AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN IN LANGUAGE ONLY
SLOVENIAN JIORN1NO DAILY NEWSPAPER
CLEVELAND 3, 0., THURSDAY MORNING/FEBRUARY 15. 1945
LETO XLVIII—VOL. XLVIII
Njegov osebni svetovalec Rcsenmar? je že na potu tje, poročajo.
No, zdaj pa že lahko pridejo k mizi
Zdaj, ko so "veliki trije" odločili usodo malih narodov, bodo pa že smeli priti ■m Jcov\fer^nco Združenih narodov, ki se bo vršila v San Franciscu na 25. aprila. Seveda, besede bodo imeli prav toliko, kot so jo imeli dozdaj — nič. 0, pač! Smeli si bodo vzeti vlade, določene v Moskvi in Londonu. Srečni ljudje!
Vesela vest
Vile rojenice so obiskale družino Mr. in Mrs. Anthony Ba-bich iz 1140 E. 76. St: Mati in dete se dobro počutita v Woman's bolnišnici. Mrs. Cukajne iz 7511 Cornelia Ave. je tako postala že četrtič stara mama. čestitke!
Razne vesti od naiih borcev v službi Sirica Sama
Novi uradniki
Uradniki Slovenskega demokratskega kluba, Euclid, O. so za letos sledeči: Predsednik Andy Jerman, podpredsednik Anton Sternad, tajnik Michael Boleh, 22571 Ivan Ave., blagajnik Frank Smaltz, zapisnikar John Ga.br en j a; nadzorniki: John Kinkopf, John Robich, Louis Zgonc.
Devetnajsta obletnica
V	soboto 17. februarja ob osmih bo darovana v cerkvi sv. Pavla na 40. cesti maša za pokojno Ano Jadrich v spomin 19. obletnice njene smrti.
Maša za 30 dnevnico
V	soboto ob 6:30 bo darovana v cerkvi Marije Vnebovzete maša za pokojno Jennnie Dfebevec ob priliki 30 dnevnice.
kje v Belgiji, kamor je bil poslan lanskega septembra.
Naj nesrečni slovenski mladenič mirno počiva tam na daljnem Pacifiku, preostalim pa izrekamo iskreno sožalje. sns
Po 35 mesecih neprestane
službe kot vojaška bolničarka na Novi Gvineji, je prišla domov 'Anna Vidensek, ki ima vojaški čin poročnika I. reda. Anna je hčerka poznane trgovske družine Mr. in Mrs. John Vidensek iz 18436 Lake Shore Blvd. Na potu domov je prevozila nič manj kot 16,000 milj vožnje po morju in je potrebovala 50 dni, da je dospela domov. Ladja se je ustavila tudi v več krajih v Južni Ameriki. Domov je prišla zdrava in vesela in hudi časi po pacifičnih džunglah in na dolgem potovanju ji niso prav nič škodili. Ko je pa stopila na trdna domača tla, ji je spodletelo na ledenih tleh in zlomila si je nogo v členku. Zdaj se zdravi v Crile vojaški bolnišnici. Kaj ni to smola? Dopusta je dobila šest tednov, katere bo pa morala menda večinoma prebiti v bolnišnici. Upamo pa, da poškodba ne bo pustila zlih posledic in da bo preživela mnogo veselih uric pri ljubljenih starših, ki so jo tako težko pričakovali.
Kupujte vojne bonde!
Sprememba seje
Društvo sv. Cirila in Metoda št. 18 SDZ bo imelo vnaprej svoje mesečne seje v uradu SDZ na 6403 St. Clair Ave. Prihodnja seja bo v soboto 17. februarja ob 7:30 zvečer istotam.
Za društveno blagajno
Društvo Euclid št. 29 SDZ bo imelo v soboto ob sedmih-zvečer card party v prid društveni blagajni. člani in prijatelji so prijazno vabljeni.
Ne odlaiajte!
Nabavite si BESEDNJAK DR. KERNA
dokler je še zaloga. Naročite ga lahko v naši upravi. Pošljemo tudi po pošti, če pošljete $5.00. Naslov:
Ameriška Domovina 6117 St. Clair Ave. . Cleveland 3, O.
topojmo
vojne
SONDE
>
PMXE


AMERICAN HOME
E 7
broJe, če veste
iS86 P°r°ča, da via-. mestih po vsakem velika in ži-Ti*ti, ki se nam-iSlu£aj° t6r tem do-ter • ' Poiščejo obleko !ikif! odvzamejo razne «Te Zej0 identiteto ubi-ier Potem prodajo
, sdo, onim- ki bi bili
& Ve.T am ali proglašeni
ižiii »a -a način J'e danes pO(j , Us?če dezerterjev, *8tapa J?1™ imenom, do-, J pil ,,h;;.kl J'ih išče ,misli, j * Ub;tl Po bombah.
y A	^ >jc
\ uiS?" (i2govori:
T« div; raneozi za ne-' :t0 Z1 Pies. Francozi soj
Ni/.i0 iz latinske j tljq '. ki pomeni: če-i *ve2elma toreJ s plesom
pi«ki .. *
•i!ično VlJatičarji, ki jim jotisld, ^ovarjati razne Siiotu letal z njih pra-i ^itne®0 Jlh Prekrstili v mer. "a fantov in deklet. |[97rp ^ je japonski ' isakj lQny je bojno leta-
* . ^iški
o2(1 av'Jatičarji se po. taw ameriške iznajd-tarfo "Mogoča najti so-Ha)i'^Ppav isto zalcri-
l Vjk. Niiig.
