SVOBODNA LETO (ANO) LXVII (61) • STEV. (N°) 34 ESLOVENIA LIBRE SLOVENIJA BUENOS AIRES • 21 de agosto - 21. avgusta 2008 KAJ JE PRI SOLŽENICINU TEŽE SPREJETI Ministrica zaključila obisk ALOJZ REBULA Hruščov se ga je poslužil, da je z njegovimi odkritji Stalinovih grozot postregel svojim stalinističnim nasprotnikom. A že nekaj let za njim ga je Brežnjev označil za ,,huliganski element", za Putina pa so bili disidentski pisci, torej prvi on, se vedno izdajalci domovine. Nas Kardelj bi imel zanj besedo, s katero je označil Kocbeka, da je bil ,,nula". Ob njegovi smrti pa se je ruski predsednik prišel križat ob njegovi krsti. Evropa se je poklonila njegovi veličini. Za nekatere je Solženicin z ,,Arhipelagom Gulag" zamajal temelje sovjetskega imperija. Tvardovski je menil, da bo treba za naprej meriti vse, kar se bo dogajalo v ruski književnosti, po Solženicinu. Nekateri ga uvrščajo v galerijo največjih Rusov, ob Tolstoja in Dostojevskega, čeprav ima manj epske moči kot Tolstoj in manj duhovnega horizonta kot Dostojevski. Vse sodbe pa soglašajo v tem, da Aleksander Isajevič Solženicin spada med največje duhovne in kulturne pojave 20. stoletja. Splošno priznanje velja dejstvu, da je s svojo literaturo razgalil dejansko resnico sveta, ki se je rodil iz sanje Karla Marxa. Vendar to priznanje ni enoznačno. Za nekatere je bil stalinizem samo degenera-cija neke plemenite ideje. Na tej razliki je hinavsko igral tudi jugoslovanski titoizem, in to takrat, ko se je sam najbolj stalinistično izživljal (Goli otok). Vendar Solženicinu ni šlo za napake sistema, ampak za njegovo bistvo. Brežnjev mu je pravilno očital: ,,Oskrunil je najsvetejše D Lenina." Dejansko za Solženicina komunizem ni bil, za kar je hotel veljati, prometejski prodor v prihodnost, ampak stranpot iz civilizacije v barbarstvo. Zahodnemu levičarstvu (beri antikrščanstvu) je bilo težko sprejeti to idejno radikalnost. Še teže mu je bilo in je sprejeti nekaj drugega, kar dela Solženicina drugače edinstvenega sredi moderne nevere: da ta matematik po poklicu v središču vesolja ni videl človeka, ampak Boga ter Kristusa z njegovo etiko. Z drugo besedo: da je bil ta veliki duh in umetnik kristjan, pa ne anonimen, ampak zvest svoji Cerkvi. V mlajših letih je menda čudežno ozdravel od raka. Človek bi rad verjel, da je šlo za čudež. Morda je Bog hotel imeti pričevalca velike resnice, da je bil namreč Marx za človeštvo stranpot. Ob Velikem šmarnu za življenje Ljubljanski nadškof Alojz Uran je v nagovoru vernikom, ki so se množično udeležili romarske maše na Brezjah, spomnil na skrb za ranljive in šibke ter izpostavil solidarnost. V razmisleku o sedanjosti in prihodnosti Slovenije je opozoril na splave, samomore in onesnaženost ter ob tem potrkal na vest posameznika in pokazal na odgovornost družbe. Veliki šmaren, ki je kot državni praznik dneva prost dan, je v Marijinem svetišču praznovalo okrog 5000 ljudi. Verniki so pri sveti maši obnovili svojo ljubezen do Jezusove matere Marije. Prisluhnili so nagovoru nadškofa Urana, ki je praznik Marijinega vnebovzetja navezal na aktualno dogajanje v državi. Nadškof Uran je prepričan, da je slovenski prostor zajela nekakšna „ideologija smrti". ,,V Sloveniji vsako leto za obnavljanje naroda manjka okrog 10.000 rojstev, tako da je ob koncu leta 2006 manjkalo že približno 272.000 otrok. Na drugi strani pa smo v zadnjih dvajsetih letih opravili okrog 312.000 splavov, „Prepričana sem, da je diaspora tukaj lahko velika prednost, saj poleg stroke pozna tudi kulturo in jezik nekega predela na drugem koncu sveta. To je prednost, ki pa jo žal velikokrat premalo izkoristimo," je poudarila ministrica Mojca Kucler Dolinar, ko je v torek 12. zvečer nagovorila blizu 200 intelektualcev slovenskega rodu, ki so se udeležili sprejema v rezidenci veleposlaništva. Ta je bil le eden izmed izrednih stikov s slovensko skupnostjo, ki ga je imela ob priložnosti uradnega obiska v Argentini. V sklopu tega potovanja je v torek tudi obiskala Latinsko ameriško fakulteto za družbene vede ter Univerzo Torcuato di Te-lla. Vsem sogovornikom je ministrica zagotovila, da bo slovenskim univerzam in raziskovalnim institucijam predstavila njihovo delo in možnosti sodelovanja. Obiskala je tudi sedež CNEA, Državne komisije za jedrska vprašanja in podrobneje spoznala projekt s področja nanotehnologi-je, ki poteka v sodelovanju s slovenskim Kemijskim inštitutom. Gre za enega od osmih projektov, ki so bili realizirani v okviru dvostranskega sodelovanja med Slovenijo in Argentino v minulem obdobju financiranja. V sredo je ministrica z delegacijo odpotovala v Bariloche, kjer si je ogledala INVAP, argentinsko državno podjetje za aplikativne raziskave. Zvečer je ministrica v prostorih Slovenskega planinskega društva tudi pozdravila predstavnike tamkajšnje slovenske skupnosti. Naslednji dan pa je obiskala Jedrski center Bariloche (CAB). S CAB sodeluje Inštitut Jožefa Štefana; nedavno sta instituciji s skupnim projektom pridobili štipendijo Marie Curie (IIF - International Incoming Fellowship), ki bo omogočila enoletno delo dr. Sergia R. Guevare v Sloveniji (od novembra letos dalje). Zvečer se je ministrica udeležila koncerta Slovenskega okteta, ki je obiskal bariloške rojake. Po vrnitvi iz Bariloch je v petek popoldne obiskala lektorat slovenskega jezika na Univerzi Buenos Aires. Slednjega že šesto leto nadvse uspešno vodi Mojca Jese- novec. Ob tem se je sestala tudi s predstavnicama Filozofske fakultete Univerze Buenos Aires, ki je bila ustanovljena leta 1996 (sama univerza pa že 1821). Ministrica Kucler Dolinar je med drugim povedala, da v Sloveniji narašča želja po učenju španščini in se strinjala, da je poznavanje tujih jezikov nadvse pomembno za poznavanje in boljše razumevanje drugih ljudi in kultur. Soboto je ministrica preživela med rojaki. Dopoldne je obiskala šolo Franceta Balantiča v Našem domu v San Justu, nato pa se je ustavila v Domu dr. Gregorija Rož-mana. Sledil je obisk Slovenskega srednješolskega tečaja ravnatelja Marka Bajuka. V nadaljevanju dneva se je ministrica pogovarjala z mladino in študenti in jim predstavila slovenski visokošolski sistem. Zvečer se je ministrica z delegacijo udeležila premiere gledališke predstave Andražev norček. V nedeljo, potem ko je šla tudi na slovensko romanje v Lourdes, je Mojca Kucler Dolinar zaključila svoj skrajno natrpani obisk v Argentini. kar je enako številu prebivalcev največjega slovenskega mesta skupaj z okolico," je dejal msgr. Uran. Temu, po nadškofovih besedah tragičnemu dogajanju, se letno pridruži še več kot 500 samomorov, kar Slovenijo uvršča na žalostno peto mesto na svetu, prek 300 žrtev prometnih in drugih nesreč, zasvojenost z drogo in okrog 170.000 težkih odvisnikov od alkohola. Poleg tega so po številu sklenjenih zakonskih zvez Slovenci na zadnjem mestu v Evropi, po številu razvez pa med prvimi. Omenjeni podatki zastavljajo vprašanje o sedanjem položaju in prihodnosti Slovenije. Nadškof pa nanj odgovarja s paradigmo zaljubljenosti v življenje, ki ga je treba ljubiti in varovati pred vsemi nevarnostmi, ki