The Oldest Slovene Daily in Ohio Best Advertising Mediunn NAKOP EQUALITY OFFICIAL ORGAN OF THE SLOVENE PROGRESSIVE BENEFIT SOCIETY Neodvisen dnevnik zastopajoč interese slovenskih delavcev v Ameriki VOIATME XVIII — LETO XVIH CLEVELAND, OHIO, THURSDAY, (ČETRTEK) DECEMBER 26, 1935. ŠTEVILKA (NUMBER) 303 SURNI DAN JE n IZHOD IZ KRIZE t • ° j® edina pot, če se hoče odpraviti brezposelnost, izjavlja Max Hayes. "lax Hayes, urednik glasila eevlandske delavske federaci-"The Cleveland Citizens" in ®""om dežele poznani delavski ^odja, je imel pred par dnevi ?ovor, v katerem je izjavil, da "Umi delovni dan nudi edino ^ ''avilo proti brezposelnosti v •^eriki. Hayes je med drugim i-ekel: 'Zakonski načrt za 6-urni de-^^ni dan, ki se nahaja pred %gresom, nudi preprost način, % napravi konec trpljenju, v ^terem se nahaja ameriške . tvo. Veliki industrijalci i-. ^ rokah sredstvo, da zni-delovne ure, tako da bo sakdo imel delo, toda njih glav-Ugovor je, kdo da bo plačal Treba pa jim ni storiti y kot pogledati številke, etu 1929 se je v Ameriki pro-ciralo za 89 milijard dolarjev ogastva, leta 1934 pa samo za jnilijard dolarjev. vzrok, da danes nad j. bilijonov mož in žensk ho-iskajoč dela. Dajte , priliko, da bodo producirali bi se uzakonilo član društva 173 SNPJ in 146.;v bolnico, kjer je v torek u-KSKJ, ter zapušča soprogo Ro- j ^irl, ne da bi še prišel k zavesti sie, pet sinov, John Joseph,' zapušča ženo in dva otro-Charles, Edward in Lawrence, j ter štiri hčere. Rose, poročena Griffin, Mary, poročena Rasko-vich, Jennie, poročena Peskar, in Frances, brata Jerneja in sestro Frances Russ, v Grandville, 111., sestro Ano Novak, v starem kraju pa enega brata. Pogreb se bo vršil v soboto zjutraj iz hiše žalosti 9514 Orleans Ave. pod vodstvom Louis L. Ferfolia. Naše sožalje! Tožba proti crdinanci Dvajset gostilničarjev v Akro-nu je vložilo tožbo proti nedavno sprejeti mestni ordinanci, ki zahteva, da se morajo gostilne zapreti opolnoči. Gostilničarji trdijo, da je ordinanca nepostav-na. 2 jugoslovanska ministra odstopila BEOGRAD, 23. dec. — Vlada premierja Milana Stojadinoviča je sinoči zašla v nove poteškoče, ko sta položila resignacijo minister javnih del Miloš Bobič in' minister zdravstva Marko Ka-mnenovič. Na njuni mesti sta bila takoj imenovana Marko Ko-sulc in Dragiša Cvetkoviv. Regent princ Pavel je imenovanje obeh novih ministrov takoj potrdil, toda politični opazovalci sodijo, da vlada stoji pred novimi poteškočami. Voditelji srbske radikalske stranke vztrajajo, da mora Stojadinovič sam iz vlade. Večina ministrskega predsednika v narodi* skupščini je zelo pičla, in vlada je v prvi vrsti odvisna na kaolicijo strank, ki same niso edine med seboj. WASHINGTON, 25. dec. — Kot vsa znamenja kažejo, bo i-inel senator William E. Borah iz Idaho na konvenciji republikanske stranke, ki se bo vršila v Clevelandu prihodnjega junija, najmanj 12 držav, ki bodo poslale na konvencijo 118 delegatov. Nihče pa bi ne bil presenečen, ako bi do časa konvencije njegova moč narastla do 300 delegatov. Vseh delegatov bo na konvenciji 997. Če bo Borah sam iskal predsedniško kandidaturo, ali pa bo svoj vpliv porabil le za to, da diktira nominacijo kakega drugega liberalca, za enkrat še ni jasno. Nobenega dvoma pa ni, da je danes najmočnejša osebnost v republikanski stranki, in da ga stara garda ne bo mogle, ignoiirati. Poglavitni vzrok za. dvom, da se bo sam potegoval za kandidaturo, je njegova starost. On je namreč že 72 let star in bi težko prenesel napor volilne kampanje in še bolj naporni predsedniški urad, ako bi bil izvoljen. Borah je začel te dni "sveto vojno" proti stari gardi, kar u-tegne prinesti razkol v stranki, kot se je zgodilo leta 1912, ko je Theodore Roosevelt zapustil stranko ter kandidiral kot pro-gresivec. Države, o katerih ni skoro nobenega dvoma, da jih ima Borah že na svoji strani, so sledeče: Washington, Oi-egon, Montana, Utah, Nevada, Arizona, Colorado, New Mexico, Wyoming, North Dakota in Wisconsin. V teh državah so republikanci skoro soglasni v zahtevi, da mora stranka nominirati Bo-raha za predsednika. Borah je zagovornik denarne, inflacije in velik nasprotnik trustov. Kar se tiče zunanje politike, je vedno zahteval, da se Amerika ne vmešava v evropsko politiko. Mongolija se je odtrgala od Kitajske Mongolski princ je s podporo Japoncev proglasil avtonomijo nad velikim delom province, ki se baje