Slovenski List:
Neodvisno slovensko krščanskosocialno glasilo.
Štev. 19.	V	Ljubljani,	v	soboto	12.	maja	1900.	Letnik	V.
„81ovenski List" izhaja v sobotah dopoludne. — Naročnina je za vse leto 8 K, za pol leta 4 K, za četrt leta 2 K. Vsaka Številka stane 14 vin. — Dopisi pošiljajo se uredništvu „Slov. Lista“ — Nefrankovani doplal se ne sprejemajo; rokopisi se ne vračajo. — Narodnima, reklamaolje in Oananila se pošiljajo upravnistvn „Slov Lista". Uredništvo in
upravnistvo sta v Ljubljani, Oradliče itev. 15. Uradne ure od 9—12 ure dop. — Oznanila m računajo po navadni ceni.
Češka obstrukcija v državnem zboru.
Tri leta že umira naš parlament in vsi poskusi različnih vlad, da bi spravili državni voz na kak način iz blata, so se žalostno izjalovili. No, treba je priznati, Ha ti poskusi niso bili niti prav resno zasnovani, a še manj spretno izvedeni. Ob nastopu ministerstva Korberjevega pa se je začelo nekoliko jasniti; stavile so se na novo vlado precejšnje nade, posebno še tedaj, ko se ji je posrečilo sklicati češko-nemške spravne konference. Že to se je zdel nekaterim velik vspeh in dalo se je skoro misliti, da so razgnani najtežji oblaki iznad ubozega parlamenta. Ali ti upi so splavali jako hitro po vodi, in, če znamenja ne varajo, stojimo danes na slabšem, kakor kdaj poprej.
„Zadoščenja si poišče češki narod sam!- — tako je zaklical oni dan poslanec Herold v češkem deželnem zboru. S tem je naznanil isto, kar so povedali na istem mestu in na raznih shodih mnogi drugi ugledni mladočeški poslanci in kar oznanja v zadnjem času dan za dnem mladočeško in češkoradikalno časopisje. Najbrez-obzirnejša taktika — obstrukcija, in sicer obstrukcija proti ^spodarskim predlogam Korberje ve vlade in proti proračunskemu provizoriju, — torej ne proti kakim takozvanim neobbodnim »državnim potrebam®, temveč proti potrebam avstrijskih narodov!
Mi nismo načelni nasprotniki obstrukcije. Kadar je to skrajno parlamentarno orožje zad-
Obdukcija »poštenega literata“.
Zabarikadiral se je bil — svoji oliki primerno — zadnji ponedeljek »pošteni literat* v »Narodu" za gromado dihurjev, smrad Sirečih smetišnic, seksualno perverznih pornografov, babjih nosov in — »frakarjev* in izza te narodno-napredne družbe je naznanil svetu, da je Koblar literaren tat, češ da je kradel iz »Vrtca* za »Slov. List*. Stvar se je pa naglo zasukala za » literata » silno neugodno. Pomnil bode, v koga se je zaletel!	6.	Koblar	je	drugi dan
priobčil v »Slovencu* to-le »Poslano* gosp. Fr. Govekarju, uredniku »Slovenskega Naroda*: »V včerajšnjem »Slov. Narodu* stoji notica, v kateri se meni podtika, da sem jaz ukradel iz »Vrtca* one narodne pripovedke, katere je v 16. številki priobčil »Slov. List*. V tej notici stoje besede: »Koblar nima sreče. »Slov. Narod* mu je dokazal, da je ukradel sam iz »Vrtca* (1. 1892) štiri pripovedke in blamirani Koblarje moral to tudi priznati*. Ker je domnevanje opravičeno, da ste Vi. g. Govekar, pisali to notico v »Narod*, izjavljam nastopno: 1. »Slov. Narod* meni ni nikdar dokazal, da sem jaz ukradel one pripovedke iz »Vrtca*, in jaz tega nisem nikdar priznal. 2. Ko je »Slov. List* prinesel one pripovedke, jaz niti vedel nisem, da so bile podobne pripovedke sploh kdaj v »Vrtcu*. 3. Pred sodnijo se Vam lahko dokaže, da je one pripovedke poslal za »Slov. List* neki kmet z Iga. 4. Če imate pogum, izjavite se, da ste Vi spisali notico v »Narodu*, v kateri se meni podtika, da sem jaz sam ukradel iz »Vrtca* one štiri pripovedke, in zagotovim Vas, da bodem nato Vam, g. Govekar,
nja obramba v rokah zatirane manjšine, tedaj je to politično in moralno opravičeno in donaša tudi vspehov. Čehom je bil zadan težek in neodpustljiv udarec z razveljavljenjem jezikovnih naredb. Ta udarec jim je zadal minister Clary — in proti temu ministru bi bila obstrukcija, tudi najodločnejša in brezobzirna obstrukcija, popolnoma opravičena. Takrat pa so Čehi omahovali, — in ravno temu omahovanju, temu danes odločnemu, a dan pozneje boječemu in nejasnemu postopanju se imajo morda zahvaliti, da niso dosegli tako. popolnega zadoščenja, kakor so ga zahtevali. Dosegli pa so vsaj toliko, da je Clary pal, — in tudi to je bilo mnogo. Zdaj nimajo za obstrukcijo nikakega zunanjega povoda več; jedini smoter bi jim moglo biti novo uveljavljenje jezikovnih naredb. Med tem pa so se vršile znane spravne konference, v katerih se je razpravljalo jezikovno vprašanje mirno in stvarno, in naslanjaje se deloma na resultate teh konferenc — ki niso bili baš veliki — je izdelal Korber načrt jezikovnega zakona in ga je predložil zbornici minoli torek. Tukaj bi se torej nudila Čehom prilika, da zastavijo svoje moči, da parlamentarnim potom dosežejo vres-ničenje svojih zahtev. V njihovih naporih jih ne bodoostavili njihovi dosedanji zavezniki, pred vsem ne Jugoslovani, ki so delili doslej zvesto z njimi tisto usodo, ki je prisojena — slovanskim narodom v Avstriji. Čehi so član desnice, celo najvažnejši del njen, in kakor taki imajo v parlamentu moč večine. Čemu torej obstrukcija? Že s samo nadaljno uporabo tega orožja bi se ozna-
* • • • ' , ' javno v listu s svojim podpisom povedal, da ste se nesramno zlagali. Anton Koblar.
Vse je pričakovalo, da bode g. Govekar mož, da se bode prikazal izza grma ter precej drugi dan s polnim imenom podpisan v »Narodu* priznal ae pisca one notice in ponovil obdolžitev tatvine. A ni ga bilo in ga ni. Umoril ga je strah pred § 493. kaz. zak., ki pravi: »6 mesecev do 1 leta*. Ker sedaj g. Govekarja ni več med živimi, zanimalo bode vse slovenske, in zlasti medicinske (!) kroge, ako napravimo danes obdukcijo najboljših literarnih izdelkov pokojnega »poštenega literata*.
S priimkom »Podkrimski* je priobčil g. Govekar 1. 1892. v »Vrtcu* več narodnih pripovedk. Navedel ni nobenega vira, odkod jih je pobral. Ta molčečnost je trajala osem let.
V	letošnji 16. številki je pa prinesel »Sl. List* kopo narodnih pripovedk, poslanih mu od nekega kmeta z Iga. Uredništvo ni čisto nič vedelo, če je naš Ižaneo kaj rabil pri spisovanju pripovedk »Vrtec*, ali ne, ter je dalo to narodno blago v list. Toda opazka v listu pri pripovedki »Sveti, sveti Jurij!*, da je nekaj tacega zapisal že škof Hren v svoj dnevnik, je vzbudila oaem let spečo vest Govekarjevo. Omenil je nato v »Narodu*, da je on za »Vrtec* spisal podobne pripovedke po ustnih in tiskanih (Valvasor in dr.) virih, pripomnil pa, da »enakih pripovedk pred njim nihče ni mogel objaviti, ker so ostali med narodom le še pičli ostanki*. Koncem druge svoje notice je pa Govekar celo zapisal, ker smo ga bili mi opozorili na veliko sorodstvo z Valvasorjem, to le goro-stasno trditev: »Če pa je Valvasor spisal t&ko slovensko pripovedko »Sveti,
čili Čehi sami kot manjšino, proklamirali bi na naj-jasneji način razpad desničarske večine.
Neoporečno stoji: če se bode nadaljevala započeta češka obstrukcija, je obstanek dosedanje večine pri kraju. Nemški konservativci so izjavili po svojih glasilih, da nikakor ne mislijo podpirati češke taktike. To se je dalo vedeti že vnaprej. Nič manj umevno ni bilo, da tudi praktični Poljaki ne bodo hoteli kopati groba parlamentu; in, kakor se je pričakovalo, so se izjavili poljski poslanci na svojem lvovskem shodu z vso eneržijo in jasnostjo, da ne bodo podpirali obstrukcije. Pade torej desnica in v nastalem kaosu izgine parlament.
Slovenci in Jugoslovani sploh imamo v parlamentu nekaj veljave in ugleda samo kot član desničarske večine. Ako sploh moremo kaj doseči, tedaj nam je to mogoče samo, če ostanemo v okrilju sedanje desnice. Premajhni smo in preslabi, da bi mogli delati povsem na svojo roko ali da bi mogli misliti celo na brezobzirno opozicijo, na obstrukcijo. Nas se pozabi in prezre jako lahko — zato imamo dokazov brez števila — ako bi ne iskali in ne imeli zaslombe v zaveznikih, tedaj bi nas pozabili in prezrli še z lažjo vestjo. Zategadelj je za nas obstanek sedanje večine neprecenljive važnosti. Umevno je torej in naravno, da so se zastopniki narodnostnih manjšin, združeni v »slovansko-krščanski narodni zvezi*, izrekli skoro soglasno proti nameravani češki obstrukciji.
