve.
Za novi glavni odbor, nadzorni odbor in razsodišče je bila predložena samo ena lista, s katero so bili soglasno izvoljeni: ZA ČLANE GLAVNEGA ODBORA: Alojz Kalc, Niko Kosmač, dr. Rudolf Marc, Lambert Pertot, Zoran Sosič, Avgust Strajn, Saša Rudolf, Kristjan Tence, Josip Terčon in Just Terčon;
ZA NAMESTNIKE ČLANOV GLAVNEGA ODBORA: Josip Milič, Jernej Stoka in Mario Zahar:
ZA ČLANE NADZORNEGA ODBORA: Miro Srebotnjak (predsednik) Mario Cer-njava (podpredsednik) in Peter Udovich.
Za predsednika častnega razsodišča prof. Karlo Sancin.
Ker g. Peter Udovich svoje izvolitve v nadzorni odbor ni sprejel je bil na njegovo mesto nakladno izvoljen g. Just Tretjak.
Nova pravila
Burno pozdravljen je dr. Branko Agneletto prevzel predsedniško mesto. Kratek nagovor, v katerem je dejal, da bo novi odbor nadaljeval delo v smislu že v njegovem poročilu nakazanih smernic, je zaključil z izjavo, da se danes ve kdo je v Zvezi in kdo je izven nje, da pa so vrata
vsem tistim, ki so ostali zunaj, vedno odprta, če dokažejo, da hočejo pozitivno delati in pomagati. Tudi pri teh besedah so prisotni prekinili predsednika z dolgim ploskanjem.
Sledila je četrta točka dnevnega reda v kateri so bila prebrana in odobrena nova pravila, ki se v glavnem krijejo s starimi. Najvažnejša sprememba je v tem, da so odpravljeni okrožni odbori, ki tudi v preteklosti praktično nikdar niso obstojali niti delovali, ostanejo pa krajevne organizacije, ki naj se v načelu krijejo s področji posameznih občin. Krajevne organizacije lahko imenujejo tudi krajevna poverjeništva. Na ta način je organizacija Zveze postala bolj elastična in primernejša okoliščinam. Novo je tudi to, da vsak član lahko nabere v okviru svoje krajevne organizacije deset podpisov na poverilnico za občni zbor in s tem avtomatično postane delegat, medtem ko so po starih pravilih vse delegate za občni zbor določali okrožni, ozir. krajevni odbori. Sprememba je torej razširila demokratični princip. Izvršilnemu odboru je po novih pravilih priznana tudi pravica pobude, vendar postanejo vse obveze, ki bi jih sprejel, in vsi ukrepi, ki bi jih podvzel, dokončno veljavni samo če jih glavni odbor na svoji prvi naslednji seji ne prekliče. Občni zbori zveze se bodo odslej vršili vsaki dve leti.
Sklenjeno je bilo, da se nova pravil^ tiska in razpošlje vsem članom Zveze.
Pri slučajnosti je predsednik napovedal, da bo sklical novi glavni odbor na prvo sejo konec avgusta. Takrat bo odbor izvršil še potrebne kooptacije in izvolil iz svoje srede posamezne funkcionarje. Dotlej pa predlaga, da naj posle ožjega odbora začasno vršijo člani, ki so to opravljali že od lanskega julija.
Predlog je bil soglasno sprejet in ob
15.30	je predsednik zaključil ta delavni in uspeli občni zbor, ki je bil najdaljši v vsem dosedanjem obstoju Zveze. Z veseljem je treba ugotoviti, da je vkljub delikatnosti vprašanj, ki so bila obravnavana občni zbor potekel disciplinirano, dostojno in ob velikem zanimanju vseh prisotnih, s čemer so člani Zveze še enkrat dokazali svojo veliko politično zrelost.
obniti naše hotenje, da se poveča kulturna dejavnost na naši zemlji. Za njim so nastopili Korošci, ki so prinesli slovenski pozdrav bratov iz Avstrije. Občinstvo je mlademu govorniku in kvartetu, ki je zapel štiri koroške narodne pesmi z navdušenjem ploskalo. Sledil je nastop Goričanov, ki so prispeli na tabor polnoštevilni.