C ^ °eromen črv,
kPoVz J° 12 palcev- 1
dal^Jo .napravija
'»želni- k lahko alu ; f ' ' i	* J.
falni A
e, kj Avstraliji živi ne.
hi na;ibo!'i P1"1' :
0ij]tJe dobe. Ne	]
'1 n eke' ne obdeluje	« °eue Poseduje
razen	i
% °mače živali.	i
•j sl»l * ] lzHttijj 0 Ponašanje <
l ' ''mA^: ženska vo- 3
i ^isteni ,civilni vojni v
)i 1 Hi 2budJ® bil tako pre-
: aVohun J n°bene pozor-
? v'n0 ':a Je imela nam-
kt ie V^f°PiČnimi riba"
'	fla sv°jim vo-
n° nov? m sporočiti K ^ je dela v iz-
ten P0S0d> PQl" ' po tern ,S0 Plavale ma-kako visoko je I koliko razmetavalo v vodi,
N i- i bi'. 1 ;ie "slučaj-
■ 0r°či]a V oknu' zve", % * '
S	in to'
P vetsn aza'i» da ne V* >ke »»ovne ■ Obojne, pa s0 da so pred sko ^.^?18kali in od-0pljo te pogod.
ri -1e v Rusi-b ^t, 1 vsakega de- 1
w v tovarni'iv
'teh ' ak delavec. PV sodišče, kjer J * % smrt.
telili% c S vfe prebival- !
Ke>^jenja v Si-I
Kr e ob Vo1" Seca-jJ
|fttSove mele v b0-
k ^ v Sibiriji, • a za 100,000,-^
! c
kupujte1 n«>nke. 1 j
Razjarjene ženske zdaj ; zaftfevajo, da se od-;; slrani nevarno tovarno
i_! Včeraj je prišlo kakih 40
0	žensk v mestno hišo, kjer so žagi htevale od župana, da stori po-.jtrebne korake, da se odstrani 31 National Smelting Co. iz Kuhl-ii man Ave, pri N. Y. C. železnici, j "Ali se preseli tovarna, ali se 5 pa preselimo mi," so izjavile
matere, katere je eksplozija zad-J njo nedeljo silno oplašila. Mno-([ go šip je popokalo, omet v hišah je odstopil in hiše so zrahljane v temeljih vsled eksplozije. . Mestni odbornik Prince je ob-.. ljubil, da se bo sestal v kratkem ,jz vojaškimi oblastmi, za katere , dela tovarna, da se najde kak j izhod iz tega.
PO KLETVICAH STA SE SPOZNALA
Guam. — Ameriški marin Pfc. Howard Norton, pripove-
1	duje o čudnem slučaju. Neke temne noči, ko sta ždela s tovarišem v strelskem jarku, se je na-enkrat zvalil k njima japonski ' vojak, ki ni jarka videl. Vsi tri- ,
i je so si bili v trenutku v laseh. Toda v temi niso drug drugega ( ločili in kmalu sta obdelavala ; ameriška vojaka drug drugega, Japonec je pa skočil iz jarka. -Po par krepkih ameriških klet- ( vicah sta pa marina pronašla { zmoto, pograbila za svoji puški j in usmodila za bežečim Japon- j cem. Pogodila sta ga in si po- A tem bunke še dolgo drug drugemu-očitala.
-o-
Mr. in Mrs. John Medves, 1121 E. 66 St., sta dobila od vojnega oddelka žalostno spo-ročilo, da je bil njun |ig§V|v mlajši sin Pvt. Ray-SEisjif mond F. Medves ubit j	na 29. januarja. Na-
daljno pojasnilo je povedalo, da je bil ubit pri razstrelbi na Guadalcanalu. Tam se je nahajal ves čas, odkar je bil poslan čez morje. V armado je bil klican 16. februarja 1943, čez morje je bil poslan pa v januarju lanskega let&. Hodil je v šolo sv. Vida in je potem delal pri National Carbon Co.
Starejši sin družine, Pvt. John Medves, se nahaja pa ne-
ROOSEVELT
JE AL! 10
i ..............
ROOSEVELT BO BAJE OBISKAL PAPEŽA
J Pariz, 14. feb. — Samuel Ro-! senman je odletel danes z avijo-nom v Rim, kjer se bo, kot se ' trdi z verjetnih poročil, posvetoval s predsednikom Roosevel-tom. Rosenman je posebni svetovalec predsednika.
Pričakuje se tudi z vso gotovostjo, da bo Mr. Roosevelt obiskal papeža, nakar bo obiskal razne druge kraje po Italiji, predvsem razdejana mesta.
Najbrže bo prišel Mr. Roosevelt tudi v Francijo, kjer že pripravljajo vse potrebno za njegov sprejem, tako pri francoski vladi kot v ameriškem glavnem stanu. Iz Amerike so dospeli v Pariz že časnikarski poročevalci, katerim bo predsednik razložil položaj, politični in vojaški.
Vse to se pa lahko spremeni, če se predsednik ne bo počutil : dobro in če je bila konferenca na Krimu zanj pi'eveč naporna. : Dozdaj trdijo poročila, da je Mr. 1 Roosevelt^ pri najboljšem .zdravju.
-o--!