A še j eden, in to ne najmanjši vzrok je, ki nam brani, da bi podpirali svoje zaveznike Čehe,
sveti Jurij!*, kakoršna je bilav »Vrtcu*, le na dan z njo!*
Odkrito povemo, da imamo glede objavljanja narodnega blaga nekoliko širše nazore o svobodi, kakor g. Govekar. Tu ne gre, če kdo kako narodno pripovedko priobči, da bi potem on vzel monopol in da bi se za njim nihče več ne smel dotakniti dotičnega predmeta v nekoliko drugačni obliki. Naš Ižanec, ki se prav za prav ni ničesar lastil, ker se ni podpisal, je pripovedke podal zelo samostojno in v tako lepem narodnem jeziku, da mu je celo gosp. Govekar priznal, da jih je izboljšal. In vender je privpil g. Govekar, da mu je kmet (on pravi: g. Koblar) storil krivico, da so te pripovedke je-dino le njegova last, da bi uzmoviča lahko tožil po § 476. itd Na ta način bi Govekar lahko dobil v Štrekljevi zbirki narodnih pesmi na stotine literarnih tatov in povodov za razne tožbe.
Vender pa na strani pustimo to vprašanje o svobodi pri narodnem blagu in postavimo se na stališče Govekarjevo ter poglejmo, če se ni g. Govekar pred vsem svetom nekoliko blamiral, ko kriči v »Narodu* o plagijatih »Slov. Lista*. Tu ne bodemo omenjali znane pripovedke o tatu, ki je vpil: »Primite tatii!*, ampak pridemo rajši na dan kar z Valvasorjem, ker to od nas predrzno zahteva g. Govekar sam. Nastopna primera kaže namreč, da g. Govekar v svoji pripovedki o sv. Juriju nima prav čisto nič originalnosti, kaže jasno, da je g. Govekar sam vso ono slavno pripovedko o sv. Juriju za »Vrtec* prestavil — in toliko nemški zna pri nas tudi kak prvošolec! — iz Valvasorja, in sicer stavek za stavkom.
v njihovi napovedani taktiki. Ta vzrok je gospodarska korist našega naroda. Slovenci ne stojimo gospodarski tako imenitno, kakor Čehi. Za nemarjali so nas in prezirali tudi v tem oziru jako dolgo in na krut način, tako da sedaj ne smemo izpustiti iz rok nobene trohice, ki se nam nudi. Naravno je in ne sme se prikrivati, da gleda narod v prvi vrsti na gospodarske koristi, potem šele na politične. To se je pokazalo nedavno na Štajarskem, kjer so skušali nemški nacijonalci z gospodarskimi obljubami odvrniti narod od slovenskih poslancev in se jim je tudi v resnici posrečilo, spraviti v Gradec neko kla-verno deputacijo. Čehi mislijo delati obstrukcijo proti investicijskim predlogam, v katerih je namenjenih jugoslovanskim deželam do 400 km železnic. Naš narod se utegne lepo zahvaliti svojim poslancem, ko bi pomagali preprečiti uzakonjenje teh predlog? Odgovor je na dlani in na dlani je za nas torej tudi odgovor, ali imamo podpirati češko obstrukcijo, ali ne
Res je, da jezikovni zakon, kakršnega predlaga Korber, moravskim Čehom ni ugoden, in da si Čehi v kraljevini ne žele zakona, ki bi utesnjeval njihovo ekspanzivno moč, a, kaj so Čehi brez Slovanstva in brez večine v državnem zboru? Kdo ve, če se bode ugodilo Čehom, kakor se je vsled rabljene sile ugodilo Nemcem? Zato naj bi pa Čehi kmalu uvideli, kje leži blagor njihov in — naš.
Iz državnega zbora.
(Izvirno poročilo.)
Dunaj, dne 8. maja.
Državni zbor se je zopet pokazal občinstvu. Njegova prva seja je bila zelo zanimiva in, če vse ne vara, tudi zgodovinskega pomena za celo Avstrijo. Ob poludvanajsti uri je otvoril predsednik dr. pl. Fuchs sejo. Skoro polnoštevilno so bili zbrani poslanci in galerije so bile prenapolnjene, kar svedoči, da je bilo zanimanje za to sejo splošno.
Pred napovedanim dnevnim redom je predložil ministerski predsednik dr. Kbrber načrte treh zakonov, ki nai bi jezikovni prepir med Nemci in čehi na Češkem in na Moravskem oblažili oziroma končali. Pojasnjeval je stališče vlade gledč teh zakonov v daljšem vsestranski premišljenem govoru, ki je naredil na poslance, izvzemši Čehe, globok vtis. Klical je vse stranke
Valvasor:
(Ehre des Herzogth. Krain, XI knjiga, stran 539.)
»Im Jahr 1580 war Herr Wolfgang Freiherr von Schnitzenbaum Besitzer dieses Schlosses, der mit Frau Eva von Windisch-Gratz verehlicht und beyde Evangelischer Re-ligion gewest. Dieser hat die Kirche S. Georgii bey dem Schloss Sonekh vOllig ausgeplUndert, die Glocken aber nebst der Schlag-Uhr dem Schloss zugeeignet.
Obbesagten Herrn von Schnitzenbaums Reit- oder Stallknecht hat bey dieser Kirchen Plilndrung das von Holtz geschnittene S. Georgen-Bild hinweg gerissen, in das SchloBS getragen, zur Tafel gestellt und ihm eine Kertze mit diesen Crainerischen Worten in die Hand gesteckt: Svete, svetj Jurai; zu Teutsch: „Leuchte, heiliger Georg!« Weile aber das Bild zu diesem Licht-halten ungeschickt und also das Licht fallen lassen, hat er zu ihm gesagt: Dokler nezhes luzhi dersati, toku moresh ukuhino kuhati poiti, das ist: »Weil du nicht willst das Licht halten, so must du dich in die KUche zum Kochen verfiigen.« Worauf er das Bild in die KUche getragen, zum Feuer gestellt und ihm einen Koch-Leffel in die Hand gegeben. Weil aber das Bild zum Kochen eben so wenig als zum Licht-halten geschickt war, sprach er weiter zu demselben: Dokler nezhesch ali nesnash svetite ali kuhati, toku moresch sergan biti. Ist auf Teutsch so viel gesagt: »Weil du weder Ieuchten noch kochen kannst, must du in das Feuer geworffen werden.< Worauf er das Bild nidergelegt, den Kopf mit einem Beil ahgehackt, ins Feuer geworffen und in Brand gebracht. Woraus aber eine grosse Flamme enstanden, so nachmaln den Rauchfang, folgends das Dach ergriffen und endlich das gantze Schloss eingeaschert.
Allein die Rache blieb bey diesem Reit-Knecht, der Juraj hiess, auch nicht aus, sintemal er wenig Tage nach dieser Brunst unter der Kirchen S. Georgii von den Bauren ermordet worden. Und ist merckvvUrdig, das ihm ein Bauer, eben wie er zuvor dem Bild gethan, mit einem Beil den Kopf abgehaut.
Nach der Zeit ist diese durch Plunderung gantz ent-weihte S. Georgen-Kirche im Jahr 1(>14 den 6. November von dem Laybacherischen Bischoff Thomas Chron wieder geweiht vvorden.«
k zmernosti in miroljubju ter na delo v občni blagor, in povdarjal, da boj, ki traja že tri leta in onemogočuje vsako zbornično delo, ni hasnil nikomur, niti državi niti ljudstvu in tudi ne posameznim strankam. Povsod se kaže le škoda in propad gospodarskega stališča državljanov. Državne blagajne se praznijo in državljani one-magujejo, to pa vsled nesrečne borbe dveh narodov, ki nočeta pojmiti, kaj je jednakopravnost. Konečno je pa izrekel ministerski predsednik pomenljive besede, da je vsak konstitucij o nalizem boljši, kakor vladanje, ki izključuje narode od sodelovanja pri državnem gospodarstvu. To kaže jasno, da nastopi, ako bodo Čehi parlamentarno delovanje po obstrukciji pokopali, absolutizem in — potem slovanskim narodom gorje!
Prvi zakonov načrt, kojega je vlada predložila zbornici, urejuje jezikovne razmere pri c. kr. uradih na Češkem in deli češko deželo v tri dele. V prvi oddelek spadajo oni okraji, kjer se govori le češki; v drugi oni, kjer se govori le nemški; in v tretji, kjer se rabita oba jezika.
—	V prvem oddelku naj se uraduje in razpravlja le češki, v drugem le nemški, v tretjem pa v onem jeziku, v katerem stranka sama nastopa. Nastavljeni uradniki morajo pa biti jezika onega okraja, kamor so nastavljeni, popolnoma vešči.
Drugi zakonov načrt je namenjen Moravski. Ondi naj bi bila češki in nemški jezik popolnoma enakopravna, ustna in pismena razprava naj bi se vršila v onem jeziku, kojega rabi stranka, katera se poslužuje uradnega poslovanja, in vsak uradnik mora biti vešč obeh jezikov. Notranji jezik ostane pa, kakor dozdaj, nemški.
Tretji zakonov načrt pa razdeli celo Češko v 10 okrajev, in v teh bi uradovalo 10 okrajnih vlad, vsaka s svojim načelnikom, ki bi bil podrejen neposredno namestniku. Po teh okrajih naj bi se uredili jezikovni oddelki prvega zakona za Češko.