pridruži Mančuku. Vojna nevarnost med Rusijo in Japonsko je s tem zopet povečana. Lep uspeh mladine SND Nepričakovano lepo je uspela včerajšnja mladinska predstava učencev Slov. Mlad. Šole S. N. Doma. Mladi igralci so i-grali tako vneto in prepričevalno, da so ponovno izzvali aplavz. poj-očali smo že o najnovejši kar na odprti sceni. Tudi zaba- l Nobelovih nagrad v va, ki je sledila, je bila prav 1gtockholmu. Nemčija je prejela TIENTSIN, Kitajska, 25. dec. — Glasom vesti iz kitajskih virov je mongolski princ TeH Wang proglasil neodvisnost nad velikim delom kitajske pokrajine Mongolije. Ta korak je napravil s podporo japonske Kwantung armade z očividnim namenom, da se ubije vpliv Sovjetske unije v Mongoliji. Splošen vtis je, da se Mongolija prej ali slej združi z Man-čukuom, ki se nahaja pod kontrolo japonske armade. Mongolski princ Teh Wang trdi, da je direkten potomec slavnega srednjeveškega podjarm-Ijevalca Ghenghis Kana. Kitajski krogi so prepričani, da je, odcepitev Mongolije od Kitajske in priglasitev avtonomije, kar je le pretveza za japonsko prodiranje v Kitaju, prinesla vojno med Sovjetsko Rusijo in Japonsko zopet za korak bliže. Glasom zadnjih vesti je Rusija gradila železnice v Mongoliji ter na razne druge načine širila svoj vpliv v provinci. Japonci so dobili na svojo stran mongolskega princa, ki bo odslej naprej očividno igral isto vlogo kot bivši mladoletni kitajski cesar Pu-Yi, ki je pred štirimi leti s pomočjo Japoncev postal nominalni vladar v Mančukuo. Mongolski princ je že dalj časa v ozki zvezi z Japonci ter je porabil odsotnost mongolskega! javlja, da se je moč njene obrež-ministrskega predsednika in zu-ine mornarice od leta 1931 pove-nanjega ministra iz Urge, glav-ičala za 1100 odstotkov. Značilnega mesta Mongolije, da je iz-1 no jo, da je bilo to naznanilo po-vršil svoj puč. Ministrski pred-1 dano po konferenci z zastopni-sednik in zunanji minister se;ki republike zunanje Mongolije, nahajata v Moskvi, kjer sta včp- j ki je v tesni stiki s Sovjetsko u-raj naznanila, da sta poslala o-inijo. ster protest na vlado Mančukuo, ker so pretekli teden mančukuo-japonske obmejne straže vdrle v mongolski teritorij, nakar je prišlo do spopada, v katerem jo bilo več mož ubitih. Kitajci verujejo, da v gibanju za "neodvisnost" je prizadeta samo vzhodna Mongolija in da so za enkrat ne bo poskušalo prevzeti mongolskih planot na zapadu. Distrikt, ki se nahaja! pod kontrolo princa Teh Wan-ga, ima okoli dva milijona prebivalcev, ki so povečini nomadi. Princ je dedni vladar pokrajine, ki je nekoliko večja kot a-meriški severo-vzhod New England. Priznan je kot vodilni princ v Notranji Mongoliji. Pokrajina, nad katero sega njegova oblast, je že prod leti dobiliu samoupravo od Kitajske. Njegova armada šteje okoh 250,000 mož, povečini konjenikov. Znano je, da je že mnogo let dobival o-rožje od Japonske, ter se ponaša, da je njegova armada edina v Mongoliji, ki ima oddelke, ki so opremljeni in dobro izvežbani v rabi strojnih pušk. MOSKVA, 24. dec. — Sovjetska Rusija je danes z ozirom na ogrožajoče vplive na Baltiku in Pacifiku brez ovinkov sporočila Japonski in Nemčiji, da je v teku zadnjih štirih let početvorila šte\'ilo svojih submarinov in ru-šilcev. Vladni list "Izvestija" letošnje nobelove nagrade Božičnica v knjižnici V javni knjižnici na St. Clair in E. 55 St. se je vršila v petek 20. decembra popoldne božičnica, pri kateri je nastopil šolski zbor iz Stannard javne šole in i-grala je godba iz East Madison javne šole. Navzočih je bilo 250 otrok, katere je Community Welfare klub obdaroval s can-dyjem. Program sta vodili knjižničarki Miss Eleonor Sunderland in Miss Davis in govorili sta Mrs. John Mihelich in Mrs. John M. Novak. Prišel domov S Svetkovo ambulanco je bil pripreljan iz bolnice na dom mača in vesela. Upamo, da nas igralci naše šole spomladi zopet razvesele ter da jih bomo pose-tili še v večjem številu kot sedaj, kar po vsej pravici in pošteno zaslužijo. Smrtna nesreča starke Smrtne opekline je dobila včeraj 70-letna Mrs. Elena Gooden, letos že 37. nagrado iz Nobelove ustanove, Anglija 29, Francija je prejela pa 21 nagrad. &a nimajo nagrajenci lahkega stališča, priča ogromno število be-laških pisem, v katerih jih prosijo čisto neznani ljudje za podporo. Neka ženska iz Amerike je na pr. prosila, enega izmed letošnjih Nobelovih laureatov, naj ko je na svojem domu skušala