Smrt v Ambridge, Pa. i
V Ambridge, Pa. so našli vče- i raj zjutraj mrtvega v postelji i Franka Rosenberger. Družina stanuje na 140 Park Rd. Star je bil 56 let in doma od šmihela na Dolenjskem. Zapušča soprogo, po domače Koroška Mary, si- j na in hčer, v Clevelandu pa so- j rodnike. Pogreb se bo vršil v ] soboto dopoldne.	^
Zavezniki prodirajo na Porurje okrog utrdb
tasvka vohuna sfa
bila obsojena v smrl
New York, —i William Cole-paugh in Eric Ginipel, katera je pripeljala nemška podmornica c na ameriško obrežje, da bosta tukaj vohunila in sebotirala, sta bila po vojaški sodni j i spoznana krivim in obsojena v smrt na vešalih.	I
Colepaugh je rojen v Ameri-1 ki in sicer v Niantin, Conn. Po-). dal se je v Nemčijo, da bi služil v nemški armadi. "Jam so ga e pa izšolali in ga poslali kot vo-huna v Ameriko z Nemcem Gim- i [. pelom.
..	-o--
Churchill je obiskal ; Atene, Marshall Italijo [
,1 Atene, 14. feb. — Angleški premier Churchill in zunanji minister Eden sta danes dospela . v Atene, ko sta se vračala s Kri-. ma. Na glavnem trgu se je zbra-. la velika množica naroda, ki je i prirejala ovacije angleškima dr-! žavnikoma.	j
r "To so veliki dnevi," je govo-!! . ril Churchill Atencem. "Dnevi, . ko se umiče tema in pred vami I leži bodočnost-vaše dežele." Po-' udarjal je večno prijateljstvo [ med Grčijo in Anglijo.
Italijansko fronto je pa ob- l iskal general Marshall ,načelnik s ameriškega generalnega štaba. 1 . Pri 5. ameriški armadi bo ostal 1 tri dni. Izjavil je/ da so vojaki * s tem, ker drže v Italiji 27 nem- ž ških divizij pripomogli, da jih 1 niso Nemci poslali na vzhodno 1 ali zapadno fronto. ( -o--I
iz raznih naselbin i
La Salle, 111. _ Theresa Streli v je bila obveščena od vojnega de- * partmenta, da je bil njen sin 1 Pvt. Fred Streli ubit v Belgiji " 8. jan. Rojen je bil 8. avg. 1924 j v Rockvallu, Colo. K vojakom je j v bil poklican decembra 1943, lan-1^ skega maja je bil doma na dopu-1 š stu in se je poročil z Inezo Mau-1 s tino iz Oglesbyja, naslednji me-^ sec pa je šel v Anglijo. Zadnje pismo je pisal materi 30. dec., v v katerem je omenil, da je vse n dobro. Poleg matere zapušča pet I k bratov — tri v armadi, eden je n doma, John pa je učitelj na univerzi Illinois.
Detroit. — John Kos, se je d vrnil iz bolnišnice in se zdaj n zdravi doma. — T/Sgt. Ray s Travnik je prišel iz Mississippi- v ja na 15-dnevni dopust. — Lau- v rencia Z r i m e c, bolničarka v j h Osteopathic Hospitalu, se pri- t) druži vojaškim bolničarkam in i odpotuje v Camp McCoy, Wis. h — žena Edwarda Padarja, ka- j< teri se nahaja v nemškem ujet- b ništvu, je bila obveščena od voj- v ne oblasti; da bo prejela brona- ii sto medaljo za hrabrost moža, ki se je boril na zapadni 'fronti. — Bronasto medaljo za hrabrost je b dobil tudi Lt. John Krainz, sin n" Katie Krainz, ki služi pri padal- g nih četah in se zdaj bori na Fi- 0 lipinih.	č
Več hI 2?OO0 ameriških bombnikov je bombardiralo Dresden v Saksoniji
| London; 14. feb. — Včeraj po-- noči je okrog 800 angleških • bombnikov napadlo Dresden, 1, glavno mesto Saksonije. Mesto 1 je še gorelo danes zjutraj, ko je ■ prihrumelo 2,250 ameriških ■j bombnikov, ki so nadaljevali z : uničevalnim delom. J Vse to vršijo zavezniki v po-j moč ruski armadi, ki prodira | proti Dresdenu, do katerega ima j še nekaj nad 60 milj. Dresden je železniško križišče za Berlin, Prago, Dunaj in Breslavo. Govori se, da so zavezniki pri konferenci na Krimu sklenii, da zapadni zavezniki uničujejo s svojo zračno armado nemška mesta pred rusko armado. I Ameriški bombniki iz Italije :
so pa napadli tarče pri Dunaju ter železniške naprave v Mariboru in to že dva dni zapovrstjo.
Kolone armade maršala Kone_ va prodirajo v- šlezijo in v Sak-sonijo. Namen je seči v centralno Nemčijo, ali pa se obrniti proti severu na Berlin, proti kateremu prodira direktno vzhodno druga ruska armada.
Južno krilo ruske armade v Šleziji je oddaljeno samo 90 milj od Prage. V Madžarski sta pa ruska poveljnika Malinovski in 1 Tolbukin na tem, da začneta s ' pohodom proti Av|striji in na 1 Dunaj. Od Blatnega jezera ima- ' jo Rusi še' 50 milj do avstrijske meje, od mesta Komarom ob Do. 1 navi pa 90 milj do Dunaja.