S temi zakonovimi načrti je storila vlada odločilen korak za pomirjenje strank. Ministerski načelnik je naglašal, da se dajo ti načrti zboljšati, ako zbornica to želi, in s tem dal parlamentu priložnost, da začne zvrševati prepotrebno pomirjenje. In Čehi... no Čehi so odgovorili z obstrukcijo. Vložili so 2758 raznih prošenj in dr. Pa ca k je zahteval glasovanje po imenih o tem, da se tiskajo prošnje v zborničnem zapisniku, da so nujne, itd. Tako se je
Govekar:
(.Vrtec* 1. 1892. str. 52.)
»V tem gradu je živel nekdaj baron Volk s svojo ženo Evo. Bila sta ohola neverca, ki sta črtila vzlasti katoliško vero in njene naredbe. Nekega dne stji ukazala celo cerkvico sv. Jurija, ki stoji le nekoliko,streljajev proč od gradu sredi gozda, opleniti, zvonova in uro pa prenesti na grajski stolp.
Baronov konjar je pri tem plenu zgrabil sv. Jurija na oltarji ter ga odnesel v grad. Ondu ga je postavil na mizo, utaknil mu mej lesene prste gorečo svečo in upil: »Svčti, le svčti sv. Jurij!« — Ker je pa sveča padla iz neokretne roke svetnikove, kričal je konjar nad kipom: »Ker nečeS svetiti, pa pojdi v kuhinjo kuhat!« — V kuhinji je potisnil svetniku kuhalnico v pest, a ker sv. Jurij tudi kuhalnice ni mogel držati, odbil mu je surovi konjar sč sekiro najprej glavo, potem roki in nogi, ter ga naposled vrgel v peč.
Ali maščevanje božje in sv. Jurija sledilo je takdj grdemu početju. Pri tistej priči nastane grozen požar: plamen Švigne skozi dimnik pod streho in upepeli mahoma ves grad neverca Volka. •— A tudi konjarja je zadela zaslužena kazen: malo dni po požaru so ga razdraženi kmetje prijeli, ko je plenil cerkvico sv. Jurija, ubili ga ter mu odsekali najprej glavo, potem Se roki in nogi. — Oskrunjeno cerkvico sv. Jurija pa je — kakor nam poroča zgodovina
—	ljubljanski škof Tomaž Hren v 6. dan meseca listopada 1614. 1. zopet blagoslovil.«
Podobnost je tako velika, da je le jeden teh dveh slučajev mogoč: ali je .plonkal* naš .pošteni literat* (tako nazivlje sam sebe g. Govekar), ali pa je iz .Vrtca* .preplonkal* — Valvasor. V zadnjem slučaju zasluži Valvasor, da ga Govekar toži po § 467. kaz. zak., ali pa, da vsaj na zatožno klop posadi novomeškega g. Krajca, ki je Valvasorjeve plagiate ponatisnil.
Pripovedke je konec. .Pošteni literat* se bo pokopal sam s pomočjo .sv. Jurija*. Kratek, a primeren pa mu bo napis na spomeniku, ako mu prijatelji literrati dajo zapisati na grob: Tu počiva stric Blamaža.
prva seja porabila v to, da se je o treh prošnjah po imenih glasovalo.
Glasovanje je pa pokazalo, da so Čehi osamljeni pri obstrukciji. Druga galerija je nastopala s tem, da so ondi v velikih množinah zbrani obrtniki obkladali Čehe z raznimi psovkami in jim dejansko grozili, ker ne puste parlamentu delovati. Krik je bil tako hud in razburjenost tako velika, da je dal predsednik končno galerijo izprazniti.
Tako se je končala prva zbornična seja v veliko veselje razgrajača Wolfa.
-	Dunaj, dne 9 maja.
Tudi danes je bila zbornica skoraj polnoštevilno zbrana, ko je predsednik dr. Fuchs ob polu 12. ure otvoril sejo. Oglasil se je dr. He-r o 1 d začetkoma seje in protestiral proti temu, da je v zadnji seji galerija Čehe zasramovala, in je zahteval od predsednika, da jih varuje za-naprej pred takim postopanjem. Dr. Stransky se je pritožil, da je stranka krščanskih soci-jalcev prejšnji dan Čehe psovala, ker z obstrukcijo onemogočujejo spremembo obrtnega reda. Poslanec Kaiser je rekel, da se Nemcem v praškem deželnem zboru nič bolje ne godi.
Dr. Paca k pojasnjuje, da je galerija v Pragi le ploskala, in izreče v imenu svojih somišljenikov, da se Čeh takih grožnja ne ustraši.
Ko se je zbornica po tej praski nekoliko pomirila, se je pričelo zopet glasovanje o čeških prošnjah po včerajšnjem načrtu.
Ob 3. uri je zaključil predsednik sejo in določil nadaljevanje na 7. uro. Dr. Paca k je končno v imenu Čehov izjavil, da Čehi ustavijo obstrukcijo pri volitvi v odsek za urejevanje kvote in tudi pri razpravi o obrtni noveli.
Večerna seja je bila napovedana, da se volijo poslanci v kvotno deputacijo. To se je zgodilo — iz .Slovanske krščansko • narodne zveze* je bil voljen vodja Povše.
Bolj kot ta volitev je pa zanimala zbornico vest, da je dr. Engel, dozdanji načelnik češkega kluba, to dostojanstvo odložil. Dr. Engel je najbolj previdni češki politik in sicer izvan-redno simpatičen človek. Vodil je Čehe previdno in premišljeno, in ker niso hoteli pustiti obstrukcije, je pustil rajši načelstvo, nego da bi bil sokrivec strmoglavljenja zbornice po češki delegaciji. Da je nastala obstrukcija pri prejšnjem mini-sterstvu, je bilo obče umevno, da se pa nadaljuje zdaj obstrukcija, ko hoče ministerstvo popraviti krivico z jezikovnimi zakoni, je umevno edino le Čehom. Predloge navedenih treh zakonov ne ugajajo niti Nemcem, niti Čehom. Iz tega se pa da sklepati, da je parlament poklican v to, da popravi predloge in se sestavi vzajemno zakon, ki bi ugajal udeležencem. Čehi pa le trdijo, da so razžaljeni in obstruirajo. Pravi uzrok bo pa najbrže le oni, da se bojč za svoje mandate, ker jim doma presedajo radikalci.
Poleg vse odločne obstrukcije so pa vender v večerni seji pripustili volitev v kvotno deputacijo in baje tudi obravnave o obrtni noveli ne bodo preprečili. Ako bodo pri tej točki res opustili obstrukcijo, je zasluga kršč. soc. poslancev, ki so se za to pri Čehih neumorno trudili. Sicer je pa ves parlamentarni svet na nogah, pri delu, da bi se postavil most med vlado in češko delegacijo, in če je čehom resna volja sodelovati za obstanek parlamentarnega življenja, se bode most tudi zgradil.
Dunaj; dne 10. maja.
Zbornična seja je imela danes navadno podobo. Pričetkom seje je iznenadil antisemit Wohlmeier zbornico s predlogom, da naj se želji Čehov ustreže, in naj se vse njih peticije tiskajo in pridružijo zborničnemu zapisniku, da bo enkrat konec glasovanja po imenih. Nasprotovali so temu predlogu navadni češki bojevniki : Herold, Kramar in Pacak, rekoč, da imajo pravico, svojo obstrukcijo izvesti, kakor se jim ljubi. Nadaljevalo se je potem duhomorno glasovanje, in ker ni bilo ob 2. uri več toliko poslancev v zbornici, da bi bila seja sklepčna, je predsednik sejo zaključil. To je bil najboljši čin cele seje.
Prihodnja seja se poslancem pismeno naznani, — delegacija pa odpotuje v Pešto. Govori se, da se zasedanje drž. zbora zopet prične 17. t. m. Ako tedaj ne bo parlamentarnega delovanja, pričel bo vladati Korber s § 14,
Deželni zbor kranjski.
(Konec.)
V 13. seji je dr. Tavčar pri prošnji kmetijskega društva v Dobrepoljah, naj se mu dovoli podpora, napadal to društvo, češ da je pasivno. („Slovenec“ je dobro pojasnil na podlagi številk, da dr. Tavčar ni imel tedaj jasnega pogleda.)
O stavbi deželnega dvorca je poročal dež. odbor, da bode morda zadoščal dovoljeni kredit.
Deželnemu odboru se je naročilo, da prijavi vladi naslednji predlog dr. Žitnikov:
Visoka c. kr. osrednja vlada se pozivlje, da pri bodočih obravnavah z Italijo glede nove carinske in trgovinske pogodbe ne vsprejme vinske klavzule in vsekako primerno zviša carino od italijanskih vin na najmanj 30 kron od kvintala.
Glede razširjenja deželno bran ske vojašnice, ki je potrebno, ker hoče mini sterstvo za dež. brambo nastaniti v Ljubljani polkovni štab, nadomestni bataljonski kader in tretji bataljon, se je sprejelo: Od c. kr. mini-sterstva za dež bran zaželena razširjalna stavba obstoječe deželnobranske vojašnice po projektu, ki ga je izdelal deželni stavbinski urad v pro računjenem znesku 360.000 gld. == 720 000 K, se dovoli proti temu: 1.) da državna uprava pri obrestovanju in vračanju 3odstotnega poso jila, dovoljenega vsled potresne katastrofe, do voli olajšave v ta namen, da se pokrije vsako letni, iz gradnje deželnobranske vojašnice iz vi rajoči primankljaj. — 2.) Da se 25letna doba pogodbe z nastanitvijo v novih objektih raz tegne na vso vojašnico. Da se mestna občina ljubljanska zaveže, plačevati 25 let prispevek letnih 4000 gld. = 8000 kron.