ga ogrožajo. ,,Naravno okolje varnosti in topline je prav zakonska zveza, ljubeč odnos med možem in ženo, ki je vedno odprt za morebitno novo življenje," je poudaril Uran, ki pa se zaveda, da tudi zakon ni brez težav. Obletnica prvega tabora V Ljutomeru se je odvila osrednja slovesnost ob 140. obletnici 1. slovenskega tabora. Premier Janez Janša je v svojem nagovoru povedal, da tabori govorijo o takratni državljanski kulturi, ko so presegli kulturni boj in prepričanje v ekskluzivnost določene politične mentalitete. Po njegovem proslave obletnic ne smejo biti usmerjene proti nikomur. Kot je na proslavi povedal osrednji govornik, je letošnje leto nabito z obletnicami. Pri tem smo po njegovem največji pomen upravičeno namenili 500. obletnici rojstva Primoža Trubarja, ki je postavil temelje, na katerih so gradili narodno zavest številni ugledni Slovenci, nekateri dogodki pa so šli mimo zelo tiho. Izjema je po njegovem mednarodni znanstveni simpozij v Lenartu, ki je oživil leto 1848, ko so Slovenci prvič javno doma in v mednarodnem prostoru predstavili svoj narodni program, katerega osrednja točka je bila združena Slovenija. To je bil najbolj radikalen program med vsemi narodi takratne habsburškem monarhije, in zelo pogumen. Iz njega je izhajalo vse bitje in žitje Slovencev do slovenske osamosvojitve leta 1991 in do letos, ko je z ukinitvijo schengenskih meja v EU Slovenija v praksi postala združena. Letos po besedah predsednika vlade mineva natančno 160 let od takrat, ko je bila postavljena ideja o združeni Sloveniji, zato bi bilo po njegovem prav, da se je večkrat spominjamo. ,,In to kljub temu, da od preteklosti ni mogoče živeti, vendar pa prav tako ni mogoče polno živeti brez narodne identitete. Ne zgolj zato, ker je temelj nacionalne kulture, ampak tudi zato, ker je ta identiteta globoko vsidrana v preteklosti. Usoda vsakega naroda je odvisna predvsem od tega, če zna trezno presojati lastno zgodovino, družbo, človeka in svet, ter če gradi vrednote na resničnih in trajnih spoznanjih," je dejal Janša. Proslave pomembnih obletnic so sicer po njegovem izraz hvaležnosti našim velikim prednikom, ,,enako pomembne pa so zato, ker nam osmišljajo sedanjost in nam kažejo pot v prihodnost". ,,Zato ne smejo biti usmerjene proti nikomur, ne proti sosedom, in še najmanj proti rojakom, njihov namen je vztrajanje pri pozitivni zgodovinski dediščini, ki jo moramo spoštovati, hkrati pa ustvarjalno razvijati in nadgrajevati v vedno novih okoliščinah," je dejal premier. Po njegovem ni naključje, da je bjl prvi tabor ravno v Ljutomeru, saj je na takratnem Štajerskem živela približno tretjina vseh Slovencev, ki je takrat predstavljala tudi tretjino prebivalcev celotne dežele. Udeležba na taboru je bila impozantna tudi za današnje razmere, saj se je zbralo okrog 7.000 udeležencev, pa tudi zato, ker so znali velike narodne teme povezati z lokalnimi problemi. ,,Na eni strani so zahtevali združeno Slovenijo in slovenske šole, na drugi pa državno in deželno finančno podporo štajerskim Slovencem," je v zvezi s tem dejal Janša in spomnil, da so na taborih presegli socialne delitve. Svoj govor pa je premier zaključil z besedami: ,,Danes sedanjost in prihodnost držimo v svojih rokah, nedavno smo dokazali Evropi in svetu, da se ne bojimo niti večjih in širših izzivov. Biti Slovenec predvsem pomeni hoteti biti Slovenec," je sklenil slavnostni govor predsednik vlade. Se štiri, od zlata do brona Potem, ko je Sara Isakovič kot prva osvojila srebrno medaljo, se je slovenska zastava še štirikrat dvignila na olimpijski drog. Primož Kozmus je prevzel vlogo slovenskega junaka, ko je osvojil zlato medaljo v metu kladiva; Vasilij Žbogar je v jadranju, v razredu laser, osvojil srebrno, dve bronasti pa sta priborila še Lucija Polavder v judu in Rajmond Debevec v streljanju z malokalibrsko puško v trojnem položaju. Skupaj doslej pet medalj je kar dovolj za ,,malo Slovenijo", ki se v svetu lahko ponaša tudi s kvaliteto svojih športnikov! Zlati Kozmus Srebrni Žbogar Bronasta Polavder in Debevec Stran 2 21. avgusta 2008 • SVOBODNA SLOVENIJA VTISI IZ SLOVENIJE IZ ZIVL]EN]A V ARGENTINI Na starem Ljubelju TONE MIZERIT (Od našega dopisnika) Vsaka dežela ima kraje, na katere je še posebej ponosna in si prizadeva, da bi jih občudovali tudi ljudje iz drugih koncev sveta - turisti, ki obiskujejo njihovo države. Lahko je to v naravi, lahko tudi v obljudenih krajih-mestih, kjer pride v poštev zamisel in izdelek človeških rok: ureditev, mostovi, tuneli, parki, itd. Seveda jih ima tudi Slovenija in ker je sorazmerno vse blizu, je teh tudi veliko: vsaka vas se ponaša s to ali ono znamenitostjo, to ali ono osebnostjo, ki je bila rojena, živela ali šla le skozi/mimo vasi. Obstajajo tudi drugi kraji, ki morda niso turistična znamenitost, pa so lahko prisotni v spominu ali podzavesti marsikoga. Mislim predvsem na prave kraje, kamor so pisatelji postavili neprava dogajanja, zgodbe ali pravljice. Še bolj konkretno mislim na Karla Mauserja in njegove Ljudi pod bičem, kjer še posebej pozorno opisuje Podbrezje in omenja ledinska imena, ki se ponavljajo v marsikateri Vrh prelaza. ©e vedno tista dva kamnita stolpa in mejniki, kot takrat. drugi knj^i ali črtici; pa o Dobrepol-jah in Štepanji vasi. Mimogrede: prejšnji teden bi Mauser slavil 90-letnico rojstva; v Podbrezjah so darovali mašo za pokoj njegove duše. So tudi kraji, ki danes nimajo nobene vrednosti, pa so nekdaj bili priče kakemu posebnemu dogodku. Osebno me je pot na Ljubelj (s slovenske strani) vedno pritegovala zaradi dogodkov, ki so se jazvijali v maju 1945. Še najmanj tunel, ker tunel je še danes -kljub posodobitvam in izboljšavam - samo tunel. Nekoč sem že omenjal koncentracijsko taborišče pod Ljubeljem, podružnico strašnega Matthausna, Znamenje. Mala kapelica in v njej relief Marije begunke. Umrla vsestranska umetnica Marija Vogelnik V Bohinju je v noči z 8. na 9. avgust umrla vsestranska umetnica in ena od utemeljiteljic sodobnega slovenskega plesa Marija Vogelnik. Kot Marija Grafenauer se je rodila 15. oktobra 1914 v Ljubljani. Diplomirala je iz arhitekture in slikarstva, naredila specialko iz grafike, velik del svojega ustvarjalnega življenja pa je posvetila plesu. Arhitektka, akademska slikarka, plesalka, likovna in plesna pedagoginja, kritičarka, teoretičarka, zgodovinarka in publicistka Marija Vogelnik je leta 1939 diplomirala iz arhitekture pri Jožetu Plečniku, ob študiju pa se je v plesni šoli Mete Vidmar do leta 1942 oblikovala tudi v aktivno plesalko. Po vojni je sooblikovala sodobno slovensko pedagogiko in se z Meto Vidmar uvrstila med utemeljiteljice sodobnega slovenskega plesa. Leta 1950 je na beograjski akademiji diplomirala iz slikarstva in dve leti pozneje tam^opravila še grafično specialko. Na začetku šestdesetih let je bila direktorica Šole za oblikovanje v Ljubljani, konec šestdesetih pa urednica plesnobaletnega programa na tedanji Televiziji Ljubljana. V sedemdesetih letih je svoje raznovrstne izkušnje vgradila v ustvarjalni laboratorij Kinetikon. V likovni umetnosti se je