pomaga nabaviti novo zobo-zakuriti ogenj v peči na premog Seveda pa ne manjka v tej s tem, da je na premog vlila pe- korespondenci za odlikovance troleja, pri čemur se ji je vnela ženitnih ponudb obleka. Odpeljali so jo v bolnico, kjer je čez par ur umrla. Ognjegasci so imeli včeraj precej posla z gašenjem požarov, ki so nastali v hišah vsled preveč zakurjenih fornezev. Koledar in knjige Družinski koledar za leto 1936 je izšel ter se ga dobi v u-radu našega lista ali pa v prostorih kluba št. 27 JSZ v starem poslopju SND. Cena v platno vezeni knjigi je samo 75c. V klubo-vih prostorih se tudi dobi knjige "Napredne Slovenke" Sestanek veseličnega odbora društva "Napredne Slovenke" št. 137 SNPJ za januarsko veselico bo v petek večer, 27. decembra v S. N. Domu. Prošene so vse članice, izvoljene v ta odbor, da se sestanka udeležijo. —Tajnica. Iz bolnice Poznani rojak Frank Zajec, 912 E. 232 St., se je vrnil iz Emergency Clinic bolnišnice na svoj dom, kjer ga prijatelji se- "Cankarjeve družbe", ki stanejo daj lahko obiščejo. Zahvaljuje si.40. Prijateljem dobrega de se prijateljem in znancem za o Seja brezposelnih v petek 27. decembra ob 2. u-ri popoldne se vrši v starem poslopju S. N. Doma na St. Clair Ave. seja kluba brezposelnih, Workers AUiance, št. 1. Vse člane, kakor tudi druge, se poživlja, da se vledežijo seje, da gremo naprej z našim delom. Sedaj, ko je vlada odprla relifna dela, je dolžnost vseh, ki so prizadeti, da pristopijo k tej organizaciji, da si priborijo boljše delo\me pogoje. Mnogim relifnim delavcem se godi velika krivica, ker morajo delati v oddaljenih krajih, ko bi se jih lahko vposli-lo v bližini, kjer stanujejo in bi _ . si tako prihranili na času in de- ^ narju. Namesto da plačujejo Mrs. Tillie Ruprecht, stara 3G vožnjo, bi si lahko kupili košček let, iz 3157 W. 61 St., je včeraj' svojega moža presenetila z ne- biske v bolnici in darovane cvet- William Gorjup, 1139 e. 169 St.'lice. navadnim božičnim darilom, ko je v St. John's bolnici rodila trojčke, vsi dečki. V družini so že sedaj štirje otroci, stari od 2 do 12 let, med katerimi je samo ena deklica. Jugoslovanski radio Danes med 4:14 in 4:45 popoldne bo na postaji WJAY pela za Jugoslovanski radio program odlična slovenska altistka laA'skega čtiva iskreno pripore-j Miss Josephine Milavec, in igral oamo nabavo omenjenih publi-, bo Happy Hearts tamburaški kacij. zbor. kruha, ki ga potrebujejo ob skromni plači, katero dobivajo. - Odbor. V bolnici Miss Martha Rušna, 821 E. 154 St., je bila s Svetkovo ambulanco odpeljana v Emergency Clinic bolnišnico. Želimo ji skorajšnje okrevanje! Doma Iz Huron Rd. bolnišnice je bil s Svetkovo ambulanco pripeljan na svoj dom James Černe, 16717 Waterioo Rd. STRAN 2. ENAKOPRAVNOST 26. decembra, 1935. UREDNIŠKA STRAN "ENAKOPRAVNOSTI" •ENAKOPRAVNOST" Owned and Published by THE AMERICAN JUGOSLAV PTO. A PUB. CO. 6231 ST. CLAIR AVE.—HEnderson 5811 Issued Every Day Except Sundays and Holiday# VATRO J. GRILL, Editor Po raznaSalcu v Clevelandu, za celo leto ..........$5.50 u 6 mesecev ........$3.00; za 3 mesece ..........$1.50 Po pošti v Clevelandu za celo leto .................$6.00 m 6 mesecev .........$3.25; za 3 mesece ..........$2.00 Za Zedlnjene države in Kanado za celo leto ......$4.50 n 6 mesecev .........$2.50; za 3 mesece ..........$150 Za Evropo, Južno Ameriko in druge inozemske države w 6 mesecev ....... $4.00; za celo leto .........$8.00 Entered as Second Class Matter April 26 ii, 1918 at the Post Office at Cleveland, Ohio, uj der the Act of Congress of March 3rd, 18.9 Tioi JUGOSLAVIJA NA RAZPOTJU (Sreten Jakšič v "Delavski Politiki") II. Res bo jugoslovanska demokracija za dogledno dobo še reakcionarna ali vsaj konzervativna. Njeni temeljni elementi so široke plasti zaostalih kmečkih in meščanskih malih posestnikov, ki se jim postavljajo na čelo buržoazni intelektualci, ki bi hoteli imeti kapitalistično Jugoslavijo. Ti so daleč od tega, da bi delovali za gospodarske in socialne u-reditve, ki bi bile v korist širokih kmečkih in malomeščanskih ter revnih ljudskih mas. Res je tudi to, da bo jugoslovanska demokracija še za dogledno dobo počivala na plemenskih in verskih strankah ter na mnogih pojavih, ki imajo več skupnega s srednjim vekom kakor z moderno dobo. Res pa je tudi to, da danes ne more biti drugače. V demokraciji i-majo napredna gibanja in stranke nalogo, da se borijo