Deželnemu odboru se je dalje naročilo, da da notranjskim občinam, ki so trpele radi žleda, 8000 kron za nakup drevja.
V 14. seji pa je povedal dež. predsednik baron Hein, da je vlada glede razširjenja ljub ljanske nižje gimnazije že vse potrebno ukrenila.
Posl. Pfeifer je predlagal: Cesarska na-redba z dne 11. jul. 1898. drž. zakona štev. 124 naj bi se premenila. Deželni odbor naj posre duje pri ces vladi, da merilo obrtnega davka za vpis firme v trgovski register določi potom zakona eventuelno ministerske naredbe v krajih z nad 100.000 prebivalcev na najmanj 300 kron, v krajih nad 10.000 do 100.000 prebi valcev na najmanj 200 kron in v krajih pod 10.000 prebivalcev na najmanj 100 kron. Obvelja.
„Dramatičnemu društvu" se da 6000 kron brezobrestnega posojila, „Glasbeni Matici" izredne podpore 12,000 kron in redne podpore 200 kron.
Prošnje učiteljskih društev za ustanov ljanje meščanskih šol na stroške dežele, in prošnje občin krškega okraja, naj bi dežela pre vzela krško meščansko šolo, so se zavrnile radi slabih gmotnih razmer, istotako prošnja za gmotno zboljšanje učiteljskega stanu.
Proračun normalno - šolskega zaklada za 1. 1900: znašajo potrebščine 935,866 kron in pokritje 48.196 kron, torej nedostatka 887.670 K.
O zadevi kmetijske šole na Gorenjskem je bil sprejet predlog: Deželnemu odboru se naroča: 1.) Da izdela natančni načrt za to šolo. 2) Ob enem nastavi natančni pro račun vseh stroškov. 3.) Poišče primerno kmečko posestvo, ki bi se na Gorenjskem vzelo v najem. 4.) Da od c. kr. vlade izposluje primeren prispevek za ustanovitev šole. 5.) Da naprosi tudi ljubljanske hranilnice za primerne podpore.
Glede preložitve ceste pri Litiji med Litijo in Šmartnim, se je sklenilo, zaslišati v stvari še okrajni cestni odbor. O vodovodu v Kranju in v Novem Mestu smo sklep deželnega zbora že naznanili.
V 15. seji dne 4. maja je prišel na vrsto deželni proračun. Potrebščina: Dež. zbor
35.728 K, deželna uprava 149581, dež. posestva 18102, dež. kultura (vodne zgradbe, osuševanja zemljišč, vodovodi, govedoreja, vinarstvo, agrarske operacije) 279.123 kron javna varnost 76620, zdravstvo 73.187, dobrodelne naprave 537 853 K, pouk, omika in umetnost 1,148.007 kron, občila 213.000, priprega in vojaštvo 28100, dež. dolgovi 459038, razni troški 24.000 kron. Skupna potrebščina se torej proračunava na 2,044.339 K, pokritje na 299.813, torej je nedostatka 2,744.526 K. V pokritje tega nedostatka naj se pobira 4% priklada na užitnino od vina in mesa s prihodkom 290.485 K, dalje deželna naklada od žganja v znesku 840.000 K, naklada od piva 150.000 K, 40% priklada na direktne davke v znesku 1,294.361 K. Drž. prispevek od osebne dohodarine znaša 76.000 K. Nepokritega nedostatka je 93 680 K.
Polanec Luckmann je pri tej priliki želel gospodarskega miru in tudi pDslanec Hribar se je ž njim strinjal. Poslanec Hribar je šel še korak dalje in je pričel trditi, da so krščanski socijalci nesreča za ljudstvo. (Ta mož mora imeti gotovo zelo srečen — žep!) Proračun je bil končno odobren. O streljanju s topiči proti toči se je sprejel poziv na vlado, naj preskrbi, da se bodo prodajali le strelnovarni topiči z varstveno znamko. Sprejela seje dalje resolucija poslanca Lengha, naj se na srednjih šolah v naši deželi vpelje poučevanje zgodovine domače dežele kot obligatni predmet in dodatek posl. Šubica, naj dež. odbor preskrbi primerno učno knjigo. Sprejeta je bila resolucija posl Pakiža za postajo v Žlebiču, sprejeta dalje resolucija, da se o izogibanju vozov na cestah izdajo skupne naredbe z sosednjimi deželami. Poslanec Ažman je stavil proti žganjepitju naslednjo resolucijo, ki je bila sprejeta: Dež. odboru se naroča, na podlagi zakonskih načrtov iz 1. 1884. in 1886. in oziraje se na današnje razmere, izdelati nov načrt zakona zoper pijančevanje sploh in zoper žganje-pitje posebej, ter tak načrt predložiti v prihodnjem zasedanju. Ko bi to ne kazalo, naj se deželni odbor obrne do osrednje vlade, da predloži do-tični načrt zakona državnemu zboru. Obvelja.
Prošnji županstva v Dragi za izločitev občine Draga iz sodnega okraja kočevskega za pridelitev sodnemu okraju ribniškemu se je ugodilo in sklenil dotični zakon po silnem odporu Nemcev. O viharju radi deželnega kulturnega sveta poročamo v posebnem članku.
V	šestnajsti seji, ki je bila danes teden popoludne, se je po mali debati sprejel zakon o dež. kulturnem svetu, nato zakon za zdravstveno službo. Določa se v tem zakonu, da okrožni zdravnik dokaži vsaj dveletno praktično službovanje pri nastopu službe. Definitivno nastavljenim zdravnikom se zagotovi letnih 200 kron aktivitetne doklade. Vsaka vdova dobi ne glede na plačilni razred 800 kron pokojnine na leto. § 9. določa, da se za plačevanje zdravstvenega osobja pobira v občini, kjer ima zdravnik svoj sedež, triodstotna, v drugih, bolj oddaljenih občinah dvoodstotna doklada na davke. Druge premembe se tičejo drugih podrobnih določil.
Vsprejela se je novela k lovskemu zakonu, da se zajca ob vsakem času v kata-sterskih občinah z večjimi vinogradi sme pobijati. Predlog upravnega odseka, da se zajca sploh izloči iz vrste lovske živali, je padel. Dr. Tavčar je imel pri tej priliki precej .fajhten" govor, v katerem je razkril, da v Poljanah lovi samo z bankerotovanimi kmeti. Končno je bila vsprejeta resolucija, naj vlada pri bodočem ljudskem štetju določi, naj se naznanja materinski, ne pa ..občevalni jezik", ter se rešile še nekatere cestne zadeve. Deželni glavar Detela je na to zaključil zasedanje dež. zbora, in sicer topot prvič samo vslovenskem jeziku. Baron Schwegel je debelo gledal, dr. Tavčar je pa potem napisal na deželnega glavarja napad v nNarod“, a vsi pošteni Slovenci so odločno na strani dež. glavarja z željo, da pri tem ostane vsaj toliko časa, dokler bo Bog dal življenje Schwegel-Tavčarjevi zvezi.
Politiški pregled.
Prihod našega cesarja v Berolin je dal
Nemcem najslajše nade in je klub liberalnih nemških poslancev v avstrijskem državnem zboru izrekel zahvalo cesarju, da se je podal v središče vseh nemških želja. Naš cesar je imenoval nemškega cesarja II. maršalom avstrijske vojske, nemški cesar je pa odlikoval kneza Fiirstenberga, ki dela pri nas prusko politiko in ki bi rad postal naslednik Korberjev.
V Dalmaciji se je ustanovilo novo hrvatsko politično društvo. Predsednik je dr. Trumbič.
Nemškonacij onalni akademiki so na Dunaju pričeli boj proti katoliškim vseučiliščnikom. Na univerzi so jih dejanski napadli. Več dijakov so zaprli.
V Plznu vlada veliko razburjenje proti Nemčiji, ki je po svoji državni zbornici zvišala colnino na plzensko pivo od 4. na 6 mark z utemeljevanjem, da je to pivo .Luksusartikel". Pričakuje se od avstrijske vlade protikorakov proti nemškim pivom.
Zmaga antisemitov v Parizu. Pretekli teden vršile so se na Francoskem občinske volitve. Stopili so tedaj v boj francoski antise-mitje proti židovski socijalni kliki Dreyfusardov. Dosegli so v Parizu vspehe, da ni dvomiti, da so ti vspehi obsodba pariškega ljudstva nad prijatelji Dreyfusa. V Parizu zabeležujejo antisemiti najznatnejši vspeh. Najvišje večine so dobili v Parizu, na teh tleh revolucije, tisti možje, katere je židovsko časopije blatilo z ..duhovniškimi hlapci“. Pariz je pričel posnemati Dunaj in dolgo ne bo, ko bo pariški občinski zastop v antisemitskih rokah. Z nacionalisti bode šlo tudi 20 izvoljenih konservativcev in 5 takozvanih ..divjakov", ako se torej nacijonalcem posreči pri ožjih volitvah dobiti še 10 sedežev imajo že sedaj antisemitje večino v pariškem obč. zastopu. Andrej Gabršček, pošljite goriško vašo #Sočo“ in njene stare fraze o Ži-dovstvu na pariško razstavo! Hvaležen Vam bode Waldeck - Rousseau in žalostni njegov obraz se bode razjasnil ob BSočinih“ neumnostih. Pripomniti moramo še nekaj. Anarhisti so pred pariškimi volitvami zažgali cerkev Auber-villiersko. Časopisi ministerstva so drugo jutro naznanjali, da je cerkev zažgal cerkovnik, katerega so aretovali, in veliki lepaki so naznanjali, da so ogenj najeli „klerikalci" in da je sam župnik podkupil cerkovnika, da cerkev zažge, da bi mogel vspešno agitovati pri obč. volitvah. Volilci pariški tem lepakom niso verjeli in volili so „duhovniške hlapce", ne da bi se bali, da po liberalnem časopisju radi tega inteligentni Parižani postanejo nakcat „srednjoveško temni". Židovski manever s cerkovnikom se je pokazal res kot podla laž, izmišljena le za židovske agitacijske namene. Značilno pri tem je, da so francoski in ljubljanski lopovi pri sličnih prilikah v izmišljanju sredstev tako blizo vkup. Parižani se sedaj slovesno pripravljajo na vsprejem dunajskih antisemitov, ki se 20. junija odpeljejo obiskat zmagoslavne svoje brate.