uveljavila predvsem z ilustracijami; kot edina slovenska ilustratorka je vključena v antologijo Svetovne sodobne otroške ilustracije Bettine Hurliman iz leta 1965. Za svoje ilustracije je leta 2004 dobila Smrekarjevo nagrado za življenjsko delo. Delovala je tudi kot scenografka in kostumografka za izbrane dramske, operne in baletne predstave, napisala je nekaj scenarijev za televizijske balete in priročnikov za likovne pedagoge. Svojo strogo in nepopustljivo plesno in baletno kritiko, ki jo je objavljala od leta 1953, je sredi sedemdesetih let dopolnila še z avtorskim zgodovinskim pregledom Sodobni ples na Slovenskem (1975). Bila je pobudnica in organizatorka Ljubljanskih dnevov plesa (1975-1981), kot svetovalka pa do leta 1992 stala ob strani tudi njihovemu vsebinskemu nadaljevanju z naslovom Dnevi plesa v Cankarjevem domu. in cerkvico sv. Ane, pod katero je pokopan marsikateri begunec. Ostajala pa mi je pot čez prelaz. Maja 1945 je bil tunel prebit, a reka beguncev je nekaj časa stala, ker je nemška vojska predor zaprla in ni pustila nikogar vanj. Nekateri begunci niso prenesli čakanja in so se v strahu pognali v breg, da dosežejo čim prej deželo na senčni strani Alp, ki pa je njim pomenila življenje. In ta cesta me je že davno mikala. V letošnjih počitnicah smo nekaj dni prebili na Ljubelju v Oazi miru in se med drugimi sprehodi in izleti podali na prelaz. Najprej sem se ustrašil, ker je prav na začetku, zraven vhoda v tunel, cesta zagrajena: visoka ograja z žabico-ključavnico. Potem pa zvem, da je začetek steze malo nižje doli, za nekdanjo mejno postajo, kjer je vse lepo označeno in markirano. In tako smo se podali po makadamski cesti, široki in lepo ohranjeni, čeprav je za vozni promet zaprta. Za pešca in današnje avtomobile ne prestrma, a v mislih sem imel tiste, ki so se - kot rečeno - iz strahu zagnali peš, z vozmi ali kolesi, v breg. Kakšen strah je moral to biti, da so bili neustrašni pred strmino, v katerem so morali živini sami pomagati, da je speljala naprej! S takimi in podobnimi občutki sem hodil po poti brez naglice, brez strahu, brez eksistenčnih dvomov, popolnoma brezskrbno. Ja, marsikaj se je spremenilo ... Na poti ni kake posebne zanimivosti, če ne štejem znamenja, ki je nekako na sredi poti. Mala kapelica in v njej relief Marije begunke, ki mi je tudi dala misliti. Je kapelica stala že prej? Ji je nekdo kasneje dodal relief? Kdo je tisti Janez, ki si je zraven postavil klop? Morda pa se najde kdo, ki pozna odgovore na ta vprašanja ... Veter je naznanjal, da se bližamo vrhu. In kaj je tam? Še vedno tista dva kamnita stolpa in mejniki, kot takrat. In vse v nemščini, niti ene omembe v kakem jugoslovanskem jeziku, da ne rečem v slovenščini, da je tu bila meja med Avstrijo in Jugoslavijo v taki ali drugačni denominaciji. Verjetno je bila takrat še kaka druga stavba, a danes ni nič drugega kot koča, kjer lahko ob nedeljah in praznikih dobiš kaj za pod zob, ali pa na zob. Nisem se mogel upreti želji, da stopim z vsako nogo na eno stran mejne črte, pa se nato razgledal po pobočju in dolinah, ki se raztezajo globoko dol na Koroško. Mirno, radovedno, sproščeno. Ja, marsikaj se je spremenilo ... GB Teden se je začel z novimi protesti kmetov. To je razumljivo: po porazu v senatu vlada v več kot mesecu dni ni rešila nobene izmed težav, ki tarejo domače poljedelce in živinorejce. Ti menijo, da je položaj že nevzdržen in se pripravljajo na nove spopade. Oblačno obzorje. V ponedeljek, na sam državni praznik, je več kmečkih shodov opozorilo na težak položaj in nevarnost novih konfliktov. V Cordobi, Villa Constitucion in Gualeguay-chu so precej strnjene množice kmetov ponovno zahtevale od vlade razne ukrepe, ki naj omilijo vsakodnevne težave s proizvodnjo ter izvozom kmečkih pridelkov. V teku prejšnjega spopada so razni vladni možje obljubljali določene ugodnosti. Ko pa je bilo upora konec, je vlada na vse to pozabila. Res pa je, da je bil eden izmed glavni vladnih pogajalcev tedanji šef kabineta Alberto Fernandez, ki je odstopil takoj po porazu v senatu. Stanje na tem področju je danes enako, kot je bilo marca. Vedno bolj jasno pa postaja, da mali in srednji posestniki niso kos težavam in stroškom pridelovanja, da se živinoreja nahaja pred težkimi izzivi in je predvsem mlekarstvo v kritičnem stanju. Poglejmo le en primer. Polemični državni tajnik za notranjo trgovino (Guillermo Moreno) je pred kratkim prepovedal izvoz sira. Izgovor je bil, da s tem zniža notranje cene, ki so res visoke. A kaže, da hoče vlada le spremeniti smer proizvodnje: davek na izvoz sira je namreč 5%, na izvoz mleka v prahu pa 30%. Vladna politika do polja se torej suče po njenih potrebah dodatnih finančnih sredstev. Kdor se mu zoperstavi ^ poje naš Prešeren. A mi ob tem mislimo na prej omenjenega državnega sekretarja za notranjo trgovino. Aprila 2006 je Guiller-mo Moreno, še pod predsednikom Kirchnerjem, nastopil svoje mesto. Čeprav se danes vztrajno govori, da mu bije zadnja ura na tem položaju, je v dveh letih iz vlade odšlo kar deset njegovih nasprotnikov, vštevši ministre in državne sekretarje: Alberto Fernandez, Martin Loustea, Miguel Peirano, Javier de Urquiza ^ Mnogi trdijo, da ga zato sedanji gospodarski minister Carlos Fernandez pusti pri miru. Še več, ta Fernandez se sploh ne vtika v nič: morje je razburkano, ladja gospodarstva v hudi nevarnosti, on pa, ki bi moral biti krmar, stoji in gleda, in le čaka navodil. Brez ukaza iz Olivosa (ne iz vladne palače), ne stori ničesar. In medtem ko že več kot pol vlade zahteva spremembe v državnem inštitutu za statistike (IN-DEC), on le molči. Ali bo res? Tisti, ki trdijo, da se Moreno že poslavlja, navajajo kot dokaz vedno bolj pogoste zahteve v sami vladi, naj se to področje uredi. Zadeva pa ni enostavna. Gospa predsednica se sicer kaže dostopna takim pritiskom, a potem se postopek spremembe vedno zatakne. Večina političnih analistov meni, da se vse ustavi pri bivšemu predsedniku. Kirchner ima že utrjeno navado, da nekega funkcionarja nikdar ne umakne pod kritikami opozicije. Počaka, da se vodovje umiri in šele potem ukrepa. Dejstvo je, da se v tem primeru morje ne umiri, ker Moreno vedno poskrbi, da nanj padajo strele z leve in desne. Spremembe v INDECu ni zahteval le Cobos (z desne), ko je bil za en dan predsednik države; zahtevala je to tudi ministrica za obrambo Nilda Garre (z leve), ki želi, da bi bile številke ,,kredibil-ne". Leti, leti, leti ^ Argentinska letalska družba Aero-l^neas Argentinas, ki je bila od privatizacije (predsednik Menem) v španskih rokah, se sedaj vrača v državno območje. To je vsaj želja in namen vlade. Ker pa je zadeva v rokah parlamenta, se ponovno zapleta. Kako zanimivo je opazovati, da se je vladna avtomatična večina v kratkem obdobju skrčila, in vsako nekoliko bolj zapleteno zakonsko besedilo naleti na odpor in zahteva dolgotrajna pogajanja. V poslanski zbornici niso preveč navdušeni nad načinom privatizacije, ki predvideva tudi plačilo ogromnega dolga, ki ga je napravila privatna družba. Opozicija predlaga, naj bi enostavno ustanovili