proti onim gibanjem in strankam, ki narodni razvoj potiskajo nazaj, ali ga ovirajo v napredku. Pravkar minula leta so pokazala, da se ne more dekretirati, ali vsiliti, niti unitari-stično jugoslovanstvo, niti centralistična ureditev države. Nasprotno, so ti poizkusi dovedli do oslabitve jugoslovanstva in do poraza centralizma, čeprav bi se morda komu na prvi pogled zdelo, da je pri nas demokracija nepotrebna, ali škodljiva zato, ker narodni elementi, na koje se opira, niso vedno na višini svojih ljudskih in državnih nalog, je vendar jasno, da je za te naloge mnogo sposobnejši narod, ki se svobodno vlada, kakor pa brezpraven in nezadovoljen narod. Tako se je razvilo v Jugoslaviji težko vprašanje notranje ureditve države, ki je po volitvah 5. maja dobilo ime "hrvatsko pitanje." Ako se to vprašanje smatra za ustavnopravno vprašanje, a za takšno ga morajo smatrati vsi, ki so na stališču državne enotnosti, potem se tu-<11 to vprašanje da rešiti samo po demokratični poti na temelju svobodnega sporazuma obeh med seboj sprtih strani. Samo v demokraciji se da pokazati in dokazati, ali in v kolikor so v naši drža vi enakopravni vsi državljani, vsa plemena ter vse vere in oblasti. Če ni demokracije in svobodnega političnega življenja, se rodi nezadovoljnost'tudi tam, kjer zanjo ni pravega i)ovoda in pojavljajo se spori, ki jih sicer sploh ne bi bilo. A pomanjkanje svobode govora in tiska vodi k zaostritvi notranjih neprilik. Vse to smo doživeli in preživeli' K tcnm, kar smo pravkar rekli in radi česai" odločno želimo, da krene razvoj l)olitičnega življenja v smeri demokracije v narodni skupščini in izven nje, — k čemur tudi sami po svojih močeh dopri-našanio svoj del — pridejo še posebni interesi delavskega razreda in vseli revnih plasti naroda. Vsak politični in ekonomski pritisk najprej zadene najslabše in najneodpornejše, ki ga tudi najtežje občutijo. Brez možnosti za boj, delavski razred v takšnem stanju hitro izfit1)lja vse ekonomske, socialne in politične pridobitve in njegovo stanje se i)rib]ižuj'i onemu srednjeveških ilačanov in staro ■ tbkili oUŽnjov Socialni nivo delavstvu brez svobodne organizacije strašno pada, delavstvo sploh preneha biti družabni faktor. Zato je demokracija potrebna v prvi vrsti delavskemu razredu. Demokracija — družabna enakopravnost — to je en del končnega cilja delavskega razreda. Teoretični in praktični razvoj, predvsem pa življenske potrebe zahtevajo od delavstva, da se bori za demokracijo. Veliki ideologi in vodje delavstva na celem svetu so že davno proklamirali to resnico, ki je izražena tudi v veliki večini i-men delavskih strank (socialna demokracija), a po vojni se je pokazalo, da se delavstvo mora bojevati za demokracijo ne samo ko je v opoziciji, temveč tudi tedaj, ko je na vladi. Ti razlogi vodijo jugoslovanske socialiste, da vse svoje moči posvetijo boju za svobodo in za demokratično notranjo ureditev države. Jugoslovanski socialisti zahtevajo tudi takšno rešitev ustavnega in t. zv. hrvatskega vprašanja, da bi se na njem mogla sporazumeti večina svobodno izvoljenih narodnih poslancev Srbov in Hrvatov. Takšna rešitev ustavnega vprašanja je najboljša. Niti delavstvo, niti ogromna večina našega naroda ne želi nikdar in za nikakršno drugo načelo žrtvovati svoje svobode in državljanske enakopravnosti, ne želi žrtvovati demokracije. Ker je moderna demokracija zasnovana na političnih strankah, bo tudi jugoslovanski delavski razred v najbližji bodočnosti obnovil svoje politično gibanje in nadaljeval boj za svoje politične, ekonomske in socialne ideale s pomočjo svoje politične stranke. Več zločincev nega vojakov Ameriški razbojniki v številkah. Ko je pred kratkim ameriški vrhovni državni tožilec Homer Cummings v senatu med drngim dejal, da presega število or;>'a-niisiraniii ameriških zloeincev silo ameriške kopne in pomorske vojske, so ga ogorčeno najjadali. I'oda iia naslednji seji je postregel poslušalcem s ])odrol)nimi številkami, iz katerih je raxvidno, da je bilo lansko leto v 12()4 nnijskili mestih /, okroglo 50 milijoni prebivalcev skoraj 270,000 nmorov, ropar-skili napadov in podobnih zločinov. To je pa komaj majhen del vseh zločinov, ki se zgode v Zedinjenih državah. Število oboroženih in organiziranih zločincev znaša, kolikor je mogla ngotoviti policija, skoraj 600,000 oseh, dočim je v vojski samo 240,000 mož. Pirdlan.sko leto so aretirali več n'/go 24,000 osel; samo zato. ker so našli pri njih orožje in eksjjlozive, od I. 19.'