Prusko nasilje. Pruska vlada je zaprla poljsko zasebno višjo dekliško šolo, v kateri so se učenke pripravljale k državni skušnji za učiteljice. S tem je zabranjeno Poljakom imeti vzgojiteljice otrok svojega rodu.
V Belgiji sta razpuščeni obe zbornici in nove volitve so razpisane na 27. maja.
V Barceloni so bili veliki nemiri. Dijaki so po ulicah napravili barikade. V Tarasu so ljudje ministra Dato kamenjali.
Iz New Yorka se poroča, da je stričnik Mac Kinleya, predsednika zjedinjenih držav ameriških, kapitan Artur Mac Kinley prestopil h katoliški veri.
Domače novice.
Deželni kulturni svet. Ministerstvo je bilo predložilo kranjskemu deželnemu zboru načrt zakona, s katerim bi se ustanovilo namesto „Kmetijske družbe za Kranjsko" deželno gospodarsko društvo, čegar glava bi bila deželni kulturni svet. S tem je vlada hotela dati trdno podlago razvijajoči se gospodarski organizaciji
kmetov. Pobratima baron Schwegel in dr. Tavčar sta pa namen vlade postavila na glavo in pre delala vladni načrt v strankarske namene, tako da bi kulturni svet ne bil podpora kmetom, ampak podpora kranjske slovensko nemške zveze oz. nemčurstva na Kranjskem. Gospodarska društva katol.- narodne stranke bi pri novem društvu bila izključena in tedaj tudi brez zastopstva v kulturnem svetu, zato bi bilo pa ondi dobro preskrbljeno za celo vrsto nemških zastopnikov, liberalno - narodna stranka bi pa zasedla dež. kulturni svet z zastopniki iz mest in učiteljskega stanu. Po nemškem tekstu zakona bi deželni zbor (in po slovenskem tekstu: deželni odbor!) volil po dva člana izmed kmetijskih poslancev, po dva iz mest in po dva iz veleposestva. Poslanci katol.-narodne stranke bi bili proti temu zakonskemu spačku imeli vpri-zoriti obstrukcijo v zbornici. Izbrali so mehko pot: posl. Po v še je v imenu kluba podal proti zakonu tehtno izjavo in zastopniki kmetov, mej njimi tudi g. deželni glavar pl. Detela, kateri se je pri tej priliki izvrstno držal, so odšli iz zbornice. Brez kmetskih zastopnikov je pod predsedstvom barona Lichtenberga bil sklenjen novi zakon za — kmete. A tudi nekateri slovenski poslanci Tavčarjeve stranke so čutili, da bode ta zakon le kolomaz za nemški voz, zato pa poslanci dr. Majaron, Hribar, Šubic (načelnik kluba) niso glasovali za novi zakon. Čmernega obraza sta obe ekscelenci po sklenjenem zmašilu zapustili zbornico, dr. Tavčar je pa ta teden ukrotil svojo narodno dušo, ko je na Poljanskem ubil divjega petelina. Poslanec Kalan je že v zbornici omenil, da naj nimajo upanja, da bi cesar potrdil novi zakon. Mi bomo o priliki še govorili o deželnem kulturnem svetu, za danes le rečemo: Kmetje se ne štulijo v obrtniške, učiteljske in druge organizacije, notarji imajo svojo zbornico, advokati in učitelji svoja društva, po katerih branijo svoje interese, zato naj se pusti tudi kmitom svoje društvo v prospeh kmetskih stanovskih koristij. To bode menda izprevidel tudi baron Hein ter poljedelskemu ministru odkritosrčno sporočil: kulturni svet je imel pogreb tretjega reda.
Pozor, slovenska društva 1 Dne 5. avgusta bodo štajarski Slovenci priredili na Ponikvi, rojstnem kraju Slomškovem, ob stoletnici rojstva tega velikega dobrotnika in prvoboritelja slovenskega ljudstva, velikansko narodno slavnost. Že sedaj vabijo k tej slavnosti tudi slovenska društva po Kranjskem. Slovenska društva naj se že sedaj pripravljajo, da priredimo 5. avgusta na Ponikvi slavnost celokupnega Slovenstva!
f Ivan Peterca. V Ljubljani je preminol zaslužni član katoliško - narodne stranke g. Ivan Peterca, tvorničar, posestnik in vodja ^Vzajemno podpornega društva", katerega je s svojo delavnostjo in eneržijo povzdignil na odlično mesto denarnih zavodov. Pokojnik je bil star le 47 1., zato je njegova izguba tem občutnejša, ker bi bil lahko še mnogo storil za blagor domovine. Pogreb bode danes ob 5. uri popoludne iz hiše žalosti na Dunajski cesti štev. 51. Naj blagi mož, uzor delavnega slovenskega moža, v miru počiva!
Za .Siidmarkische Bank" se je pričela akcija po nemškem časopisju. Kaj naredi slovenska nesloga proti složnemu nastopu Nemcev v tem oziru? Niti ob takih nemških načrtih se slovenska inteligenca ne povrne preko psovk na „farje“!
Plače pri magistratu in pri „Slaviji“. Piše se nam: V zadnjem času dosegel se je za magistratne uslužbence znaten gmotni vspeh. Najprvo so se regulirale plače uradnikom, potem slugam in končno sedaj še pomožnim uradnikom. Prav je, da so se primerno draginji zvišale plače. Ali čudom se moramo čuditi, da Ivan Hribar uradnikom banke „ Sla vije" kot njih ravnatelj sam ne zboljša plač, ker je itak vse od njega odvisno. Vzrok tiči, mislimo, v tem, da g. I. Hribarju kot ravnatelju banke „Slavije“ nič kaj ni všeč posegati v svoj žep, katerega polni vsako leto s 30.000 kronami. No, z denarji davkoplačevalcev se lažje gospodari, kakor pa s svojim, ker prvega ne zmanjka, druzega je pa kšoda.
Moravški župan g. Toman je dobil nezaupnico od občinskega odbora s tem, da je večina odbornikov odstopila. Seje vsled tega niso mogoče, a kaj se za to briga g. Toman? Vsedel se je na nezaupnico in raz tega častitega se deža hoče vladati moravško občino. Da bi odstopil, ne gre, ker je bolj trde kože.
Shod v Tržiču. Poroča se nam iz Tržiča: Katoliško politično društvo v Ljubljani je sklicalo pri nas na nedeljo 6. t. m. javen shod, ki se je vršil na vrtu gostilne „na Skali". Shod je bil v prvi vrsti namenjen kmetom iz tržiške okolice. Na dnevnem redu so bile: gospodarske razmere, vzlasti zadružništvo. Prišlo je mnogo zavednih mož iz tržiške fare in sosednjih župnij. Iz Ljubljane je prihitel k shodu vlč. g. deželni poslanec in kanonik Kalan. V svojem jedrnatem nad uro trajajočem govoru je poživljal navzoče gospodarje k združevanju, ki je nujna potreba v današnjih dneh, ko preti gospodarski propad od raznih stranij. Ko bi bili kmetje vsaj kakih 20 let preje združeni v gospodarskih zadrugah, bi se jim sedaj ne bilo bati nikakega poloma. Toda pregovor pravi: bolje enkrat, nego nobenkrat. Narisal je nadalje slabe posledice največjega sovražnika ljudskega, liberalizma (militarizem, vedno večji davki i. dr.), ki je ločil človeštvo od Boga in postavil načelo, da se v javnem življenju ni treba postaviti na podlago božje postave. — Kratko je popisal žalostne razmere, ki vladajo že nekaj let v državnem zboru, kjer sedi večina takih poslancev, ki nimajo nič srca za ljudstvo, ki jih je poslalo v zbornico. Ti poslanci, ki ne poznajo kmetskega življenja, ne njegovega trpljenja, raje zapravljajo dragoceni čas s prepiri in drugimi neslanostmi, nego bi pomagali bedi ljudstva. — Tudi v deželnem zboru niso razmere najbolje. Tu je volilni red tako pristrižen, da ne more priti glas volilcev do one veljave, ki bi jo moral imeti. Največja krivica je gotovo ta, da ima 460.000 kmetov 16 poslancev in 96 veleposestnikov 10 poslancev. Zatorej ni upati preje zboljšanja, dokler se ne pomnoži število zastopnikov kmetskega stanu, česar se pa Nemci, ki imajo zvezo z liberalnimi Slovenci, zelo boje. Govornik poživlja navzoče, naj se vsikdar poslužujejo vo lilne pravice, ker je to njih dolžnost, in jim še enkrat priporoča, naj se vedno bolj združujejo, ker le v družbi je moč. Po tem govoru, ki je bil sprejet z navdušenjem, je govoril g. ravnatelj F. Saje vic iz Ljubljane, ki je v daljšem govoru opisoval koristi posojilnic. Nasvetoval je zbranim kmetom, naj ■ tudi oni ustanove v tr-žiškem okraju posojilnico in hranilnico, ki bo brezdvomno vrlo dobro vspevala. Po končanem govoru se je zaključil javni shod, čegar koristi se bodo kmalu pokazale. Že v nedeljo se je v to svrho izbralo nekaj mož, ki se bodo kmalu sešli in vse potrebno ukrenili, da dobimo čim preje potrebno posojilnico.	P.