novo podjetje, ne pa odkupili starega, še manj pa njegove dolgove. Hrup je nastal še dodatno, ko se je razvedelo, da je vlada 475 milijonov pesov za plačilo tega dolga vzela iz stanovanjskega sklada. Minister De Vido je to opravičil, češ, ta vlada je zgradila že toliko „socialnih" stanovanj, da lahko preusmeri del tega denarja. A v parlamentu o tem niso tako prepričani. Negativno je odjeknil tudi podatek, da si je vlada ,,iz-posodila" 4.550 milijonov pesov iz socialnega sklada (pokojnine) za plačevanje tekočih stroškov. Obresti na to posojilo v pesih dosegajo 8,5%, kar še daleč ne krije realne inflacije. Zakaj pa Chavezu plačujejo obresti v dolarjih v višini 15%? Tudi na to vprašanje ni pravega odgovora. Škofe skrbi. Ta teden se je znova sestalo vodstvo argentinske škofovske konference. Poleg verskih vprašanj se bodo posvetili tudi analizi splošnega stanja. Škofe namreč skrbi socialno okolje, inflacija in vedno manjše zaupanje ljudstva v politične predstavnike. V Argentini nekaj ni v redu. SLOVENCI V ARGENTINI SLOVENSKA VAS 56. OBLETNICA DRUŠTVA SLOMŠKOV DOM 38. Mladinski dan Leta 1952, v tako rekoč še detinski dobi naše povojne emigrantske skupnosti, so nemirni lanuški vaščani ustanovili društvo Slovenska vas, prvo krajevno v velikem Buenos Airesu. To je odločilno vplivalo na nastanek podobnih po drugih okrajih in s tem začrtalo dosedanjo obliko našega organizacijskega sistema. Ze od vsega začetka je ta „civilna" ustanova, tako kot vsi njeni člani, trdno povezana s katoliško vero in cerkvijo, saj so se dobro zavedali, da bo zahtevno zastavljeno delovanje uspešno le, če bo ves trud deležen obilice božjega blagoslova. Po šestinpetdesetih letih je ta blagoslov več kot očiten, zato se je tudi letošnje praznovanje, na nedeljo 3. avgusta, pričelo z zahvalno sveto mašo, ki jo je daroval v vasi rojen in dorasel Jaka Barle CM in jo posebej namenil pokojnim članom, katerih vrsta je že res številna in vključuje večino ustanoviteljev. Po primerni okrepčevalni pavzi smo se posedli v dvorani Hladnikovega doma, že opremljeni za kulturni program. V kratkem otvoritvenem pozdravu se je predsednik Vinko Glinšek spomnil zglednih in pogumnih društvenih pionirjev, istočasno pa pohvalil mlade, ki danes nadaljujejo njihovo pot. Lep dokaz za to je bila ravno priprava programa obletnice. Pozdravila je tudi predsednica Zedinjene Slovenije Alenka Jenko Godec in poudarila povezanost celotne skupnosti, za kar je delovanje po krajevnih domovih trdna podlaga. Odrski prikaz je zamislila, sestavila in ga tudi pripravila Rotija Grbec. Z njim je nekako nadaljevala pred dvema letoma začeti ciklus in s skoraj didaktično natančnostjo predstavila slovenske pokrajine in simbole. Pohvalna je dosežena dinamika uprizoritve, katere vodilna nit je bilo dramatizirano dogajanje na odru. Igralska izkušenost nosilcev glavnih vlog (Marko Pallotta, Marko Koc-jančič, Boris Rot in tudi Veronika Rot) je zagotovila normalen potek, ki so ga vredno spremljali ostali igralci. Moramo pa še posebej omeniti mladega Andreja Cukjati-ja, ki se obetavno izpopolnjuje iz leta v leto ob tem pa preseneča z lepim jezikom. Z odrskimi dogodki se je izmenjavala kvalitetno posneta razlaga (glas: Martin Sušnik), spremljana s slikami (zložil Alejandro Berčič), ki so se v prelivajočem zaporedju ujemale s tekstom in z njim sestavljale ekspresivno enoto. V vse to je avtorica vpletla folklorne plese mladinske skupine (ki jo vodi Friderik Cerar), so-lospev ,,Je treba delat" (Marko Kocjančič in Andrej Cukjati), melodično „Podarjeno srcu" (Silvio Rozina ob inštrumentalni spremljavi Alejandra Berčiča, Martina in Tomaža Sušnika) ter petje skupine šolskih otrok. Pri otrocih je bilo posebno vidno skrčeno število, ki je očitno opozarjalo, da je datum društvene obletnice zagazil v sredo zimskih počitnic. Vsekakor bo treba zanj dobiti primernejši čas, saj je vaščanov že tako samo po sebi vedno manj. Obletnica ni kompletna brez kosila. Za lanuškega nam tudi pridne gospe v kuhinji in prijazni strežniki vedno jamčijo da bo okusno in obenem obilno. Letos so se ga prvič udeležili kot uradni gostje novi župan Dar^o D^az Perez s spremljevalci in novoimenovani policijski šef v Remedios de Escalada, naš rojak Jadran Brulc. Ker se praznovanje ne sme prehitro zaključiti se je še v popoldanskih urah vršila nogometna tekma med domačimi in sanhuščani, od 35 do ... let. Prijateljski značaj se je posebno pokazal v izmenjavanju igralcev in raztegnjenem tretjem polčasu. Prijetno razpoloženje moramo visoko ceniti, saj nam je zvestoba vrednotam le v takem vzdušju zagotovilo za še nove obletnice F.S. SAN JUSTO Družinski praznik" v Balantičevi šoli Kakor vsako leto, smo na nedeljo 9. avgusta, priredili praznovanje ,,družinske nedelje". Zbrali smo se pri sveti maši, ki je bila po namenu družin Balantičeve šole. Daroval jo je naš dušni pastir, pater Alojzij Kukovica, ob spremstvu mladih očkov, nekdanjih ministrantov. Priprava svete maše je bila na skrbi staršev in učiteljev, peli so pa šolski otroci. Kot ena sama velika družina smo Boga počastili in se Mu zahvalili za neštete dobrote, s katerimi nas stalno obsipava. Po sveti maši smo se pomaknili v naš skupni Dom, kjer smo se okrepčali ob dobrem zajtrku v krogu domačih in prijateljev, s katerimi se srečamo vsako nedeljo. Na dvorišču se je že slišal otroški živžav, ki se je med igranjem in tekmovanjem veselo razvijal. Skrb za pripravo in izvedbo dopoldanske zabave otrok je bila na ramenih prof. Jureta Ur-bančiča in sodelavcev. Medtem, ko je bilo na dvorišču toliko veselja, so v kuhinji in v kleti očki in mamice pripravljali vse potrebno za kosilo in otroški srečelov. Ob pogrnjenih mizah, okrašenih s cvetlicami, smo pričeli s kosilom, ki so nam ga prijazno postregli mladci in mladenke. Ob začetku nas je nagovorila voditeljica šole, ga. Irena Urbančič Poglajen. Zahvalila se je dušnemu pastirju, patru Kuko-vici za duhovno skrb naše sanhuške skupnosti, za redne šolske svete maše in spovedovan-je otrok. Prosila je ljubega Boga, naj ga podpira s svojo milostjo in mu podeli trdno zdravje. Sledila je zahvala vsemu učiteljskemu zboru, z gdč. Angelco na čelu, ki kot modra in izkušena mati povezuje in navdušuje za delo na vzgojnem in učnem področju. Ker je celotna priprava družinskega praznika bila na ramenih odbora staršev, katerega predseduje Dani Zupanc, je bilo prav njim namenjeno priznanje in zahvala, saj je učiteljstvu v največjo pomoč. Zaključila je svoj pozdrav v španščini, ker je med nami že več mešanih družin in tudi njim izre- kla iskreno dobrodošlico, v želji, da bi Bog utrdil vse naše družine z milostjo trdne vere, upanja in iskrene, nesebične ljubezni. Z božjim blagoslovom in s pesmijo Je angel Gospodov ... , smo začeli s kosilom. Med gosti so bili tudi člani Akademskega pevskega zbora France Prešeren Kranj, ki so nam med kosilom navdušeno zapeli. Prispeli so pozdravi iz Kamnika, rojstnega doma našega vzornika Franceta Balantiča. Njegovi sestri Tilka in Minka Balantič ter svak Dušan so pred sedmimi leti bili med nami ob zlatem jubileju šole. Ob tej priložnosti