Osrednja točka letošnjega programa je bila dramatizacija zgodbe tržaškega pisatelja Alojza Rebule »Devinski sholar«. Dramatizacija je precej sličila oni, ki jo je izvajal »Radijski oder« na tržaški radijski postaji. Ob tej priliki bi morali poudariti, da delo ni bilo pisano za oder in zaradi tega so večkrat nastale praznine, ki jih igravci in režiser ob vsej dobri volji niso mogli izpopolniti, tako da se ne bi bilo treba posluževati pregostih glasbenih mostičkov.
Zgodba pripoveduje o devinskem graščaku Lamoralu in njegovih dveh sinovih Gomerju in Hugonu. Gomer je sin vaške lepotice, ki jo je Lamoral zapeljal. V okviru te trojke se zapleta ostala zgodba, ki se tragično konča.
Glavno vlogo, devinskega graščaka je igral Gregor Pertot, kateremu gre levji delež za dober uspeh predstave. Posebno prepričljiv je bil v dramatičnih scenah. Gomerja je igral Edi 'Košuta, ki je prikazal mladeniški zagon in ponos še nedavnega tlačana, ki se noče ukloniti graščakovemu samoljublju. Morda se je od časa do časa s premočnimi izrazi in kretnjami oklepal svoje vloge in nekoliko pretiraval, vendar pa se mladeniškemu zanosu Gomerja marsikaj oprosti. Jože Pirjevec v vlogi Hugona, graščakovega sinu. je malce zatajil, ker je bil premalo odločen. Predvsem se je to poznalo v začetnih scenah, medtem ko se je proti koncu popravil in podal svoj lik, kot si ga je avtor zamislil. Omeniti moramo še Misleno, Gomerjevo mater, ki jo je z vso prepričljivostjo podala Marinka Theuershuh. Like zase, ki jih moramo še posebej pohvaliti so prikazali Marijan Bajc v vlogi patra Xigar-da, Ladi Vodopivec kot pijanček Nume-ran in Jurij Slama v vlogi Gomerjevega deda Trihelija. Vsi trije so bili, vsak po svoje do potankosti izdelani in so nadvse, častno rešili svoje vloge. V manjših vlogah so nastopili še: Janko Ban, Žerjal, Marija Oficija, Mirka Lavrenčič, Juju Vodopivec, Jožko Peterlin in Kocijančič. Glasbeno in zvočno opremo je pripravil Marij Maver, celotno predstavo pa je režiral prof. Jože Peterlin.
Celotni tabor je zelo dobro uspel ip gledavci, ki jih je bilo nad tisoč so posebno igri navdušeno ploskali.
Nooi doktor
Na ljubljanski univerzi je promoviral na slavistični fakulteti, prof. ROBERT PETAROS. Tezo »Slovenski govori v okolici mesta Trsta«, ki jo je pripravil s prof. dr. Tinetom Logarjem, je kandidat odlično zagovarjal.
Novemu tržaškemu profesorju slavistike iskreno čestitamo.
f Alojz Jenko
V	torek 17. julija smo spremili k zadnjem počitku prijatelja Alojza Jenka. Pokojnik je bil klesarski delovodja pri raznih klesarskih podjetjih. Njegovi predstojniki so ga vedno zaradi sposobnosti zelo spoštovali. Bil je šele nekaj let v pokoju, ko ga je naenkrat napadla zavratna bolezen, kateri je v svojem sedemdesetem letu življenja tudi podlegel.
Velika množica prijateljev in znancev je pokojnika spremila na domače pokopališče, kar priča, kako velik ugled je užival med našimi vaščani.
Težko prizadeti družini naše sožalje.
Odgovorni urednik:
Prof. IVAN RUDOLF Tiskarna Adria. d. d. v Trstu
ZLATARNA IN URARNA
KARLO MIKOL!
TRST « Čampo S. Giacomo, 3
BANCA Dl CREDITO Dl TRIESTE
S. P. A.
TRŽAŠKA KREDITNA BANKA
GLAVNICA LIR 600.000.000 - VPLAČANIH LIR 180 000.000
TRST - ULICA FABIO FILZI ŠT. 10
TEL. 38045 - 38101
BRZOJAVNI NASLOV: BANKRED
Prenočišče, hrana, oqled Kirna itd., vse te skrbi bodo odveč, če se boste obrnili nai
POZOR! Potujete g Rim?
_=* Hotel-Penzion BLED
Via Statilia, 19 - Telefon 777-102 - RIM
Se priporoča in pozdravlja, Vaš rojak VINKO A. LLVSIIK izrežite in shranite! - Pišite nam za cene in prospekte I