Pameten nasvet. Vsem Slovencem naj bodo v resno premišljevanje naslednje besede „Slovenca": Naše stremljenje glede zbližanja Hrvatov in Slovencev bodi realno. Ne s frazo, temveč z delom bodemo v tem oziru napredovali. 1.) Učimo se hrvatskega jezika, oziroma Hrvati slovenskega. 2.) Organizujmo našega se ljaka v gospodarskih zadrugah in se glede kooperacije na gospodarskem polju posvetujmo skupno Hrvati in Slovenci. 3.) Ne izgubljajmo časa z razpravami o državnopravnih vprašanjih glede Dalmacije in Bosne in slovenskih dežel, ako se še ne dajo realizovati, temveč se medsebojno spoznavajmo in se v gospodarski organizaciji zbližajmo. Ustvarimo gospodarske in du-ševne vezi med narodom, ki stanuje od južnih Alp tja doli do črnogorskih in srbskih meja, in storili smo za našo bodočnostj več, kakor z učenimi razpravami o naših naravnih in historičnih pravicah. To bi bila po našem mnenju prva naloga za končno rešitev slovensko hrvatskega vprašanja. Na delo tedaj za zje-dinjenje hrvatsko slovenskega naroda!
Organizacija slovenskih županov. Danes -se je vložila prošnja za društvo županov v po-Iitiškera okraju radovljiškem.
Tržaški novi župan. V sobotni seji tržaškega občinskega sveta oziroma dež. zborskih
poslancev je bil izvoljen županom oz. dež. glavarjem dr. Scipijon vitez pl. Sandrinelli, I. podžupanom pa žid dr. M. Luzzatto, II. podžupanom pa Edgar Rascovich, znani renegat, ki škili, misli in dela za blaženo Italijo.
Boj Slovencev z nemškim kapitalom. Sodišče ni registriralo pravil celjske slovenske zadruge „Merkur", katere se vsi nemški celjski trgovci boje in proti kateri je svoj čas zabavljal tudi dr. Tavčar. „Merkur“ se pa vender le otvori kot trgovinska firma. Prostori so dodelani in blaga ima že dovolj. Bog daj srečo veleva-žnemu podjetju!
Slovenske predstave ob meji. Slovenska predstava v Mariboru bode zopet jutri. nBralno in pevsko društvo Maribor" bode igralo „Poži-galčevo hči." — Čitalnica v Brežicah priredi jutri burko „Tat v mlinu".
Drobne novice. Knezonadškofom solno-graškim je bil izvoljen pom škof Janez Katsch-thaler. Knezonadškof je star 68 let. — Šestletnega brata ustrelil je v glavo pri Bajtih v Kanalski Idriji 121eten deček. — Tovarna za sladkor na Primorskem se namerava ustanoviti v Červinjanu.
— Štajarski Nemci se v znani svoji pravičuosti silno upirajo, da bi postal v Gradcu višji državni pravdnik mož, zmožen slovenskega jezika.
— Celjski župan je zopet postal znani Stiger, podžupan pa Rakusch. — Medveda so ustrelili lovci kneza Wmdischgraetza v kamniški Bistrici.
— Letos bode v duhovnike posvečenih 5 Slovencev iz celovškega bogoslovja. — Gosp. Okič, urednik „Kneipp Bliitter" v Worishofenu, slovenski rojak, bode pričel izdajati slovenski „Kneippov list". — Na posestvu g. Arsenga v Slov. Bistrici so odkrili bogate žile premoga. Neka belgijska družba bode ondi kopala premog.
— Ljubljanska tvrdka Vidic & Comp je kupila Motonijevo opekarno in zemljišče v Zilski Bistrici.
Krakovska rokovnjaška obsojena. Znano Marijo Lavriho „Tondlnovo“ iz Kladeznih ulic št. 4 v Krakovem je obsodilo ljubljansko sodišče v 4mesečno ostro ječo s postom vsakih 14 dnij. Ukradla je neštete reči, kakor srebrnih žlic in drugih pripravnih rečij; imela je celo ponarejene ključe. Neko delavko je ogoljufala za 30 K. Vsakovrstnih tatvin je bila obdolžena, za katere niso vedeli ,kdo je bil, in tako je sodnik na podlagi teh tatvin in goljufij obsodil to jako nevarno tatico v zgoraj omenjeno kazen.
Velik požar je nastal dne 6. t. m. pri Pavlu Povšetu na Žebniku pri Radečah ter mu v kratkem času vpepehl hišo in gospodarsko poslopje. Ljudje so bili toliko zbegani, da na rešitev pohištva nihče mislil ni. Ko so bila poslopja že vsa v ognju, došel je obče spoštovani g. J. Ravnikar ml. na lice mesta, ter s svojim pogumnim obnašanjem in uzornim poveljstvom dovedel ljudi do tolikega poguma in vstrajnosti, da so prizadetemu rešili živež, živino in pohištvo. Vsa čast mu! Radeško gasilno društvo je pa ta dan praznovalo, kajti niti eden gasilec ni bil pri požaru. Pa, kdo bi jim zameril, saj je bila ta dan nedelja!
Nagle smrti je umrl v Trstu dne 3. maja g. Valentin Demšar, avstro-ogerski konzul v Solinu. Zadnje dni se je mudil v svojem rojstnem kraju v Poljanah. V Trstu je obiskal svoje sorodnike, kjer ga, je že pre bolehnega, prehitela smrt v 64. letu starosti, Svetila mu večna luč!
Lurško Mater Božjo pod Rožnikom, na
kateri se je izvršilo bogoskrunstvo, kakor smo poročali, in katero je popravil kipar g. Rovšek, je minolo nedeljo ob navzočnosti neštevilnega ljudstva vnovič blagoslovil frančiškanski župnik gosp. P. Hugolin Sattner. Proti bogoskruncema Kvasu in Škrlju se bo sodnjiska razprava vršila v sredo teden dopoludne pred ljubljanskim deželnim sodiščem.
Celje. Dr. Janez Stepischnegg, Wolfov tast, zapusti Celje in se naseli v Celovcu.
Roparji so obiskali trg Pilštajn na Šta-jarskem. Prišli so najbrže čez Sotlo s Hrvaškega. Poskušali so brezvspešno, da bi vlomili v župnišče, ter potem pri poštarju in trgovcu Matevžu Zupančiču, na obeh krajih so bili prepodeni. V bližnji vasi Lesični so iz neke prodajalnice od-
nekem rokopisu dunajske dvorne knjižnice. Potem kritikuje prof. Seidl Članek dr. Kramarja o „Terra rossa* in precej nato v drugem članku ravnatelj dr. Kramar temeljito potolče prof. Seidla, očitajoč mu povrSnost in nevednost. Na koncu F. S. obširno ocenjuje več nemških publikacij o kranjskem domoznanstvu.
nesli precej blaga Poskušali so še pri večih hišah in vse kaže, da je moralo biti več oseb.
Sodijo, da so bili to najbrže kaki hrvatski cigani.
Slovanski časnikarski kongres bode letos mpseca decembra v Dubrovniku.
Iz trgovskih krogov se nam piše: Načelstvo gremija trgovcev v Ljubljani se je jako
trudilo, da so bile prodajalne med pogrebom i	Ro7riA	ctvaPI
g. Mahra, lastnika nemške trgovske šole, zaprte.	naglic	divan.
Da se pa gremij za nedeljski počitek trgovskih	Zopet	rituelni	umor?	Poročali	smo,	da	je
nastavljencev popolnoma nič ne zanima, je ob bil na zelo skrivnosten način umorjen v Konitzu žalovanja vredno, kajti sedaj ima vsak najnižji na Pruskem 18letni gimnazijec Winter. Prijeli stan nedeljski počitek, le trgovina, katera hoče so nekega juda z imenom Izraelski, ki se sicer biti „napredna* — je pri tem nazadnja!	izgovarja, da onega dne, ko se je zvršil umor,
"novo godbo v Ljubljani je sestavilo tu- ni šel iz hiše, čemur pa oporeka njegova žena. kajšnje ognjegasno društvo. V nedeljo je godba	Ljudje so ga videli iti z vrečo, a on ne more
prvikrat se pokazala na cesti. Vpoštevaje kratko	točno povedati, kaj je nosil v vreči. Ostanke
dobo, v kateri so se večinoma mladi fantje iz- umorjenega Winterja, ki je bil razrezan na kose, učili godal, moramo reči, da je še precej dobro So našli raztresene po okolici mesta Konitz. Dona stopila. Kar pa daje godbi posebno vrednost, kazano je po berolinskem, nalašč tja poslanem je »bandafirar* Baraga. Sedaj mu kupujejo veščaku, da je bila iz mrtvega trupla iztočena konja, ker če hodi po tleh, zakrije s svojo ob- Vsa kri in da je bila mladeniču odrezana glava, sežnostjo vso prvo vrsto godcev.	predno je bil razrezan na kose. Neka judovska
Osebne vesti. Umrl je v Ljubljani vodja	družina je obdolžena, da se je izražala, da Wintra
trgovske šole ces. svetnik Ferdinand Mahr. Bil	ne čaka nič dobrega. Ti judje svoje izpoje občespoštovan. — Pri usmiljenih bratih v	vedbe nočejo izreči pod prisego, toda dve drugi
Št. Vidu na Koroškem pa je umrl dekan šmo-	priči sta izrekli to pod prisego. Prijeli so tudi
horski monsignor Jožef F r i c. — V nunskem	nekega Žida Klebsa, židovski klavec Moric Luchs
samostanu v Škofji Loki je umrla č. g. M. Te-	je ušel iz Konitza, da ga ne bi mogli zaslišati,
režija Jalen, ki je kot učiteljica redovnica	Vlada je razpisala nagrado 20.000 mark onemu,
delovala nad 401et. Dalje je umrl tudi g. Karol	ki odkrije krivca groznega umora, državni
Z or 6, slovenski Salezijanec. — Poštna kontro-	pravnik tudi sam razpisuje v isti namen 6000
lorja sta postala gg Jernej Grošelj in Leopold	mark, neki drugi meščan pa je tudi v ta namen
Verhovec. — Sodni pristav dr. Štefan Kraut	| razpisal 10000 mark. Železniški uradnik Dressler
Vezuv je pričel bljuvati s toliko silo, da se lava že davno ni izlivala v toliki množini. Prebivalci mest okolu Vezuva so v silnem strahu.
je imenovan okrajnim sodnikom v Logatcu.