!.") pa je policija zaplenila -047 strojnic z mnnicijo za okroglo 280,000 strelov! Pobijanje gangst.erstva velja deželo vsako leto več nego deset milijard dolarjev. Š te vi h) kaznjencev v %(;dinj(!nih državah je sedemkrat večje nego v Veliki Uriianiji. ETIOPSKO SUŽENJSTVO Kapitan Bairlehem je v knjigi "Resnica o Alx'siniji" orisal snženjstvo v tej deželi, ki jo je spoznal kot vežbač etiopskih čet. Oris pota, ki ga najn-avijo nesrečni črnci iz tako z\ aiii' "srečne" Araitije, kjer se nabirajo večiilel sužnji za Abesinijo, je vre-(hia Dantejevega pekla. 1'olnjejo kakor čieda proti obali pod žgočim soncm, sestradani, tepeni z žilavko po\ odnega konja. Zalo jih dosti že na poti umre ali pa jih lastniki prepu>tc z\criaam. Da jih spravijo na afriška Ha, jih iiallacijo pndladjišče brez />raka in luči. l\lnogo .sc jili zaduši med vožnjo. Tihulapci največkrat uidejo francoskim in italijanskim brodovoni, ki nadzirajo obrežje. Na abesin-ski zemlji potujejo datj<\ a le ponori, da zni'\^,'ijo sled etiopskim oblastem, odkar je negn' službeno odpravil suženjstvo v Alie-siniji. Xad%orslvene čete pa so neznatne in kara\ane sužnjev jih kaj hitro preslepijo. Pisec priznava negušev napor za za t or I'obslva, toda %al, uspeli je za zdaj nezadosten. Najnovejše fotografije kažejo visoke aiiesi.iske dostojanst\enike, prelate, \ (»jaške načelnike, ugledne uradnike obdane s svoji mi sužnji, 'J'udi neki armcn!^ki in grški ko Ioni jih imajo. Iz Smučiperjeve košare ne sejejo, ne žanjejo in ne mlatijo . . . $15,00 dobijo za prašiča, kateri se jim ni nikdar iz-legel, ga niso redili in ne drli. ^ 45c bo prijel za hušel krompir-eve n , . katerega ne bodo sadili, ne Rev. Francis Jager baje sve- ogrebali in ne kopali. Enako je tuje Jugoslaviji v "Amerikan- ^ vsemi poljskimi pridelki. Po skem Slovencu več prijatelj- domače se to pravi: Mi moramo stva z Italijo. Častiti padre bi pj^čati kulaku 35c za bušel pše-najbrže rad videl, da bi beo- od katere niti otrobov ne gradska vlada poslala nekaj dobimo. $15.00 plačamo za pra-slovenskih in hrvatski polkov katerega ne dobimo ni- Mladinski zbor "Kanarčki" Newburgh, O. Marsikdo se je čudil našim Kanarčkom v soboto dne 14. decembra ko so tako korajžno nastopali in to kot zbor, tudi solisti in dueti. Gospod Zupanova deklamaci- Mussoiiniju na pomoč v Etiopi- ^ ščetine ali repa, da bi ga de- Kanarčku ki je otvonla jo, da bo poprej "civiliziral" kuhati v zelje. 45c bomo pla- privabila solze v AJbesince, dmigawie si jaa ne mc)- 2*% g;, Icrorryairja, cd ka- Boaunsikatero, olco. T/ae ixevsJce rem tolmačiti njegovih suges- ^erega ne bomo dobili niti lu izvršene v zado-tij. (Posebno ne sedaj, ko je ves civiliziran svet sovi razpoložen napram Italiji.) ŠKRAT "Ata," je vprašal sinček, vej, ali je Bog res ustvaril di iz prsti?" "Seveda, sinko moj-"Potem pa je zamorce S ^ , ! voljstvo vseh navzočih kar je pin. In temu pravijo ljudje, ka- ... ^ ves civiliziran svet sovražno ^erim je Bog pri stvarstvu po-' aplavza katerega ----------------------------X I ... J J , ,, SO zeli. V igricah so tudi vsi jruucm j--------. . za 1 a 1 pame , new ea . , dobro izvršili svoje vloge, 1 ustvaril iz premogovega Aieni se zdi, da je prijatelj- Cresdka m hu(lega innemena, si- i paštcT/ajcK: čki je t»la večinali.! ' " ' stva med Jugoslavijo in Italijo e po resa, uge a o e gralcev in igralk prvič na odru. I Dramsko društvo v nase obstoji od takrat, ko so bogovi reši nas, o Gospod! šele ustvarjali Jugoslavijo. (To^ * * , prijateljstvo so naši bratje v Primorju krvave plačali, in ga Rimski moralisti mi je zabranila odhod mlada! "Zato, ker je bil pija«: • plačujejo še danesj sHen Pro^ f^rodm i)eMaaurala nasdi.gospd* njam se, ko je mirovna konfe- troli otrok. Ko je kongres Z-D. ^ k^asiiib besedah, toda reiica 1. 