so se nam javili s prelepim spominom in zahvalo na nepozabne dni, preživete med nami v Argentini. Otroci so pa že težko čakali na kolo in toliko drugih dobitkov, ki so jih imeli pred očmi, dar naših dobrotnikov in podjetnikov. Veseli smo se razšli na svoje domove v zavesti, da nam je res lepo, ko doživljamo takšne dneve, kot ena sama velika družina. iup V nedeljo 10. avgusta je mladina v Slomškovem domu praznovala svoj 38. mladinski dan. Tokrat jim je nebo naklonilo topel sončen dan (lani je praznovanje bilo prestavljeno in končno odpadlo zaradi dežja), ko so zaplapolali zastavi v Domu, ko so ju mladi dvignili na drog ob petju državnih himen. V imenu odsekov SDO in SFZ je odprla mladinski praznik Gabrijela Oblak in pozdravila mlade iz vseh Domov Velikega Buenos Airesa. Poseben pozdrav je namenila častnim gostom: Veleposlanik RS v Argentini prof. Avguštin Vivod in soproga, častni konzul RS v Buenos Airesu Herman Zupan in soproga, delegacija ministrstva za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo RS (Lenart Rihar - svetovalec ministrice, Alenka Mihailovski - mednarodna služba ministrstva in Maja Pavlovič - stiki z javnostjo) z ministrico Mojco Kucler Dolinar na čelu, ki je na uradnem obisku v Argentini in podpredsednica Slomškovega doma prof. Neda Vesel Dolenc. V gornji dvorani je bila nato služba božja, ki jo je daroval župnik Franci Cukjati, sooblikovala pa mladina s petjem in inštrumenti, branjem beril in prošenj. Zupnik Franci se je pravkar vrnil z obiska v Sloveniji, prinesel je tudi pozdrave nadškofa in metropolita Alojzija Urana. V pridigi je mašnik poudaril globoke misli iz nedeljske božje besede in jih zaobrnil v vodilo sedanjim rodovom mladih. Celodnevno tekmovanje deklet in fantov v odbojki je prekinilo družinsko kosilo, ki so se ga udeležili tudi častni gosti. Gospa ministrica (mladi slovenski državi se prav poda, da ima tako mlado ministrico) je izrazila svoje zadovoljstvo, da prihaja med žive celice našega naroda v svetu ter izročila čestitke in zahvalo tudi slovenske vlade za vse opravljeno delo na različnih poljih v korist slovenstva. Kulturni program je bil načrtovan v večerno uro. Prijetno vreme je pripomoglo, da se je zbrala res številna družba mladine in staršev. Program se je razvijal ob drobcih iz filmske zgodbe „Grška poroka", poln šaljivih domislic v živo in plesnih točk na to temo deklet in fantov, mladcev in mladenk. Ker se je to nedeljo praznoval v Argentini otroški dan, so v zaključni plesni vaji sodelovali tudi otroci višjih razredov Slomškove šole. Razgibana scenarija, obleke in izredni učinki (projekcija, osvetljava, avtomobil) so pomagali, da je nastop dopadljivo potekal. Plesne točke sta pripravili Gabrijela Malovrh in Klara Marinič. Sledila je razdelitev pokalov zmagovalcem v odbojki: pri dekletih odseku v San Justu, pri fantih pa odseku v San Martinu. Duhovni voditelj pri mladinskih organizacijah Franci Cukjati je v nagovoru povabil mlade, naj se z odprtim srcem pridružijo mladinskim dejavnostim v skupnosti, saj tako prejemajo in dajejo vrednote. S petjem mladinske himne „Slovenska smo mladina" (besedilo dr. Tine Debeljak, glasba dr. France Cigan) se je zaključil program, nadaljevala pa se prosta zabava ob glasbi in veseli družbi. Še en predlog skupnemu odboru mladinskih organizacij: S pevskimi mladinskimi skupinami in orkestri pripravite snemanje mladinske himne Slovenska smo mladina in eno kopijo naj dobi vsak Dom. Zaključki mladinskih praznovanj bodo tako bolj vzpodbudni. Kaj se vam zdi? J.T. MED KNJIGAMI IN REVIJAMI Ivan Sivec: Ranjeno drevo Pri kamniški založbi ICO je letos izšla knjiga Ivana Sivca z zgornjim naslovom in s sledečim podnaslovom: Po Argentini po poteh Janka Benigarja. Knjiga je torej potopis, (izšla je v zbirki Srce je popotnik), kjer avtor opisuje ne samo obisk krajev, kjer je živel in deloval Benigar, ampak tudi mendoško skupnost. Pisatelj je spremljal oktet Deseti brat, ki je nastopil na znanem zborovskem festivalu Cantapueblo v Mendozi. Mendoščani so izkazali tej odpravi vso svojo gostoljubnost. Božidar Bajuk - z ženo Cvetko - jih je spremljal kot vodič in prevajalec, brata Jaka in Martin Bajda pa sta jih vozila ne le po Mendozi, ampak tudi po Patagoniji. Avtor se jim je oddolžil z navdušenim opisom krajevne skupnosti. V posvetilu beremo takole: ,,Knjigo posvečam odličnemu oktetu Deseti brat, predvsem pa vsem tistim številnim Slovencem, ki so v cvetoči pomladi zapustili svoj ljubi dom, še posebej pa vsem predragim Bajukovim, Grintalovim, Bajdovim, Grebenčevim ..." Tako imamo, poleg Mlekuževe študije, še en esej o mendoških Slovencih. Avtor se je pogovarjal v ta namen z arh. Božijem Bajukom, s Stanetom Grebencem ter z bratoma Martinom in Jakom Bajda. Tako podaja njihove osebne in rodbinske zgodbe, uporabil pa je tudi nekaj izvirnih dokumentov oz. dnevnikov, ki so mu jih le-ti odstopili. Ta del knjige je naslovljen kot ,,pot k resnici", kar se očitno nanaša na željo,da bi matica spoznala resnico o politični emigraciji, torej tudi okoliščine v katerih je nastala. V prvem delu knjige, v petih poglavjih, opiše pot iz Mendoze v Neuquen, v kraje kjer je Benigar živel in tudi umrl. Poglavja se uvajajo z indijanskimi legendami. Njihov vodič po teh poteh - Ca-triel, Cipolletti, Alumine - je Carlos Ortiz, poročen z Benigarjevo vnukinjo, najboljši poznavalec njegovega življenja in dela. Sivec tu prikaže Benigarjev boj za preživetje številne družine, selitve, inženirska dela, pisanje antropoloških študij o Mapučih, njegov boj za pravice Indijancev. Po Benigarju se imenuje ena šola ter knjižnici v Alumine in Plaza Huincul. V nasprotju s temi priznanji je pa osupljiva izjava enega od današnjih mapuških poglavarjev. Na Sivčevo vprašanje, kako oni gledajo na človeka, ki se je boril za njihove pravice, preučeval njihov jezik, šege in navade, mu ta odvrne: ,,Ga ne poznamo". In Sivec: Moram priznati, da smo bili močno poparjeni. Oktet Deseti brat in Jože Kores so na Benigarjevem grobu skupaj zapeli: Slovenec sem. Morda prav v tem dejstvu, da je belec, tiči odgovor na poglavarjevo izjavo. V osrednjem delu knjige si lahko ogledamo ,,Mendozo in Patagonijo v 62-ih kontrastih", torej v slikah. Devet je črnobelih, zgodovinskih, druge pa je posnel avtor, seveda v barvah. Med njimi tudi skromno „obcestno spominsko znamenje", vse v ^rdečem; mnogo živordečih zastavic. Škoda da ne pove komu je posvečeno, namreč da ni indijančku Ceferinu, ampak ljudskemu priprošnjiku, ki ga ljubkovalno kličejo Gauchito Gil. Sivec se je največ pogovarjal z arh. Bajukom, zato je razumljivo, da je največ govora o rodbini, ki izhaja iz Drašičev: o ravnatelju Marku, o njegovem sinu prof. Božidarju in tudi o njegovih sinovih. Vključen je ravnateljev avtobiografski zapis in tudi profesorjev dnevnik iz begunskih let v Avstriji. Kako je sploh prišlo do tako plodnega srečanja in sodelovanja med pisateljem in Mendoščani? Kar seveda ni bilo čisto slučajno. Odgovor na to je v osebi Jožeta Koresa, ki je spremljal oktet. Koresova poznanstva so pisatelja napotila pač v Mendozo. Tako se