NOVI GROBOVI
i
j	Frank Kapel
Po dolgi in mučni bolezni je . umrl v St. Luke's bolnišnici : splošno poznani Frank Kapel, po domače Stancar, star 53 I let, stanujoč na Chardon Rd., i v Wickliffe, O. Tukaj zapušča . žalujočo soprogo Mary roj. De-l lost doma iz Knežaka pri St. i Petru na Krasu, tri otroke: Cpl. Frank v Camp Blanding, Fla., Elsie, Pvt. Milan v Fort McClellan, Ala., sestri Mary Urbančič in Frances Kapel, obe v Detroitu ter veliko sorodnikov. Rojen je bil v Košani pri Št. Petru, kjer zapušča brata Janeza in Antona, sestro Rozali-' jo ter več sorodnikov. J Tukaj je bival 35 let. Bil je I član sledečih društev: Kras I št. 8 SDZ, podružnice št. 3 ISMZ in št. 14-2 SNPJ. Pogreb I bo v soboto zjutraj ob 9:15 iz ! Želetovega pogrebnega zavoda v cerkev Marije Vnebovzete in na Kal vari j o. Naj mu bo lah-|ka ameriška zemlja, preostalim naše sožalje.
Peter Cheich
V mestni bolnišnici je umrl danes zjutraj Peter Cheich, stanujoč na 9711 Parmelee Ave., star 67 let. Rojen je bil na Hrvatskem. Zadnjih 26 let je bil vdovec; žena Marta mu je umr-j la leta 1919. Zapušča sinova Petra in Pvt. Nick v Camp Patrick Henry, Newport News, Va. ter hčer Mrs. Martha Weardon. Bil je član društva 21 HBZ. Pogreb bo iz Grdinovega pogrebnega zavoda v soboto zjutraj ob devetih in v cerkev sv. Nikolaja.
Mary Pozelnik
Danes zjutraj je umrla v Polyclinic bolnišnici/ Mary Pozelnik, roj. Perko, stanujoč na 6603 Schaefer Ave. Pogreb ima v oskrbi želetov pogrebni zavod. Čas pogreba še ni določen.
_n__
Pivovarne dobijo manj sladu letos
Washington. — Vlada je odredila da dobijo ameriške pivovarne od 1. marca do 31. avgusta 12% manj slada za pivo. žito, iz katerega delajo slad, je potrebno za industrijski alkohol za umetni kavčuk in drugo.
V DVEH NEZGODAH ZAPOVRSTJO
Duncannon, Pa. — V S. Hopkins, star 67 let ,je bil v teku 60 sekund v dveh avtnih nezgodah. Na ledeni cesti mu je zaneslo avto, ki se je zvrnil. Ko je nepoškodovan lezel izpod njega, je pridrvel drug avto in ga povozil.
Nova zima na zapadu
Vremenski urad v Chicagu napoveduje, da bo zajel države Iowa, Wisconsin,^ Illinois in Michigan v petek nov mrzel val. Mraz bo pritisnil iz Severne in Južne Dakote, kjer poročajo o blizardu. New York in Penna sta včeraj dobila nov sneg. V Buffalu, N. Y. leži zdaj 32 palcev snega na tleh.
i Kanadci so s trli sest nemških protinapadov na tej fronti
x Pariz, 14. feb. — S kanonado _ topniških baterij in celimi oblaki bombnikov so Kanadci danes ] štrli šest nemških protinapadov " v prodiranju na Porurje. Ka-. nadska prva armada je obšla ko-[ nec Siegfried črte ter je še 18 . milj oddaljena od železniškega . centra v Por ur ju, Wesela.
Tepena nemška pehota se , umiče na celi črti med rekama Reno in Meuse. Kanadci so se . Prerinili že skozi zadnji pas obramb v Siegfried črti. Nemci so pošiljali cele roie pehote in tankov proti Kanadcem, da bi jih ustavili, toda brez uspeha. Vrli Kanadci so takoj štrli vsak nemški protinapad.
Nižje doli je pa 3. ameriška armada napredovala zopet pol milje skozi utrdbe y Siegfried črti. Amerikanci napadajo ob reki Roer, ki je močno narasla nekaj vsled deževja, nekaj pa radi tega, ker so Nemci razstrelili jezove.
Trdi ob Reni so Nemci razdrli več jezov in voda se je razlila proti Kanadcem severno od okupiranega mesta Kleve. Toda za. vzeniški inženirji So to vrnili Nemcem s tem, da so sami razdrli nekaj jezov in voda je vdrla proti nacijem.
Kanadci so v petih dneh ofenzive zajeli že 5,300 nemških vojakov.
Glavni namen zaveznikov je, da prekoračijo koncem Siegfried črte reko Reno, nakar se bodo vsuli preko nemških planjav, proti Berlinu ali proti Hamburgu.
--—o-—
VOZNIK JE ZASLUŽIL ZA MESTO LEP DENAR, PA JE BIL ŠE OZMERJAN
\ Voznik busa, ki vozi na Bliss Rd., je zaslužil pri eni sami vožnji za mestno ulično železnico $52.00, pa jim še ni ustregel. Stvar je bila taka-le:
Ko je vozil prazen bus po Bliss Rd., ga je ustavilo kakih 20 moških, ki so ga prosili, naj jih polje v mesto do hotela Carter, kjer imajo sejo. Za vožnjo so mu ponudili $20.
Voznik je odklonil, češ, da mora ostati na začrtani poti za druge potnike. "Niti za $50 bi vaše ponudbe ne sprejel," jim je rekel.
