DVE  JUBILEJNI  ZBIRKI
Velika doba navadno rodi tudi veliko umetnost, važne zgodovinske pre-okretnice prinašajo nove knjižne smeri. Za našo veliko dobo, to je za čas narodnoosvobodilnega boja, je paralela čas — umetnost značilna predvsem za liriko, zakaj ta je najprimernejše izrazilo za intenzivna sočasna doživetja, medtem ko je proza iz teh let dokaj skopa, nedognana, zaprta v krog politične propagande in reportaže, kar pa je tudi razumljivo, kajti ta veja besedne umetnosti se more porajati v večjem obsegu le v bolj ustaljenih razmerah, glede na svoj objekt pa zahteva neko časovno distanco. Zato smo tako imenovani veliki tekst o narodnoosvobodilnem boju začeli pričakovati približno takrat, ko je bilo lirsko ustvarjanje s to tematiko v glavnem že zaključeno in je začelo prehajati v zgodovino.
Ce s tega vidika primerjamo zbirko partizanskih pesmi v žepni izdaji z naslovom Lirika upora^ in pa zbirko proze iz tega obdobja z naslovom Upor,^ nam neka neskladnost med obema izboroma takoj postane očitna. Tako knjižica lirike kot knjiga proze vsebujeta dela, ki so nastala v času vojne in kmalu po njej, vendar pa prva knjižica kaže na izredno veliko možnost izbiranja in je tedaj tudi po estetski plati trdnejša in bolj homogena, medtem ko je bil prireditelj proze bolj v zadregi in je moral segati predvsem po tistem, kar je bilo napisano že po vojni, če je hotel izboru ohraniti pretežno beletristični značaj in estetsko ceno.
Marsikaj pa je obema izboroma skupno. Kot se lirika začenja s silno umetniško erupcijo v Župančičevi pesmi Veš, poet, SDOJ dolg iz prvih mesecev vstaje in se konča z Vipotnikovo ugotovitvijo v pesmi Svitanice, da »iz noči življenje novo vzplapolava«, prav tako stoji v knjigi proze na prvem mestu reportaža
^ Lirika upora. Izbor pesmi iz osvobodilnega boja. Uredil Mitja Mejak. Izdala Cankarjeva založba v Ljubljani.
' Upor. Izbor proze iz NOB. Uredil Bojan Stih. Knjižnica Kondor. Izdala Mladinska knjiga v Ljubljani.
453
Cirila Kosmača z naslovom Prebujenje iz aprilskih dni leta 1941., na zadnjem pa novela Roka Ariha Pravljica o velikem ZATO, ki skuša razvozlati in pre-zentirati smisel tega mučnega, a hkrati veličastnega boja. Vmes pa se v obeh primerih razteza bogata motivika vsega, kar je slovensko ljudstvo v teh usodnih dneh pretrpelo in napravilo: trpljenje v ječah in v koncentracijskih taboriščih, streljanje talcev, uporniški pogum in vera v zmago. Zato pa obe knjižici pomenita pretresljiv dokument osvobodilnega boja, pa ne samo to, prepričljivo tudi dokazujeta zavzetost slovenskega književnika za vseljudsko stvar in njegov etični zanos v tem velikem času.
Besedna umetnost iz dobe narodnoosvobodilnega boja je res v precejšnji meri služila trenutnim nalogam gibanja, vendar pa je pomembna tudi za današnji čas. Vera v človeka in v življenjski smisel se je namreč tu dvignila tako visoko kot v naši kulturi ne prej in ne pozneje. Kakor je bil čas surov in poln ubijanja, pa je kljub temu ali pa morda prav zato človek z vsem svojim miselnim in čustvenim bogastvom — to pa se je takrat izživljalo v ljubezni in v sovraštvu — pomenil umetniku te dobe najvišji objekt in končni namen ustvarjanja. Problem človekove moralnosti in amoralnosti je planil na dan ter postal tako konkreten, da ustvarjalcu umetniške besede pravzaprav ni bilo treba drugega, kot seči po njem ter ga primerno oblikovati. Ta človek je v bistvu še danes ostal isti, le da v danih razmerah ni toliko odprt, zato pa bomo njegovo neiz-krivljeno podobo še vedno iskali tudi v dobi osvobodilnega boja.
V jvibilejnem letu dvajsetletnice vstaje je na Slovenskem izšlo še več drugih podobnih izborov. Omembe sta vredna zlasti izbor iz socialne in partizanske lirike Kri v plamenih v knjižnici Kondor in pa portreti padlih slovenskih književnikov v zborniku Iz krvi rdeče. Tako proslavljanje je bilo vsekakor umestno. Nismo pa v tem letu — in prilika je bila kot nalašč — dobili dela, ki bi nam v sintetično zaokroženi obliki prineslo temeljitejšo presojo književnega dogajanja v teh štirih letih. Bilo bi potrebno ne samo iz pietete do velike dobe, ampak tudi iz čisto literarnozgodovinskih ozirov in potreb.
Jože   Šifrer