1919, sfirejela takCKrva- sprejel zalcon o^porocLii kcMotio- »erazumJjive (xl pne- no Wilsonovo črto, katera naj prašičev so ti pobožni go- ^ • slišala sem '^amo* bi bila meja med Italijo in Ju- spodje molčali kakor grob. Kaj " goslavijo, je italijanska delega- tudi prašiči božje stvarci ja demostrativno zapustila stvo? zopet veselo presenetili, in sicer]vpraša po igri režiserja-ko sem oznanila prvo točko pro-j "Kako to, da je Mik® so zan'nali in hotela stopiti iz odra, 1 tako slabo igral vlogo piJ^ " mi ift nahranila nHhnrl mlada,! "Zato, ker je bil pijan* Ali se vam ne zdi, gos Kec, da sem se nekoliko po la?" , Saj "Kaj pa niislite, ste podobni vrtnici, ki j 20 let stara!" naj dam Ančki, malo ijoredni a dohri Kanarčki! nakar mi je izročila lepo in ne- Iz stare domovine Paiis. Ob tej priliki so ame-j so sicer ne strinjam z riški poročevalci United Press- porodno kontrolo, toda prepri- a vprašali načelnika jugosl. de- gem, da sabotaža proti pozabljivo darilo. V prvi vrsti legacije N. Pašiča, da kaj misli zemljskim produktom, ki so na- se želim zaiivaliti g. Louis Se-storiti Jugoslavija v slučaju, da cenjeni ljudem za življenje, s me-tu ki je spisal tako krasno Italija bi se ne hotela ukloniti katero so pričeli vladajoči—od- deklamacijo, zbranih, razvese- odločiLvi mirovne konference, zgoraj, bo prisilila človeštvo še ijivih besed in me silno raduje katere žrtev je pos-in jim je Pašič dal sledeči od- y marsikatero neumnost... Za ako Kanarčki res tako mislijo o' Maks voznik gosp- cfrwrnr" rrviimsj ip viqp 1 • i j ^ -rt^r^nik ^ je pj-evalJ® Na poti Št. Danijel se je pripetila smrtna n govor: "Nama Srbima je vise grehe naj odgovarjajo tisti, ki meni. Tem potom se želim za- čnika'iz Prevalj. Voznik ^ za prijateljstvo sa ltahjom, kao podpirajo sedanji korumpirani hvaliti tudi starišem Kanarč-jdel na vozu. Sredi za par stotina kilometara Ja- krivični sistem dranskog mora." Jugoslavija', ima italijansko "prijateljstvo," Italija pa jugoslovansko Pri- kov ki so darovali in pomogli j sunek vrgel voznika pod ^ Kanarčkom, da so mi nabavili c;o mu kolesa strla tako krasen dar. Presenečenje Srbska policija je zadnje čase tega dneva, kakor tudi od prve- morje in Jadransko morje. Kaj baje odkrila novo Janka-Pusto, ga koncerta naših mladih pev-hočete še 4M:č7 v kateri se je kovalo zaroto za ggv mi bo ostalo v večnem spo- umor jugoslovanskega regenta] minu. lil-. J- . n princa Pavla. Ta (druga) "Jan- Zahvaliti se želim g. Anton e\v easa gospo je \ o- ^a-Pusta" se pa ne nahaja im Ribarič-u, Victor Požar-ju in nam %bda»skem, amp^doU Vatm/ec, mL zaidisam) lepo bMwmo awilo ]%^a%-okon]%oenKb, Kjer je gbvni nddmuemwL VweHrw!.(b da uada^jnih 15 meTecev brez "eT- vseh "janka-pust," v kate- tako radevolje prevzeli in izvr- tra charge" Polog tega še 87 skovani vsi politični šili važne vloge ki so bile po- mnUcmov novHi ckurkov, v pr/i Pd/jtrelxK,, da jo bU program vrsU na prUxrosto ljudstvo, ^,1. pokn. fivala spkih vscnilu so medlem ko so na veliko proG- Junaci tc najnovejše "JaHka-.=^\"d^'kz,]. te p^skoz-abavc in tarje in verižne trgovine popol- Puste" pa to pot niso Hrvati, ^/-cm pokazali, da so nak.onjc Bil je takoj mrtev. Novi grobovi Šv. Križ pri Litiji-Martin Kotar, ki je letu. umiif v 9^- bil elektiotchniškega niške fakutcte v Iva' : ni zbrani mladini. Iskreno zahvalo izrekam mladinskem zbo- noina pozabili. Kljub temu jim ampak ruski belogardisti, (vo- ])rimanjkujo se 16 milijonov za jaki in častniki nekdanje car-1 ..............^ balaneirati pmračun, katere pa ske armade), kateri so pobegni- ki so se odzvali našemu f« v v splošni bolnišnici jjgjiju Ijani je po kratkem g^telj umri Franci Gnezaa> teb' oddd .bljaii' V Skorji Loki je iia Gaber v 78 letu jap-Hajiiica je bila mati S® ^yje* čigajevo, ,soproge ga ravnatelja. .. je #4 V Št. Vidu pri SticnJ_ ne vedo kje vzeti. Božji zrak li pred bolševiki v Jugoslavijo. Povabilu, še posebno pa Skr za enkrat še ni obdavčen. In Vsa znamenja kažejo, da naj se jančkoni in SlavČKom. jaz bi svetoval našim legisla- završi obravnava proti trem! Zahvaljujpč se vsem ki na en torjem, posebno g. Boyd-Boji- Hrvatom na Francoskem, ka- pomagajo zboru, c;u in g. Ogrinu, (da ne ostane- korkoli že hoče, resnica o unio- zeleč da bodo naši Kanarč-ta odzadej), da predlagata v ru kralja Aleksandra in pravi ki pod spretnim vodstvom uči-pootavodaji, vsaj 10 centov dav-] morilci, še ne bodo prišli na dan. ^ ka na vsak kubični čevelj zraka, katerega vdihamo vsi tisti, Izojih premoženje ali dohodki I mnogo, mnogo let, ostajam s * ' I pevskim pozdravom Nekateri so bojo, da Musso-j Ančka Tmvcn :ie presegajo .