je zgodilo, da je g. Sivec obšel ,,mesto pristan" - kot bi tu rekli ,,ol^mpicamente". Nezaslišano za marsikoga! Knjiga je zelo prijetno pisana in se tako tudi bere. Kot vse Sivčeve knjige, kar sem jih dobil v roke (pol ducata). Je najbolj plodovit slovenski pisatelj (doslej je izdal 84 knjig) in tudi vedno med petimi najbolj branimi avtorji. Tako bo slava mendoške skupnosti šla po vsej Sloveniji. Zasluženo! Zakaj Ranjeno drevo? Bralec bo našel razlago za ta naslov v knjigi sami. Vinko Rode G. JOŽE RAZMIŠLJA Rojstvo Je vedno velik dogodek za vso družino, sorodnike in prijatelje. Je tudi razlog veselja vseh, ki ljubijo življenje. Najprej so ga veseli starši, mati in oče, pa tudi ostali v družini in v okolici. Rojstvo otroka vedno prinese veselje v družino in v družbo. Otroci so nosilci veselja in jih je Jezus celo postavil za zgled starejšim. Če ne postanete kakor otroci, ne pridete v nebeško kraljestvo, zakaj njih je božje kraljestvo. Oni so tudi dokaz, eden od tolikih, za božjo ljubezen in dobroto, pa tudi vsemogočnost. Rodijo se za in v človeški družbi in kmalu za tem, še za nebeško domovino. Zgleda, da se sam Bog po njih razdaja človeški družbi. Celo Jezus, kot druga božja Oseba in Odrešenik sveta, je hotel priti med nas ljudi kot človek in se je rodil kot otrok. Dobro je poznal otroke in njihovo dušo. Imel jih je rad, jih blagoslavljal in se zadrževal med njimi. Kako bi bili srečni, če bi lahko vedno ostali kakor otroci. Takrat smo bili všeč samemu Bogu, staršem in ostalim. A čas in leta nam tega ne dopuščajo. Moremo pa ohraniti lepoto duše. Tudi kot odrasli moremo in moramo biti Bogu v veselje in drugim v zgled. Vsi nas morajo biti veseli. Med drugimi stvarmi je tudi to naše poslanstvo na svetu. Tako, kot smo bili kot otroci, skušajmo biti tudi danes kot odrasli. Vedno in povsod prinašajmo veselje. Biti moramo vsem v spodbudo, v ponos in pomoč. Takšno je slovensko srce. Vedno je odprto za vse in tudi roke ima vedno obrnjene navzven, za druge. Tudi za to smo se rodili, da poživimo slovensko družbo, ki danes živi v svetu. Tudi Slovenija se je rodila kot država in se preraja. Njeno rojstvo je za mnoge razlog velikega veselja. Slovenci, ki ji pripadamo, pa ponesimo to veselje v svet in bodimo ponosni, da smo njeni sinovi in hčere in njihovi potomci. Bili smo mnogim v veselje takrat, bodimo to tudi danes in pokažimo, da je slovenski človek vesel svojega bivanja na tem svetu, kjerkoli že je. Saj je vse samo predokus nebeškega veselja. Slovensko gorništvo, narodna identiteta in zavest PETER SKVARČA (1) Slovenska konferenca Svetovnega slovenskega kongresa je v dneh od 26. do 29. junija na Bledu in drugih krajih po Gorenjski v sodelovanju in ob podpori Urada Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu, Ministrstva za šolstvo in šport, Ministrstvom za kulturo, Triglavskega narodnega parka in Slovenske planinske zveze pripravila prvo strokovno srečanje o slovenskem planinstvu po svetu. Namenjeno je bilo spoznavanju in povezovanju naših planinskih organizacij iz sveta s sorodnimi v Sloveniji. Vzporedno je na Počarjevi domačiji v Radovni potekala tudi pregledna razstava, ki ponazarja dejavnosti slovenskih planincev po svetu. Med njimi so bili 4 panoji o gorništvu v Argentini. Uvodno predavanje je v dvorani Triglavskega narodnega parka na Bledu 26. junija imel naš argentinski rojak, priznan gornik in znanstvenik, akademik inž. Peter Skvarča. Zaradi odmevnosti in bogastva misli, ga bomo objavili v celoti, v treh zaporednih podlistkih. Slovenci smo lahko hvaležen narod, kajti v našo domovino je nebeški Oče nasul polna prgišča lepote in jo bogato obdaroval s planinami in gorami. Zato ni čudno, da imamo večina Slovencev nek dar, naraven čut in ljubezen do gora in planin. Gorništvo je kleno in globoko zakoreninjeno v srcu in duši slovenskega človeka. Želja po samopreizkušnji, izzivi navpičnih sten in vrhov ter hoja v hribe in na planine so za nas Slovence prirojen notranji nagon in sila, ki vabita v višine. Na splošno smo gorniki-plezalci bolj vajeni dejanj kakor pisanih besed. Ne bom pripovedoval o gorništvu in narodni zavesti v rodni domovini, ker je to že na dolgo in široko zabeleženo v domačih kronikah. Bom pa skušal vsaj na kratko opisati nesebično in požrtvovalno delovanje slovenskih gornikov v Argentini, ki je tesno povezano z bojem za ohranitev slovenske narodne identitete. Podal bom svoj osebni pogled na gorniška doživetja in dogajanja v novi domovini. Že več kot pol stoletja je minilo, odkar sem moral po težkih povojnih časih kot dvanajstletnik zapustiti domovino. Iz dežele prostranih gozdov, planin in gora smo bili skoraj dobesedno "izkoreninjeni" in na silo presajeni v povsem novo okolje: v milijonsko velemesto, prekrito s tlakom in betonom. Danes vedno bolj spoznavam, da so bile gore podzavestna vez med domačim in tujim svetom! Kaj pomeni tujina, ve samo, kdor jo je preizkusil. Duševno trpljenje in domotožje po gorah-planinah na silo izgnanih Slovencev je skoraj preroško napovedal naš prezgodaj "zgoreli" pesnik France Balantič v dramatično čustvenem sonetu "Sen o vrnitvi", kjer je med drugim zapisal: Ko boš, tujina, vso mi kri izpila, ko neizgovorjena bo beseda prišla kot ogenj mi na usta bleda, bo davna želja k domu me vrnila. Na srce dal prsti bom kot zdravila, sprejel me vase bo pozdrav soseda, spoznala na planini me bo čreda in v duši bo zaplala nova sila. Okusil spet bom sok planinskih trav - spomini nanj skelijo kakor rane, ki jih zastrupil dolgih cest je prah. Domači kraj, kako boš spet mi drag! Kako bom ljubil gore razkopane, dokler ne bom med njimi tih zaspal. Začetek slovenskega gorništva v Argentini beležimo že v prvi polovici 20. stoletja. Med prvimi gorniki, ki so zanesli slovensko ime v^argentinske gore, je primorski rojak Peter Štrukelj iz Solkana. V Bariločah je bil gorski vodnik že pred prihodom povojne ideološke emigracije. Leta 1940 je izseljenski duhovnik Jože Kastelic, emigrantski dušni pastir in ustanovitelj katoliške revije "Duhovno življenje" v Argentini, ki še sedaj izhaja, sodeloval pri odpravi na Aconcaguo. Ni mu bilo dano, da postavi križ na najvišji gori Amerike, ker je blizu vrha obnemogel v orkanu "belega vetra". G. Kastelic je prva slovenska žrtev v argentinskih Andih. Počiva med drugimi žrtvami Aconcague na malem pokopališču blizu gorske vasice Puente del Inca (Inkov most), ob vznožju kraljice Andov. Na skromnem spomeniku, ki ga je opremil tržaški Slovenec, živeč v Buenos Airesu, znameniti arhitekt Viktor Sulčič, je napisano po naše ,,V miru počivaj, slovenske zemlje sin, vneti ljubitelj visokih planin, narodu bil si Nekateri udeleženci, sodelavci in organizatorji ob koncu konference v dvorani Triglavskega Narodnega Parka na Bledu. Od leve na desno: P. Skvarča, Marjeta Kersič Svetel, Silvo Karo, Jana Čop, ter zadnja dva, Jurij Dobravec in Roman Benet. vodnik do večnih višin". Leta 1969 sem se povzpel kot prvi Slovenec na Aconcaguo, da izmerim zemeljsko težnost na strehi Amerike. Poleg meritve se je tistega 14. januarja darovala tudi prva sv. maša na najvišji