Prvi maj v Gradcu. Kako razumejo svobodno voljo nekateri »sodrugi*, pokazali so dne 1. maj* v Gradcu. 400 kovinskih delavcev je
je povedal, da sta bila nekaj časa pred umorom v Konitzu rabin Rosenbaum in trgovec Jonas. Ta dva sta bila nagloma zaslišana, a nista izpovedala jasno, kaj sta delala v Konitzu. Nju-
Najnovejše vesti.
Javen ljudski shod priredi jutri ob 3. uri popoludne »Slov. katol. delavsko društvo* v Sostrem pred cerkvijo.
» Slovenska krščansko - sooijalna zveza”
vabi tem potom svoje člane k pogrebu g. Ivana Peterce, ki bode danes ob 5. uri popoludne. Društvo se pogreba udeleži z zastavo.
Dunaj. Cesar ni vsprejel demisije češkega ministra Rezeka.
Pariz. Za ožje občinske volitve so se proti antisemitom združili republikanci, socijalni de-mokratje in židje.
v
Na SpanBkem so se v raznih mestih primerile demonstracije. Orožniki so morali streljati. Minister Selvilla bode skoro gotovo odstopil.
Vojna v južni Afriki. Angleški general Roberts naznanja, da so Angleži prekoračili reko Zand in da se jim Buri brezvspešno ustavljajo. General French se je združil z Robertsom, divizija generala Brabanta pa z armado generala Rundle. Jeden del Angležev je zasedel Winburg, kjer je bilo že nedavno središče burske armade in sedež oranjske vlade. Mafeking nikakor še ni prišel Angležem v roke. Roberts bi silno rad postal zanimiva oseba, zato je brzojavil, da je odkril atentat proti svoji osebi. Buri so zapustili Ladybrand. Svoj tabor so Buri premestili v Clocolan. Zasedli so baje ugodne pozicije ob jrelasu Mequatling. Generala Rundle in Brabant čuvata ceste v Winburg in Ladybrand.
prišlo ropotat pred Platzerjevo delavnico, ker iz	jine izjave se križajo, zato so ju zaprli. Razbur-
te delavnice delavci niso hoteli 1. maja krasti	jenost mej ljudstvom je velikanska. Orožništvo
dragocenega časa sebi in gospodarju in na ljubo	so morali pomnožiti,
socijalnn - demokratskima vodjema. Ko se je	Hugon	Badalič.	Znani	hrvatski	pesnik,	li-
mladi Platzer pokazal iz delavnice, so padli so-	terat, pisatelj in učenjak, ravnatelj Hugon Ba-
drugi po njem in ga pritisnili ob steno. Mlada	dalič je bil v ponedeljek v Zagrebu pokopan,
žena je v strahu priletela za njim, a sodrugi so	Nagrobni govor je imel dr. F. Harambašič. Ba-
po ženski padli z nožmi. Stari Platzer se je	daličevo delovanje se je začelo 1. 1874. v hrvat-
vrgel mej suroveže in jim iztrgal žrtvi. Zato | skem literarnem časopisu »Viencu*. Blag mu
so mu zgubitelji svobode pobili 12 šip, jeden pa se je vkral v hišo in v kuhinji napal ženo starega Platzerja. Kako prijetno bi bilo, s takimi ljudmi živeti v svobodni socijalno-demokratski državi!
Za slovenščino. Poštno ravnateljstvo v Trstu je izdalo okrožnico na podrejene urade, v kateri zahteva zaznanila, v katerem jeziku so sestavljeni pečati, napisi, itd. Tudi dež. fin. ravnateljstvo je izdalo isti odlok. Laški listi zabavljajo.
O Aškercu je tudi „Sočaa prišla do prepričanja, da v njem ni dramatika. O njegovih najnovejših dramah pravi: »Tri drame, ki so obogatile slovensko dramsko književnost po številu, po kakovosti seveda nikakor ne, kajti prinesle niso niti jedne nove ideje, niti jedne nove misli." Ali je »Soča* tudi uničevalka »poštenih literatov*?
spomin!
Požar v Ottavi. Ta slavni grad Kanade je postal skoro ves žrtev plamena. Deset tisoč ljudij je ostalo brez strehe. Samo materijal to varniški, ki je zgorel, je vreden 10 milijonov do larjev. Požar se je raztezal na pet milj daljave Angleži pravijo, da so Ottavo zažgali Irci, ker je iz Ottave odšlo mnogo prostovoljcev na boj proti Burom.
Lakota v Indiji je grozna. Celo živini ni majo dati potrebne hrane. V okrožju Bombaya je od 1,300000 glav živine poginilo 1 milijon Ljudje mro za kugo, kar jih pa ostane pri živ ljenju, trpe silno lakoto. In angleška vlada isti hip trosi milijarde za prelivanje nedolžne krvi v Južni Afriki, namestu da bi v Indiji dala kruha ljudem, ki so toli »srečni*, da so pod njenim varstvom.
Zamorcem roke odsekaval je neki belgijski častnik v državi Kongo. To zverinsko kazen je v belgijski zbornici razkril poslanec Lorand in povedal, da je dotični častnik odsekal roke nad »Izvestja Muzejskega društva* obsegajo I 1300 zamorcem. Zunanji minister Favereou ni v 2. sešitku posebno izvrstno tvarino. V. Steska mogel na to ničesar odgovoriti, podaje obširno zgodovino ljubljanske .Akade	Nagajiv	jetničar	se	je	neprostovoljno	po-
mije delavnih mož*, S. Rutar opisuje »Ajdovski slovil od genevske jetnišnice, v kateri je zaprt zid pri Vrhniki*, M. Sitar »Dve stari cerkvi Lucheni. Ravnatelj Perin mu je odpovedal službo, sv. Petra na Kranjskem* in A. Koblar jei zbral ker sta oni dan vsled ječarjeve nepaznosti ušla po arhivih zanimive podatke o starih kopališčih dva kaznjenca. Da je ječar ravnatelju pred od-na Kranjskem. Dalje objavlja A. K. dve času hodom jedno zagodel, pustil je zadnji večer svoje primerni črtici »Grofinja Ana Katarina Zrinjska | službe odprta vsa vrata ječ in izhodov. Čez noč
Književnost.
in ljubljanske klariseJ ter »Plače kranjskih deželnih uradnikov in uslužbencev 1. 1730*, P. Walter Šmid pa podatke o rodovini »Paul pl. Nagerschigg. — Prijateljem domače zgodovine »Izvestja* toplo priporočamo.
»Mittheilungen des Museal - Vereines fiir Krain“, II. und III. Heft, so tudi izšle ta teden. Odlikujejo se s tem, da so jih spisali zopet sami Slovenci. Vsebina je tehtna. Fr. Kom a tar podaje regeste listin bistrskega samostana po
bi bili kaznjenci lahko prišli na svež zrak in bi se bil celo Lucheni poslužil priložnosti, a neki kaznjenec je bil toliko »pošten*, da je tekel povedat ravnatelju, kako presenečenje se mu pripravlja, in tako se odslovljeni ječar ni mogel veseliti vspeha svoje nagajivosti.
Električno razsvetljavo dobi letos mesto Waidhofen, ki je znamenito letovišče. Električna luč bode po ceni, ker se bode vodna moč do bila na reki Ibbsi poleg mesta.
GLASNIK.
Socijalna demokracija polaga račune!