$2,000, letno. Vsa-1 lini ne bo mogel dolgo voditi] ------------- komu naj se priveze meter na vojne v Abesiniji, ker mu bo VeSelicO druŠ+VO "VI-! nos, kakor cucku torbo, katere- primanjkovalo zlata. Nič stra-I ga bo moral nositi ponoči in po- bu! V Rimu jo dosti zlata. Ce I dnevi. Novi milijoni bodo pri- ga zmanjka Benito Mussoliniju, šli v blagajne, in več tisoč poli- ga ima Achillio Ratti, kajti Li-tičnih krukov se bo zaposlilo... ga narodov za enkrat še ni sprejela v svoje sankcije embargo pavski raj" posestnik Anton Pns- ^ ^j^r-v Eetnjah pri TrScU 3 ^ la gospa Magdalena .sestuica in trgovka- ygleiJ"' V Kicarju je umrl stal" 10 Colliiivvood, Ohio S prvim decembrom je stopil v veljavo zakon, (act of Congress) o porodni kontroli krom Društvo "Vipavski raj" št. (prepoved) na Petrov novčič... 312 SNPJ priredi veselico z %a-* * * I iiimivo zabavo v soboto večer, ' dne 28. decembra, v S. N. Domu Petdeset rimskih sanjskih na Holmes Ave. Dolžnost član-pirja, kati.i i nalaga 4-5 centov bukvic in kolomonovich 'žegnov' ^tva je, da se udeleži tc društ-procesnega davka na vsak bušel ^o gospodje poslali v Afriko, \'c;ne prireditve v polnem števil krompirja, ki se ga pridela v Ji™ hoče kdo verjeti) na lu in enako je vabljeno tudi bodoče. Temu je treba dodati "pomoč" Abesiiiceui. Če bodo članstvo drugih društev, kajti še n-yjnianj 5c prodajnegu da v- Abesinci slučajno nakresali La- cb priliki jim povrnemo. k;,, I ako da bomo mogli ],lača. 1"'' to "xasluga" edino Anie-j Trezno misleče članstvo pod- gospodarska plat jim nt" ti od vsake čajne (25 kg.) Domovine . . . Ifomih in drugih organizacij tie sivo. J.'ii dnigiii j® krompii j;i, (koji nima več kot # ♦ • j dobro za.veUd, da največji u- uO do 35c dejanske vrednosti) Rimski pregovor pravi: "Ko- (-'^^rec za nje je brezposelnost. Tiajrnanj 50 centov davka, če ga gar hočejo bogovi pogubili, ga tudi, da edino delav- bomo hoteli jesti. Kakšna ce- udarijo z slepoto." Slovenci v no krompirju samemu, bodo do- Metropoli smo udarjeni z posestnik Franc Ogr'"' let. — V Ptuju pa J gtW* Ana Slavinec, zasebn"^ 80 let. j^oročil se jo odlični igr alec n ^ lira Ilibnikar Eudolf j' v Angelo. — Poročila ^ Ljiibljani Alozij Mar službenec pri kljuca^g ^ tvrdki Avgust Mar i'' Rimski cesti, z if Ženin jc nevesta sta do .J Ulj a j)od Kumom ljudi v pomanjkanju-htova žrtev za žrtvijo- Bratje in sestre vseh no mislečih organizaci.1' ur jo na načelih prolctaN'^gl (ircdiijeio zaradi svoji ^ . . . Iti |OJ,l 1111.- ) in insura'V . stvo zdraviti organizacij to lah- g;.inixacijah m ijijo"' nivni) narobe, one rm(i "businessa" i" o»«V 'im sminLvo in to jo 'i v <>*.44u>».i» A«.*i jiiii rtuJiihLvv; m LL/ , ko izreče z dovolj močno silo unsimi in drugimi orga"' .... - . ^ . _ . _ 1.1/ ločili špekulantjc z živili .tega poto, kakor nikjer drugje. To- sistemu, Id nam krha žlv- za enkrat nihče ne ve. Kon- da nas ne tepejo bogovi, ker ^ čno nam je "New Deal" vzel nam ne žele pogube. S slepoto ^nkaj so še napredno mislece poleg kruha in mesa še krom- nas tepe Ameriška Domovina, potre ne. Zato, a pir. katera nas hoče pogubiti , 1 ■ . i Modema tehnika m umno polie- Bogati kuiaki rn farmerske ® ceno, v ^oris go oveg omogočata tolikšno pro- družbe, katere lastujejo na ti- »levila parasitov, ki so se za- da potrebam seda- soče akrov zemlje, prejmejo 35 v nase koze . . . i njega prebivalstva več kol za- mitov za bušel žitu, katerega V ONIONS- WITM A .SAJ-AT» OOMPOSEI^ OT A CARi-IC ANP CH£XS£ "^01% A t^oa3>tsle>r. xumch -woui-P" ' JSC -SATir ANxfWwnjzx ; ^ Želodčno Zdranlo Iskreno Priporočano Chicago, 111. — "Trinerjevo grenit« vino Jemljem, IndarkoU trpim na i*-lodinih ali prebavnih nerednostih hi khke ga iskreno priporočam vaako-inar." — lArt. Susanna Pavlu«. Nikart« delat! poizkutOT • kakim drugim od« .vaJalmiB eredstrom. Jemljit« Triner-|«vo grenko fino, U J« tekom aadnjih 44 let dokmaaK da Je MajbolJ aaneelji-w adravil« proti maprtjm, plinom, temu teka, glavobolu, memimemm •paaj« In podobnim teiavaa. Pri TMh Mnmarjih. TRENERJEV EUKSIR GRENKEGA VINA Joseph TMm« Cempeny, Cblcag« OLD PEOPLE find way to keep breath wholesome Halitosis (bad breath) quickly yields to Usterine, safe antiseptic and deodorant Either beeaiuo of stomach disturbances, food fermentation, or the wearing of falu teeth, old poopio frequently have halitoafa (bad breath). No wonder others consider them a nuisance. But now Science has found that the regular use of Liaterlne will often overcome ofTensivo mouth odor« due to the fermentation of tiny bit« of food on mouth, teeth, or dental plato surface«. Thi* safe antiseptic and quick deodorant works quickly. It cleanses mouth, teeth, and cum surface«. Baits fermentation