točki Amerike. Poraja se mi misel da je bil takrat g. Kastelic prisoten z nami v duhu in se mu je izpolnila skrita želja. Nov zagon in velik razmah pa je slovensko gorništvo v Argentini zadobilo s prihodom politične emigracije, ki je morala nasilno zapustiti domovino po drugi svetovni vojni. Zaradi močnih vezi in spominov na gore v domovini ni čudno, da je takrat mnogo slovenskih emigrantov iskalo v novi deželi gorate pokrajine. Večje skupine so se naselile v bližini gora v Mendozi, ob vznožju osrednjih Andov, in v Barločah, deželi jezer, ki je oddaljena 1600 km jugozahodno od velemesta Buenos Aires. Med dandanes splošno priznane ,,slovenske čudeže" v Argentini, to so ohranitev jezika in tradicij, slovenske šole, domovi, cerkveno, kulturno in socialno udejstvovanje, itd., moramo nedvomno prišteti tudi dosežke na gorniškem področju. (Dalje prihodnjič) NOVICE IZ SLOVENIJE PISALI SMO PRED 50 LETI SPREMLJEVALNI UČITELJ ZA CELO LETO Letošnjega seminarja za učitelje slovenščine in drugih predmetov v slovenskem jeziku v Kanadi in ZDA se je udeležilo 12 učiteljev. Državna sekretarka z ministrstva za šolstvo in šport Alenka Šverc je ob tem še povedala, da je ministrstvo ugodilo pobudi izseljencev v Kanadi, da jih učitelj slovenščine iz Slovenije vse leto spremlja pri poučevanju. PREDSEDOVANJE SE SPLAČA Predsedovanje EZ je prispevalo k povečanju prepoznavnosti Slovenije kot turistične destinacije, ugotavlja Slovenska turistična organizacija. Pri tem se sklicuje na rezultate dveh anket, prve med predstavniki slovenskega turističnega gospodarstva in druge med predstavniki tujih turističnih organizacij. Porast povpraševanja po slovenskih turističnih produktih, krajih oz. destinacijah v letošnjem letu je zaznala skoraj polovica anketiranih med predstavniki slovenskega turističnega gospodarstva. V povprečju so opazili 16-odstotno porast turističnega povpraševanja. UVRSTITEV KRATKEGA IGRANEGA FILMA Kratki igrani film režiserja Igorja Šterka Vdih se je uvrstil v tekmovalni program kratkih filmov "Corto Cortissimo" 65. filmskega festivala v Benetkah. Tam se bo s še 17 filmi potegoval za eno od treh nagrad. To je izjemen uspeh za slovenski film, saj je bil izbran izmed 1400 prijavljenih kratkih filmov. PO AVTOCESTI DO MADŽARSKE Družba za avtoceste v RS (Dars) je odprla 17,4 kilometra dolg odsek štiripasovne avtoceste med Beltinci in Lendavo in 2,8 kilometra dolg odcep hitre ceste med Lendavo in mejnim prehodom Dolga vas. Preostali, 13,7 kilometra dolg odsek avtoceste med Lendavo in Pincami na meji z Madžarsko pa je bil odprt nekaj dni kasneje. VEČ PORABE ENERGIJE Slovenija bo po napovedih ministrstva za gospodarstvo v letu 2008 bruto porabila za 5,2 odstotka več energije kot lani. Za končno porabo bo na voljo 237,1 petajoulov (PJ) energije, kar je v medletni primerjavi za 5,7 odstotka več. Uvozna energetska odvisnost države bo znašala 53 odstotkov. PO SVETU ODSTOP Francosko predsedstvo Evropske unije je po napovedi odstopa pakistanskega predsednika Perveža Mušarafa sporočilo, da bo podpiralo njegovega naslednika pri razvoju in utrjevanju demokracije v državi. Obenem je izrazilo željo po uspešnem sodelovanju z novim pakistanskim vodstvom. V sporočilu, objavljenem na svoji spletni strani, je francosko predsedstvo še izrazilo prepričanje, da bi okrepitev demokratičnih institucij v Pakistanu pripomogla tudi k utrjevanju stabilnosti in krepitvi sodelovanja v regiji. Mušaraf je odhod s položaja, na katerem je od leta 2001, napovedal v ponedeljkovim televizijskem nagovoru. Njegov odstop je zahtevala pakistanska opozicija, ki mu med drugim očita kršenje ustave in slabo vodenje države. Mušaraf je na oblast prišel leta 1999, ko je kot vrhovni poveljnik vojske vodil državni udar. Sredi leta 2001 je nato tudi uradno zaprisegel kot predsednik Pakistana. V skladu z odločitvijo vrhovnega sodišča, da mora kot predsednik v treh letih obnoviti demokracijo v državi, je oktobra 2002 organiziral parlamentarne volitve, na katerih je slavila njegova stranka Pakistanska muslimanska liga. DIGITALNA KNJIŽNJICA V Evropski uniji za jesen načrtujejo odprtje evropske digitalne knjižnice Europeana, portala, na katerem bodo na enem mestu hitro in enostavno dostopne evropske knjige, glasba, slike, fotografije in filmi. Evropska komisija je države članice pozvala, naj za dosego tega cilja okrepijo prizadevanja za večjo dostopnost kulturnih vsebin na internetu. POČASEN UMIK Medtem ko Rusija trdi, da počasi umika svoje enote iz Gruzije, oblasti v Tbilisiju in neodvisni viri tega ne potrjujejo. Poleg tega je Rusija opozorila, da obljubljeni umik ne bo hiter. Edino pozitivno znamenje je prva izmenjava vojnih ujetnikov. Strani sta si blizu mesta Gori izmenjali 15 gruzijskih in pet ruskih vojakov. Gruzijske oblasti ob tem poročajo, da so ruske sile v pristanišču Poti ob Črnem morju pridržale 20 gruzijskih policistov. ameriSka kandidata Ameriški demokratski predsedniški kandidat Barack Obama in njegov tekmec, republikanec John McCain, sta se srečala na forumu v Lake Forestu v Kaliforniji, kjer sta ločeno spregovorila o vprašanjih vere, splava, istospolnih porok in revščine. V svojih odgovorih je Obama zagovarjal SLOVENCI V ARGENTINI XI. kulturni večer SKA je bil v okviru zgodovinskega odseka v soboto 16. avgusta v Bullrichevi dvoranici. Na sporedu je bilo zanimivo predavanje g. dr. Branka Rozmana: Judovska država - prerokovana? (...) Č. g. p. Ciril Petelin, O. Cist. bo imel srebrno mašo v nedeljo 24. avgusta 1958 ob 10. uri dopoldne v kapeli Sv. Jožefa v ulici Avellaneda 2344 v Buenos Airesu. Kapela Sv. Jožefa je v neposredni bližini Plaza Flores. Osebne novice V Ramos Mejia je bil v nedeljo dne 17. avgusta krščen Andrej Bernard Grilc, sinček g. Slavka Grilca iz Villa Maria Mazzarello, Moron, in ge. Kristine roj. Svete. Krstne obrede je opravil g. poddirektor Jože Jurak, za botra sta pa bila g. Ignacij Hladnik in njegova žena ga. Bogomira roj. Svete. V družini g. Janeza Dreizibnerja in njegove žene ge. Marije roj. Arnšek v Bariločah so prav tako dobili sina prvorojenca. Srečnim družinama naše čestitke. LANUS V društvu Slovenska vas se je v nedeljo dne 17. t. m. začel gospodarsko knjigovodski tečaj. Predsednik Društva Slovenska vas g. Čampa je pozdravil udeležence tečaja in oba predavatelja gg. dr. Franca Bajleca in Stanka Jerebiča. G. dr. Bajlec je govoril o gospodarski osamosvojitvi, g. Jerebič pa o raznih oblikah gospodarskih družb. V nedeljo dne 24. t. m. ob 10.45 uri bo predaval g. inšpektor Štancer o temeljih knjigovodstva. MENDOZA Meseca julija je tukajšnji slovenski tečaj zaključil prvo obdobje letošnjega šolskega leta. Tečaj je razdeljen v dve skupini: v nižjo in višjo. Nižjo skupino e obiskovalo 11 otrok, višjo pa 21. Skupino je tedaj hodilo v tečaj 32 učencev - 19 dečkov in 13 deklic. Uče se pa otroci verouka, slovenskega branja, pisanja in jezika z domoznanstvom ter petje. Verouk poučuje v obeh tečajih slovenski dušni pastir g. Jože Horn, v višjem tečaju poučuje navedene predmete učiteljska pripravnica Lenčka Božnar, v nižjem pa učiteljica