"Moški so se,med seboj pomenili, potem pa položili predenj
$52.00, če jih pelje v mesto. To je pa že "zelje," ki ga ni kar tako pregledati, si misli voznik in jih po kratkem premišljanju naloži ter odpelje v mesto. Napravil je 20 milj vožnje in s tem zamudil eno obratno vožnjo na Bliss Rd.
Ko je prišel nazaj je v pisarni oddal $52 ter povedal vso zgodbo. Predstojnik mu je sicer priznal ,da je zaslužil s tem več kot pa če bi na Bliss Rd. vozil ves dan, vendar bi pa moral ostati na svoji predpisani liniji.
Kaj bi storili vi v takem slu-, čaju?
"AMERIŠKA DOMOVINA"
AMERICAN HOME
SLOVENIAN DAILY NEWSPAPER
(JAMES DEBEVEC, Editor) 6117 St. Clair Ave.	HEnderson 0628	Cleveland 3. Ohio.
Published dally except Sundays and Holidays
NAROČNINA:
Za Ameriko in Kanado na leto $6.50. Za Cleveland. Do DoStl, celo leto $7.50. Za Ameriko ln Kanado, pol leta $3.50. Za Cleveland, po poŠti, pol leta $4.00. Za Ameriko in Kanado, četrt leta $2.00. Za Cleveland, po pošti četrt leta $2.25. Za Cleveland in Euclid, po raznaSalcih: Celo leto $6.50. pol leta $3.50,
četrt leta $2.00 Posamezna številka 3 cente
SUBSCRIPTION RATES: United States and Canada. $6.50 per year. Cleveland, by mall, $7.50 per year. U. S. and Canada, $3.50 for 6 months. Cleveland, by mall. $4.00 for 6 months. U. S. and Canada, $2.00 for 3 months. Cleveland, by mall, $2.25 for 3 months. Cleveland and Euclid by Carrier, $6.50 per year; $3.50 for 6 months. $2.00 for 3 months. Single copies 3 cents.
itak več ne računa, samo na podaljšanje vojne, torej podaljšanje svojega življenja. Vsekakor bi se lahko sodilo, da bomo videli v Evropi še več mesecev hudih in krvavih bojev.
BESEDA IZ NARODA
■ • i < i . +'M'*'l 11UHH1 »Hi* lil t itt»H#»tH>H«H«*Hll*
Entered as second-class matter January 5th, 1809. at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of March 3rd. 1879.
No .37 Thurs., Feb. 15, 1945
Kdo je za ruskimi zmagami?
Amerikanci slovimo v deželah onstran morja, da se radi pobahamo. Morda je najti v tem precej nevošljivosti, ker dostikrat je ravno obratno res — da smo preveč skromni. Odkar so začele ruske armade svojo zmagovito zimsko ofenzivo, se sliši v Ameriki od vseh strani: "Le kako zmorejo kaj takega?" V dnevnih časopisih v Moskvi, Berlinu ali drugih evropskih mestih ni bilo niti migljaja, da ruske zmage niso povsem zasluga Rusov samih.
Ko je bil molk le preveč mučen in jI šel nekaterim dobrim Amerikancem na živce, so se začeli oglašati ter poudarjati, da so bile Zed. države direkten pripomoček in takore-koč tovariš ruskim armadam. Administrator posojilnega sklada, Leo Crowley, je izdal številke, ki kažejo ogromno pomoč Rusiji. General Ira Eaker je pa kar naravnost izjavil, da brez dela ameriških in angleških težkih bombnikov bi bile danes ruske armade še vedno nekje v bližini Moskve in ne na nemški zemlji.
Glasom poročila Leo Crowleya smo mi iz Amerike poslali Rusiji na sto tisoče motornih vozil, več kot 12,000 letal, mnogo tisoč tankov in topov, na tisoče železniških vozov, več kot en tisoč lokomotiv, na milje železniških tračnic in 60 popolno opremljenih tovaren. Dalje smo iz Amerike poslali Rusom 11,000,000 parov vojaških čevljev, na milijone jardov sukna, na tisoče strojnega orodja ter mnogo tisoč ton surovega in napol izdelanega materiala.
Crowley poudarja, da brez te ameriške pomoči, zlasti prevoznih sredstev, bi ruske armade ne mogle izvajati danes blitzkriega kot ga, ampak bi bile danes še daleč v notranjosti Rusije.
Pa ne samo, da smo izdelovali razne vojne potrebščine za Rusijo, ampak smo morali tudi najti sredstva, da smo robo pripeljali k Rusom. Zgraditi smo morali tovorne ladje ter jih opremiti s posadkami, da so blago prevažale. Zgraditi smo morali bojne ladje in letala, da so te pošiljke spremljale preko morja do Perzijskega zaliva ali na sever v Belo morje v ondotna ruska pristanišča. Mi sami smo morali zgraditi v Perzijskem zalivu pomole in skladišča, kjer smo izkladali to blago. Morali smo graditi železnice in ceste od Perzijskega zaliva proti severu preko Perzije, koder smo potem blago spravili k Rusom.
Za vse to smo morali porabiti ogromno delovno silo, ki lahko enači več ruskim armadam.