and putrefaction, a major cause of odors, and then counteract« the odors themselves. Try using LIsterine every twp or three days. See how much more wholesome It leaves your mouth. How It sweetens your breath. Lambert Pharmacal Co., St. Louis, Mo. Don't offend others • Check halitosis with USTERINE tern prostoru . . . Roke so se mu kar same ob sebi stisnile v pesti, a najrajši bi sedaj udaril samega sebe. Zazdelo se mu je, da bo se v trenutku, ko je stopil na trg, vse oči obrnile proti njemu, očitajoč, ga zasmehujoč in ro-gajoč se mu. In hitro je dozorel v njem sklep: "Nikoli več me ne bo semkaj!" A pretepel bi se bil s svojimi rokami, stisnjenimi v pesti, tako se je čutil dolžnega in krivega, ponižanega in strtega. "France, alo, pojdimo, pojdimo brž, brž!" zakliče svojemu sinu, ko ga zagleda z voznikom v gneči ljudij — kupčevalcev in prodajalcev. Voznik, ki je, bil že kupil par prašičev, ga vpraša: "Pa kaj ne boš ničesar kupil, Martin?" "Bom že," odgovori ta, "pa ne sedaj, ampak popoldne." "A popoldne, ko bodo sami o-stanki na semnjišču." "Pa bodo ostanki — no! Saj bodo zame, ne zate!" Franceta prime za roko in mu reče: "Pojdi, pojdi! Greva malo'rr po Karlovcu, potem pa k Drgan-' cu." Molče sta stopala oče in sin, med veliko množico ljudstva in čakala, da zazvoni poldne. In ko so zapeli zvonovi, je potihnil šum, ki se je razlival kot bučeče jezero nad mestom. Moški so se odkrili, ženske prekrižale, in ljudje so se nabrali v gruče, da skupno opravijo opoldansko molitev. Ta in oni je začel glasno moliti angeljsko češčenje, a o-stali so mu odgovarjali. Tudi Zalokar in France sta se pridružila taki moleči gruči. Potem so pritisnili semnarji v gostilne da použijejo kosilo in sklenejo kupčije, štedljivejši in ubožnejši ljudje so ostali na ulicah, posedli po tlaku in hišnih pragih ter začeli jesti, kar so prinesli s seboj: ta je vzel iz torbe, brez katere ne vidiš Hrvata, hleb kruha in venec čebule, drugi pečeno pišče ali prekajeno svinjsko meso, tretji slanino in LIKAUJNIKI SLUVmJNSKJfiGA samostojnega podpornega dr. "ložka dolina" za leto 1935 so; Predsednik Frank Baraga, 1102 E. 64 St., podpredsednik Frank Nelc, tajnik John Zni-daršič, 6617 Schaefer Ave., blagajnik in zapisnikar Joe Synder, nadzorniki; J. Sterle, Alojz Koren, John Mlakar; društveni zdravniki za sprejem novih članov so vsi slovenski. — Društvo zboruje vsako četrto soboto v mesecu v S. N. Domu, št. 4, staro poslopje. Sprejema se člane od 16. do 45. leta starosti, s prosto pristopnino in zdravniško preiskavo. Plačuje $200 posmrt-nine in $7.00 na teden bolniške podpore za $1.00 mesečnine. Za nadaljna pojasnila se zglasite pri odboru. češenj ali še kaj drugega takega, kar tolaži lakoto in povzročuje žejo. Pri Drgančevih so ju že pričakovali. V obednici je bila pogrnjena* dolga miza. Drganec je odka-zal Zalokarju prostor poleg sebe, a Franceta je posadil poleg Janeza. Kosilo se je zdelo zlasti Francetu izborno — takega obeda še ni imel doslej. Ugajali so mu srebrni noži, vilice in žlice in pa kot sneg beli, tanki krožniki, ki jih jo menjala služkinja po vsald jedi. In l^oliko je bilo teh jedij! Najprej so jedli juho, nato mrzlo ' prašičje meso, potlej meso v ne kaki črni, gosti tekočini, solato, kuhane čreanje, potice in kolače ter še več takih rečij, ki France še imena ni vedel. (Dalje prihodnjid) Pošten fant išče spalno sobo, gorko in mogoče prost vhod; pri . nih ljudeh v Collinwoodu aH d -zu St. Clairja. Kdor ima podobnega naj pusti ^ radu "Enakopravnosti" o« ' januarja. Fant je poštenje VELIKO ZNIŽANJE CEN NA ELEKTRIČNIH LEDENICAH FRI6IDAIRE IN KELVINATOR IZDELKA (FLOOR SAMPLES) DO 25% ZNIŽANJA ičnete Sedaj vam ni treba takoj ničesar plačati—s 1. januarjem pa P"' plačati po tako nizkem odplačilu kot 75c tedertsko. piacau po lako nizkem odplačilu kot 75c tedertsko. . # m MANDEL HARDWARE, 15704 WATERLOO ROM VABILO VABILO VESEUCO Icaiero priredi Dr. "Vipavski raj," št 312 SNPJ V SOBOTO, 28. DEC. 1935 V SLOVENSKEM DOMU, HOLMES AVE- Začetek ob 7:30 uri zvečer VSTOPNINA 25c DELNIŠKA SEJA Letna delniška seja tiskovne družbe THE AERICAN JUGOSIAV PT6. & PUB. CO. ENAKOPRAVNOST se vrši v NEDELJO, 12. JANOAIUA193S V Slov. Del. Domu, 15335 Waterloo Pričetek ob 1:30 popoldne. Podano bo P ^ ročilo o stanju družbe, volilo se bo odDO ^ ^ prihodnje leto in končno se bo razmotriv poslovnem zboljšanju. Delničarji so vljudno vabljeni,