pripravnica Cvetka Grintal. Ob zaključku prvega obdobja v letošnjem šolskem letu so otroci obeh tečajev dobili učne izkaznice z ocenami. Letošnje mladinske prireditve v Mendozi bodo prve dni oktobra. Slovenska mladina si je za delovno geslo mladinskih dnevov izbrala geslo: Bog in Slovenija - t. j. posvečeni bodo verskim in narodnim tradicijam. Prireditve so predvidene za dva dneva. Prvi dan bo skupno versko zborovanje, ki bo združeno s skupno mašo in obhajilom. Po cerkvenem opravilu bo prijeten razgovor ob ognju in pečenem mesu-asadu. Prireditve drugega dne bodo posvečene domovinski misli. Predvidene so razne prireditve -športne in kulturne - ter razstava ročnih del. Mladinska dneva bo zaključila velika slavnostna akademija. Svobodna Slovenija, 21. avgusta 1958 - št. 34 RESUMEN DE ESTA EDICION pravico žensk, ki se znajdejo v stiski, do splava. Hkrati pa bi moralo biti storjeno vse, da bi ženske imele na razpolago tudi druge možnosti, npr. finančno pomoč in posvojitev. Poleg tega je menil, da je zakon zveza med moškim in žensko, da pa je proti amandmaju ameriške ustave, ki bi prepovedoval poroko med istospolnimi. McCain je po drugi strani izrazil popolno nasprotovanje splavu, saj se, kot je poudaril, človekove pravice začnejo s spočetjem. Prav tako je nasprotoval porokam in civilnim zvezam med istospolnimi pari. Forum je poudaril pomembno vlogo, ki jo vera igra v ameriški politiki. Oba kandidata sta sicer kristjana, še navaja francoska tiskovna agencija. BEIJING 2008 El medallero de Eslovenia en estos juegos ol^mpicos se inauguro el pasado miercoles con la nadadora Sara Isako-vič quien obtuvo la medalla de plata por los 200 m. estilo libre. El viernes 15 de agosto fue el turno de la yudoca Lucija Polavder en la categor^a superior a los 78 kg.; logro el tercer puesto y su consiguiente medalla de bronce. El domingo 17 fue positivo para dos de los competidores eslovenos. Rajmond Debevec en tiro (50 m. rifle en tres posiciones) obtuvo la medalla de bronce. Mayor fue la alegr^a del atleta Primož Kozmus que en el lanzamiento de martillo se ubico al frente y logro la primera medalla dorada de Eslovenia en Beijing. El^ martes la alegr^a eslovena vino desde el agua; Vasilij Žbogar consiguio la medalla de plata en vela, categor^a laser. (Pag. 1) UN NUEVO LIBRO El escritor esloveno I^van Sivec publico un nuevo libro que lleva el nombre "Ärbol herido" (Ranjeno drevo). El subt^tulo declara: en la Argentina por los caminos de Janko Benigar. El autor no solo describe los lugares que visito -donde Benigar vivio y trabajo - sino tambien a la colecti-vidad eslovena de Mendoza. Ivan Sivec acompano al octeto Deseti brat hasta el festival Cantapueblo en Mendoza. Los lugarenos hicieron gala de su hospitalidad y acompanaron a Sivec por los caminos de la Patagonia como gu^as, traductores e incluso choferes. En la primera parte del libro se describen los lugares donde Benigar vivio y murio. En las paginas centrales hay 62 fotograf^as (algunas historicas y otras tomadas en la misma traves^a). Tambien estan en el libro los dialogos que mantuvo con algunos de los integrantes de las familias Bajuk, Grebenc y Bajda respecto de sus historias personales y familiares. (Pag. 2) POR 56 ANOS Y MUCHOS MAS En 1952 se conformo la primera Asociacion eslovena en el Gran Buenos Aires, surgida de los inmigrantes que llegaron a la Argentina tras la segunda guerra mundial. El 3 de agosto, los habitantes de la villa eslovena en Lanus celebraron el aniversario de su Centro. "Hladnikov dom" estuvo y esta fuertemente vinculado con la religion catoli-ca. El d^a domingo comenzo con la misa presidida por Jaka Barle CM. Luego, en el centro esloveno se desarrollo en el escenario la presentacion ideada y puesta en escena por Rotija Grbec. En ella incluyo la participacion de numerosos talentos que forman parte del centro. Ningun aniversario esta completo sin el almuerzo, preparado por las maravillosas cocineras de Lanus. El esp^ritu deportivo brillo en el encuentro de futbol entre los locales y San Justo. (Pag. 3) D^A DE LA JUVENTUD En Ramos Mej^a los jovenes de Slomškov dom tuvieron su 38° d^a, el calido domingo 10 de agosto. En nombre de las organizaciones juveniles Gabriela Oblak saludo al embajador prof. Avguštin Vivod y senora; al consul honor-ario de Eslovenia Herman Zupan y senora; y a la delega-cion del Ministerio de Estudios Superiores, Ciencia y Tecnolog^a de Eslovenia, que por aquellos d^as se encont-raba en la Argentina, con la ministra Mojca Kucler Dolinar al frente de dicha delegacion. Durante todo el d^a se desarrollaron los partidos de voley femenino y masculino (ganaron los equipos de San Justo y San Mart^n, respectiva-mente). Hacia la noche los jovenes de Slomškov dom prepararon un numero inspirado en la pel^cula "Mi ca-samiento griego". No faltaron las ocurrencias llenas de humor, ni los bailes llenos de color y alegr^a. (Pag. 3) LAS MONTANAS Y LA IDENTIDAD Entre los d^as 26 y 29 de junio se realizo en Primer encuentro sobre el alpinismo esloveno mundo. El disertante inaugura en el salon del Bled el por el parque nacional Triglav fue el esloveno-argentino ing. Peter Skvarča quien hablo a cerca de los logros de los montanis-tas eslovenos en la Argentina, que esta profundamente ligado con la lucha por mantener la identidad nacional, luego de haber debido abandonar Eslovenia. El texto en su totalidad se publicara en tres ediciones sucesivas. (Pag. 4) SVOBODNA SLOVENIJA / ESLOVENIA LIBRE Fundador: miloS STARE / Director: Antonio Mizerit / Propietario: Asociacion Civil Eslovenia Unida / Presidente: Alenka Godec / Redaccion y Administracion: RAMON L. FALCON 4158 - C1407GSR BUENOS AIRES - ARGENTINA / Telefon: (54-11) 4636-0841 / 46362421 (fax) / e-mail: esloveniau@sinectis.com.ar Za Društvo ZS: Alenka Jenko Godec / Urednik: Tone Mizerit Sodelovali so še: Tine Debeljak (slovenska politika), Gregor Batagelj (dopisnik v Sloveniji), Marta Petelin, Jože Horn, Marko Vombergar, Franci Sušnik, Irena Urbančič Poglajen, Jernej Tomazin, Pavel Brula, Dani Cestnik, Peter Skvarča in Vinko Rode. Mediji: STA, Radio Ognjišče, Družina. Naročnina Svobodne Slovenije: za Argentino $ 150, pri pošiljanju po pošti $ 215, Bariloche $ 175; obmejne države Argentine 120 USA dol.; ostale države Amerike 135 USA dol.; ostale države po svetu 145 USA dol.; vse za pošiljanje z letalsko pošto. Z navadno pošto 95 USA dol. za vse države. Svobodna Slovenija izhaja s podporo Urada za Slovence v zamejstvu in po svetu RS. Čeke: v Argentini na ime „Asociacion Civil Eslovenia Unida", v inozemstvu (bančne čeke, ne osebne) na ime „Antonio Mizerit". Oblikovanje in tisk: TALLERES GRAFICOS VILKO S.R.L. / California 2750 - C1289ABJ Buenos Aires - Argentina - Tel.: (5411) 4301-5040. - E-mail: info@vilko.com.ar O £.jlKL Vombtrgof ŠTirficek * pD prcdslDvl Fva rnzpchgo večerja V nedeljo au^usta ^r^xinshä udfljd * ]L uri iv. niLiSn ■ U. uri kosilo - pfpjfl^ pri odboru storšev * fiopDl'd'oASXi sncčetov Siomško'^ dom - Cüs telil ES - Borios W^jio OO-ei - 00'IJ' "AS Uj flflÜ&ÜJAP nxvHovdv^iva ^