Kar se pa tiče direktne pomoči ruski armadi se pa lahko doda to, da so ameriške armade, ki so se izkrcale v Evropi mnogo olajšale breme Rusom, ker so pobile ali zajele najmanj 1,000,000 nemških vojakov. Drugič je pa golo dejstvo tudi to, da so Amerikanci s svoja ofenzivo na Pacifiku motili Japonce, da niso udarili v Sibirijo ter tako dobili Ruse z Nemci v precep. Tega Amerikanci niso izvršili samo z velikimi žrtvami v orožju, ampak tudi življenji. Vsako kapljo gazolina in vsak naboj zvoziti preko širokega morja do bojne fronte niso malenkosti.
Amerikanci so vse to vršili in še vršijo za skupno zmago zaveznikov nad osiščem. S tem namenom smo šli v vojno in s tem namenom gremo proti cilju. S tem se nič ne baha-mo, ampak smo to vzeli na svoja ramena kot naš del za totalno zmago. Vendar morda ne bo napek, če svet nekoliko opozorimo tudi na ta del, ki ga je nosila in ga nosi Amerika na vseh svetovnih frontah. '
Še koliko časa?
Kdor bi mogel danes uganiti, kdaj bo konec vojne v Evropi, to se pravi — pravilno uganiti ali napovedati, bi postal čez; noč milijonar. Tako pa samo ugibljemo in se po raznih znamenjih tolažimo, da bo vojne v Evropi kmalu konec, vsaj tje do meseca maja.
Ako pogledamo obe fronti ob Nemčiji, vzhodno in za-padno ,se nehote vprašamo: kje se bodo Nemci najbolj postavili v bran,? Oni dan smo čitali poročila, da jemlje nemški generalni štab čete na zapadu ter jih z vso naglico pošilja proti Rusom. Potem pa zopet čitamo, da Nemci ne kažejo posebnega odpora napram Rusom in da so zopet poslali več divizij proti Kanadcem ,ki silijo v Porurje.
Nemci imajo še vedno v oblasti Norveško, Dansko, del Holandske, severno Italijo, Hrvatsko in Slovenijo ter del Bosne in večinoma vso Čehoslovaško. V istem času je pa nemška armada že izgubila vso vzhodno Nemčijo in Prusi-jo. Zakaj torej branijo naciji teritorije zunaj Nemčije, do-čim so Rusi že pred Berlinom?
Videti je tudi, da naciji s pravo besnostjo branijo za-padni zid, medtem ko Ruse malodane puste marširati v vzhodne nemške province. Zakaj so nemški generali izvršili 16. decembra ofenzivo v Belgijo, ki ni imela absolutno nobene basni, pa so obenem Nemci žrtvovali toliko svoje bojne sile, pa še zdaj, ko jo tako krvavo potrebujejo,
Zdi se, kot bi se Nemci ne vojskovali več po enotnem načrtu, ampak da se bori vsak general na svojo roko. Tako vsaj izgleda. Videti je tudi, kot da so generali na zapadni fronti že pripravljeni položiti orožje in zaklicati: Kamerad, dočim ne kažejo nobene volje za vdajo na zapadni fronti.
Lahko je mogoče, da namerava Hitler žrtvovati vse čete na frontah, da si pridobi čas, da zbere glavno silo v bavarskih gorah, kjer se bo lahko še dolgo upiral. Na zmago
Moj odgovor
"Ameriška Domovina" je 3. februarja objavila članek "Ali res samo 'strašilo in grešen kozel'?" Članek nima podpisa. Uredništvo ga je označilo s pripombo "Prejeli smo in pri-občamo." Prav.
Vsebina tega članka je odmev na nekatere stavke v uvodnikih "Amerikanskega Slovenca." Kdor jih je bral, ve, za kaj gre. Pa tudi ve, da Ameri-kanski Slovenec ni vnet za kak komunizem, ne danes, ni bil včeraj, in vsaj upam6, da tudi jutri ne bo. Kar člankarji zadnje čase v Ameriški Domovini ^govore o komunizmu kot nevarnosti, tudi mi z obema rokama podpišemo; tukaj ni nikakega ugovora. Noben katoličan ne more komunističnih naukov o-dobravati. Mi katoličani smo še vse premalo aktivni, da bi paralizirali komunistične pojave v svetu. O tem bi se dalo marsikaj povedati.
Da je propaganda komunizma nevarna reč, ne le rad verjamem, ampak zanesljivo vem. Toda prav tako zanesljivo vem, da na primer Nemci, ki jim zdaj teče voda v grlo, ne kažejo na ruski komunizem kot bav-bav iz razloga, da jim je toliko pri srcu usoda krščanstva v Evropi, kakor zato, da bi ubili s tem drugo muho, in ta nezaže-ljena muha je zanje SLOVAN-STVO, ki vstaja in prihaja na dan. Tudi rad priznam, da je zelo neprijetno, ko moramo slovanski" katoličani v tej svetovni zmešnjavi iskati svojo narodno svobodo v družbi bratov, ki so zastrupljeni s komunistično miselnostjo. Ampak pred nami zapadnimi Slovani je dilema. Kaj naj storimo? Ali naj te svoje slovanske brate do krvi prekolnemo, pljunemo nanje, jih zavržemo in izjavimo pred vsem svetom, da jih ne maramo za svoje brate, medtem pa sami kot palčki raje skočimo v valov je tujih voda, da čimprej izginemo v dobro drugih? Ali pa se naj ravnamo po nauku krščanske ljubezni, vzamemo na svoje rame križ težkega dela ter gremo med svoje miselno zapeljane brate z vso dobro voljo in z namenom da jih poboljšamo in, če mogoče, pripeljemo nazaj h krščanski miselnosti in edinosti? Tu se je treba odločiti za eno ali drugo. Za kaj ste se Vi, za prvo ali drugo?