Socijalna demokracija je položila račun o denarju za stavkujoče delavce na Češkem. Prisiljena je bila v to, ker pritisk časopisja v ta namen ni bil neznaten. Dosedaj socijalna demokracija o svojih fondih ni polagala računov. Prav bi bilo, da vsaj tak račun, kakršnega je položila o denarju za stavke, položi delavcem tudi o vsem, kar dobiva od žuljavih rok. Seve, bilo bi ji priporočati večje jasnosti, kakor je pa v računu, pri katerem naj se tudi mi. nekoliko pomudimo, če bode tudi Kristan vpil v kazini: »Kaj brigajo krščanske socijalce naši računi!*
Oglejmo si račune:
V	računu za Ostrovo-Karvin je zabeleženo za referente, ki so govorili v ondotnih zborovanjih, 1654 kron 34 vin. Za delegate takozvanih rudarskih komisij t. zv. „Gewerkschaftscomission“, ki prav za prav niso imele opravila v okrožju stavke, se je dalo 1677 kron 82 vin., za zborovanja zadružnih delegatov 626 kron. 60 vin. porti, brzojavi in telefonske pristojbine 550 kron 96 vin. in poleg tega je še pod naslovom »agitacija* znesek 2392 kron 09 vin. Za kako »agitacijo* je bil pač porabljen ta znesek? Vodstvo molči. Iz zgorajšnjega računa se vidi, da so posebej zabeleženi izdatki za vse možne stroke agitacije, celo za zborovanja, zato si je težko misliti, kaka bi bila agitacija, ki je brez druge opombe v računu samo z 2392 kronami 19 vin. Za kake brzojavke in telefonske pristojbine se je porabilo 550 kron 96 vinarjev? Morda vender ne za dr. Adlerjevo »Arbeiter Zeitung*? Škandal bi bil, ko bi socijalna demokracija denar, ki je bil določen samo za podporo stavkujočih, porabljala za poroče-vanje »Arbeiter Zeitungi!*
V	izkazu za severno • zahodni češki revier je zabeleženo pod točko »dijete in vožnje*
3 837 kron 46 vinarjev, telefonskih pristojbin 203 kron 80 vinarjev, brzojavi 73 kron 63 vin. Ali so prejeli stavkujoči dijet 3837 kron 46 vin. ali so stavkujoči to svoto zavozili? Značilno je, da za zborovanja, kancelijske potrebščine, ki igrajo v izkazu za Ostrovo-Karvin ulogo s
600 kronami 56 vin., ni v tem izkazu nobene svoteH
V izkazu za Falkenavo so dijete za delegate naznanjene s 542 kronami 90 vin., „agitacija" s 342 kronami 90 vin. in poleg tega Se »Razne in agitacijske potrebščine »332 kron 84 vin. Tako je samo v tem okraju »agitacija0 požrla 600 K. podpornega denarja. Zakaj so pač izdatki za agitacijo tu naznanjeni v dveh točkah? Tudi točka »razno0 z 221 kronami 03 vin. v izkazu za Niršavo bi potrebovala pojasnila!
Ako vse ravnokar omenjene svote seštejemo, dobimo svoto 12.456 kron 27 vinarjev, ki je došla izključno samo za podporo stradajočim stavkujočim de lavcem, ki se je porabila za vse druge najrazličnejše stvari, ako so sploh podatki v računu resnični in ako stavkujoči rudarji ne bodo imeli proti predloženemu računu marsikaterih drugih pomislekov in dvomov. V računih ni zabeleženo onih 8000 kron, katere so za pravno varstvo poleg podpor snedli soc. dem. židovski advokati, dasi sta se delavcem onudila dva češka advokata, da jim v bedi dasta pravno varstvo zastonj. A delavcem so se zdeli Židje slajših besedij! Da je v te račune nujno potrebno podrezati, je dokaz račun za Kladno, ki pa ima v izdatkih samo podpore stavkujočim delavcem in niti jedne točke ne za dijete, vožnje, brzojave, telefon, zborovanje delegatov i. t. d.
Delavci, ki hočejo videti, naj ne poslušajo samo praznih fraz socialnodemokratskih voditeljev, ki se od delavskih žuljev rede in žive, ampak poslušajo naj tudi glasove iz tabora, ki je tudi delavski tabor, v katerem se pa ni še nobenega delavcev ogoljufalo za trdo prislužene krajcarje. Socijalni demokratje naj pometajo pred svojim pragom, predno se s psovkami spravljajo na krščanske socijalce! Delavci, sodite brez predstodkov in spoznali bodete kje je nesebična skrb za delavca!
Ustnica uredništva. P. v Trstu : Uredništvo mora vedeti ime dopisnikovo. — Čemšenik: Prvi del je za >Danico«, glede druzega dela pa bi stvar dopisi ne pospešili. Delo je na mestu! — Dopisnikom se priporočamo za dopis el
Ces. kr. avstrijske ^||§r državne železnice.
Izvod iz voznega reda
veljaven od dne 1. maja 1900. leta.
Proga čez Trbiž. Odhod iz Ljubljane juž. kolodvor. Ob 12. uri 6 m. po noči osobni vlak v Trbiž. — Ob 7. uri 17 m. zjutraj. — Ob 11. uri 61 m. dopoludne.
Ob 4. uri 6 m. popoludne. Ob 7. uri 9 m. zvečer osebni vlak v Jesenice.
Proga iz Trbiža. Prihod v Ljubljano južni kolodvor. Ob 6. uri 16 m. zjutraj osobni vlak iz Trbiža. — Ob 7. uri 45 min. zjutraj osobni vlak iz Trbiža. — Ob 11. uri 16. m. dopoludne osobni vlak. — Ob 4. uri 38 m. popoludne. — Ob 8. uri 61 min. zvečer.
Proga v Novo Mesto in Kočevje. Osobni vlaki: Ob 6. uri 54 min. zjutraj, ob 1. uri 5 min. popoludne, ob 6. uri 65 min. zvečer.
Proga iz Novega Mesta in Kočevja. Osobni vlaki: Ob 8. uri 21 min. zjutraj, ob 2. uri 32 min. popoludne in ob 8. uri 48. min. zvečer.
Odhod iz Ljubljane, državni kolodvor v Kamnik. Ob 7. uri 28 min. zjutraj, ob 2. uri 5 min. popoludne, ob 6. uri 50 min. in ob 10. uri 26 min. zvečer, poslednji vlak le ob nedeljah in praznikih.
Prihod v Ljubljano, državni kolodvor, iz Kamnika. Ob 6. uri 49 min. zjutraj, ob 11. uri 6 min. dopoludne, ob 6. uri 10 min. in ob 9. uri 55 min. zvečer, poslednji vlak le ob nedeljah in praznikih.	(1)
Najvecji izbor.
Rc£/:i |i
dJ e J	Q
2	J
A ■	m/,
ii
/	--	/	-g	\
suao sfziufefg	v_	i’
isif
eo o
c/a
5 ©
»3
cs
9 *
■ g
3 fs
s s
Lepo stanovanje
s krasnim razgledom se odda s 1. avgustom v Gradišču št. 15. — Stanovanje ima tri sobe, kuhinjo in shrambo za jedila. 22 (1-1)
i
iispi« 'fpC.
v. v. v.
Slovenci pozor!
Zahtevajte povsod			!'X*Xv!v!v'tv		
	vf	nogavice, rokavice,			
jopiče in vse vrste					
pletenin iz
D. ffribar-jeve
minimumu
Jo domače blago je trpežno, eeno in se bosa z vsakim drugim izdelkom bodisi katerekoli konkurence.
m mm
!l
j:
i!
v.v
Slovenski trgovce.
„Slovenski List“ se prodaja v Brusovi (Šte-fetovi) prodajalnici pred Škofijo in pri g Podrekarju na sv. Jakoba trgu. Številka po 14 h.
Letovičarjem!
V župnišču na Dobrovi pri Ljubljani se dve čisto prenovljeni sobi z lepim razgledom za to poletje v najem oddasti. — Vožna pošta v Ljubljano vsaki dan. 21 (3-1)
ooocooooooccoooooooooooooooooooooo
Domača umetnost! • nAmaiia »motnnoti v
Domača umetnost!
Podobarski in pozlatarski atelje
Andrej Rovšek
v Ljubljani Kolodvorske ulice št 22
v hiši gospč Wessner-jeve
se priporoča prečastiti duhovščini in cerkvenim predstojništvom v naročila za izvrševanje vsakovrstnih, strogo po umetnostnih načelih izgotovljenih lesenih oltarjev v raznih slogih, kipov in svetniških soh od kamena, marmorja, gipsa ali lesa itd.
0
o
o
o
o
o
10 (10)	Priznalno	pismo:
Blagorodni gospod! Altar presv. Trojice, katerega ste naredili za tukajšnjo župno cerkev, je pravi umotvor ter kaže, ne samo v celoti, temveč tudi v svojih posameznih delih lepo pravilnost, solidnost in trpežnost. Na opazovalca napravlja izvanredno prijeten utis in hvali svojega mojstra. Vsled lega Vam izrekam svojo popolno zadovoljnost in zahvalo ter si štejem v dolžnost, da Vas svojim sobratom kar najtoplejše priporočam za podobno delo.
Z odličnim spoštovanjem Vam udani
Martin Poljak, Ajdovec, 20. okt. 1899.	župnik
A&odbini Fran Peterca in Karol Pollak naznanjata s potrtim srcem, da je iskreno ljubljeni sin, brat, svak in stric, gospod
Ivan Peterca,
posestnik, tvorničar in vodja Vzajemnopodpornega društva,
sinoči ob pol 7. uri v starosti 47 let, previden s sv. zakramenti, mirno v Gospodu zaspal.
Pogreb predragega rajnika bode v soboto, dne 12. maja, ob 5. uri popoldne iz hiše žalosti na Dunajski cesti št. 41.
Sv. maše zadušnice se bodo darovale v frančiškanski cerkvi.
Pokojnika priporočamo v blag spomin.
V Ljubljani, dne II. maja 1900.
Narodna trpina z delikatesami
s pivom, raznimi vini itd.
se je otvorila 21. aprila
na Dvorskem trgu št. 3, pod „Narodno kavarnou.
Oprava in slikarij‘e izvedene so v secesijonistiškem slogu.
Za dobra in vedno sveža jedila ter pijače se bode vestno skrbelo, -s Cene zmerne,
Za mnogobrojen obisk se priporoča z zagotovilom točne in reelne potrežbe
Fran Krapež.
18 (3-3)
z odličnim spoštovanjem
Odgovorni urednik: Svitoslav Breskvar Izdajatelj: Konzoroij .Slovenskega Lista0. Tisek J. Blasnika naslednikov v Ljubljani.