/Glede izjav Sv. Očeta in raznih nadškofov in škofov, ni govora, da bi ne bili v pravem. Ampak te izjave nikjer ne prepovedujejo, da ne smem biti poleg katoličana tudi zaveden Slovan, ali da ne smem delati za dobro slovanstva. Kot katoličan moram obsojati komunistične zmote, ker podirajo zdrave krščanske temelje v človeški družbi. Kot Slovenec pa sem in moram biti navdušen Slovan. "Kdor zaničuje se sam, podlaga je tujčevi peti." Oboje mi je drago, katoličanstvo in slovenstvo.
Na flruga vprašanja pa, kako. kaj mislim, kje sedim, itd., pa ne odgovarjam. Takih vprašanj vsak lahko stavi vsakomur kolikor hoče. Le to naj pristavim, da takih skušnjav, kakršne bi mi gospod člankar rad opr-til, nimam. Ni časa.
Urednik Am. Slovenca.
rih popolen uspeh.
Prav veseli smo bili vsi in ži-dane vpije. Vse je bilo videti tako, da so bili tudi vsi naši prijatelji in posetniki zadovoljni v vseh ozirih in veselja ni hotelo biti konca ne kraja. Noja, saj pravijo, da se dobro blago samo hvali, zato bom pa še jaz sam pohvalil Ložane in vse naše prijatelje, ki so se v tako velikem številu odzvali našemu vabilu. Vprašam pa vas, kdaj pa še ni bilo luštno pri Ložanih?
Vem in priznam, da se je pripravljalni odbor, kakor tudi vsi naši delavci, ki so prevzeli eno ali drugo delo pri tej veselici, zavzeli in resnično potrudili, da so v splošno zadovoljstvo izvršili svoje delo. Vem pa tudi, da bi vse to ne bilo dosti zaleglo, če bi ne bilo posetnikov — naših pri jateljev, ki se vselej radi odzovejo, kadar jih Ložanje povabimo Zato pa se tem potom prav iskreno zahvaljujem prvim kot drugim ter vas že sedaj vabim, da nas prihodnjič zoppt posetite. Prav lepa hvala tudi vodstvu Slovenskega doma in posebno predsedniku Franku Znidaršiču za vso prijazno naklonjenost.
Torej hvala vsem skupaj in vsakemu posebej ter na svidenje enkrat jeseni, če prej ne.
Frank Baraga .predsednik.
li! Pomislite nekoliko, ta okolica je za nas dragocena,! To radi tega, ker ta zemlja lahko nam naredi veljavno vso našo ostalo okolico daleč na okrog, če ne bo naša južna stran od St. Clairja popularna, ne bo veliko vredna niti severna stran, ker se zna dogoditi, da bodo neznosne tovarne ustvarile tako razmerje, da se bodo začeli ljudje izseljevati od tu drugam. S tem bi bilo ogroženo vse naše dosedanje narodno delo in investicije v naše domove, trgovine in druge ustanove.
Stotine je še dokazov, ki bi jih lahko naštel, kako važno je, da se zavzamemo za pozidavo naselbine na pogorišču, kar bom pa še lahko pojasnil v prihodnjih dnevih. Za sedaj se gre za to, da se odzovejo vsi trgovci, ki so prejeli vabila in še drugi, v četrtek večer v jSND k posvetovanju. Gre se za velike in odločilne zadeve, ki bodo zapisane v zgodovino Slovencev, pa tudi v zgodovino mesta Cle-velanda, kar bo spričevalo, kaj se da doseči, če se vsi skupno zavzamemo za program in to za korist naselbine.
Anton Grdina.
niranja. To je prvi slučaj velikega raketirstva z rdečimi znamkami."—(O WI))
Pet zahtev Strica Sama
Washington. — Vlada nujno poziva državljane ta teden, da:
Se odzovejo nuj*ii potrebi za 8,000 zdravniških WACs. Žene od 20 do 50 let so potrebne za nestrokovno zdravniško delo v bolnišnicah.
Pomagajo olajšati pomanjkanje zdravnikov in bolničark s tem, da se vpišejo v tečaj za bolničarke pri Rdečem križu.
Zahtevajte izkaznice od ljudi, ki hočejo vnovčiti čeke ameriške vlade. Lani je bilo 13,439 vladnih čekov ukradenih ali ponarejenih
Kadar zaprosite za dodatne množine bencina, priložite vedno svoj "mileage rationing record," da bo vaša prošnja hitreje rešena in da boste razbremenili z delom preobložene uradnike rationing boardov. Mnogo avtomobilistov je to zanemarilo, kar je povzročilo izgubo časa in napora.
Pomagajte pri produkciji vitalno važne municije.— (OWI)
Domača fronta
"Ložka dolina" svojim prijateljem
Preteklo soboto je naše društvo "Ložka dolina" imelo svojo običajno predpustno veselico v Slovenskem domu na Holmes Ave. .katera je bila v vseh ozi-
Zdaj se pokažimo!
Mnogi rojaki mogoče še ne veste, da se gre ravno sedaj za zgodovinske zadeve v naši metropoli, kakor se ni šlo še nikoli poprej.
Ameriško časopisje se zelo zanima za našo požgano okolico. Uredniški članki in privatni dopisovalci pišejo članke in odobravajo nastop odborov, ki se zavzemajo za to, da se naselbina zopet vpostavi nazaj in sicer v sto procentnem zboljšanju.
Ne samo časopisje, marveč tudi v splošnem se zanima večina elevelandskega prebivalstva, da bi se doseglo za kar se prizadeti zavzemajo. V to mi pričajo pisma, ki jih dobivam kot član odbora za to akcijo.
Ako se nam posreči načrt, ki ga je odobrila mestna načrtna komisija izpeljati in doseči za kar se namerava, bo to šteto Slovencem v Clevelandu v velik kredit.
Ako bodo prizadeti sodelovali z odborom in korporacijo, ki je v ta namen ustanovljena, bo iz tega sledilo naravnost občudovanja vredno delo, ki bo dvignilo našo metropolo na tako visoko stopinjo, da jo bodo prihajali ogledovati iz bližnjih in daljnih krajev.
Vse to radi tega, ker je sedaj ta kraj pred očmi vseh ljudi nekaj strašnega, nekaj nezaslišanega v razvalinah, kamor je človeka strah pogledati. Vse to imajo ljudje pred očmi od tistega razdejanja po katastrofi. Toda, ali naj mi to tudi pustimo? Da bo tam sanjotavil ta, strah in groza? Ali naj pustimo, da bodo po-hlastale industrijske komparii-je še to sedaj ogroženo zemljišče in ga nadomestile z ropotom, prahom in dimom?
Ali bomo res to pustili, tukaj poleg naše, nekdaj tako slavne naselbine, kjer smo žrtvovali toliko investicije za svoje ustanove, družinske domove, narodne in verske ustanove, ter zadnjih 50 let prebili tukaj kot stanovalci in lastniki te okolice?!
NE! Ne bomo pustili propasti! Saj nam ni treba pustiti, če nočemo radovoljno pustiti, mestna vlada z našimi zastopniki je z nami in za nami. Odvisno je le od r^s, če hočemo! In zakaj ne bi hote-
OPA svari proti ponarejenim znamkam racioniranja
Washington. — V C'hicagu je bilo zaplenjenih 50,000,000 ponarejenih rdečih znamk — dovolj za vse goveje meso, prodano v Zedinjenih državah v enem tednu, kar je napotilo administratorja za cene Chester Bo\vles-a, da je posvaril trgovce, gostilničarje in gospodinje naj pazijo na to najnovejše delovanje gangster-jev. "Takojšnja akcija agentov OPA je v kali zadušila zaroto, ki bi bila spravila v ne-varrfost ^es naš sistem racio-
I Ekstra I Red Points
I Pridite in dobite jih
n 2 rdeči točki za vsak funt U porabljene masti, ki .io prinesete k mesarju. .
HRANITE MASTI — ZA VOJNA ZDRAVILA i
Harold Voise in Eileen Haroldprvaka v 'J1 he Flying Thrillers'
V pondeljek 12. februarja je bilo v mestnem auditoriju po-zorišče najzanimivejše predstave v cirkuškem svetu. Nastopili so dresirani levi, tigri, sloni, vedno veseli in zabavni Številni klovni, godbe in sploh, kar zmore čoveška domišljija.
Cirkus je v mestu, a to ne navadni cirkus, pač pa nekaj, kar vam more predstaviti le Al Sirat Grotto cirkus, kar je gotovo ena največjih zanimivosti med raznimi predstavami to-časno v Clevelandu.
Predstave se bodo vršile vsak večer skozi dva tedna in sicer ob večerih razen ob nedeljah, ker je preveliko pomanjkanje premoga. Ob sredah, četrtkih in sobotah pa bodo tudi popol-
danske predstave vsak teden.
Ta cirkuška družina šteje okrog 500 osobja, ki je vse pod osebnim vodstvom George E. Hoffman-a. Generalni manager Wm. C. Smidt pravi, da je že na tisoče vstopnic prodanih in rezerviranih za razne predstave. To bodo največje in najzanimivejše predstave, kar jih je ta cirkus še predstavil v zadnjih 15 letih.
Zanimive bodo številne skupine di'esiranih konj in drugih divjih zyeri; prav gotovo pa bo posebnost nastop Palenberg medvedov.
Vstopnice so v predprodaji v Music Hall Box Office in v trgovini William Taylor & Sons Dept., Store Ticket office.
*>88
Če verjamete a|
Predno pomešam0,1! piskrih v naši kuhinj' sporazumom in pod® ki je bila precej l^J* na kot bo pa novi ska, morda ne bo omenim tudi, da i1113' di ministrstvo za ,f Jean, dočim je njd sestra namestnica, a | nister brez portfelj3 apelatno sodišče. ^ trije na eni, a sa# stolonaslednik Jinfj strani. Ubogi reVČ^ kdo misli, da se n"1 kaka krivica, ali & njem poosebljena 14, manjšina brez ust8< potem našega male* Absolutna ali total* ima namreč mnog0' hoče obdržati nadv's ni, kadar začne " svoje človečanske F! terih je trdno P^P" gredo.
Glavne predstaf vzgojo so zjutraj l! čim prepuščamo $
jetno delo prijaz«'J fetram v Villa $ redno vsako jutro® njegova glavna, Jean in ga, če se jj sreči, da ga u.ianiej le, tudi ročno P1'1^ domov. To se pr* my vedno za Pre, ( hodu proti domu j" mo toliko snega, je dopadajenje , >] sestrice s tem, d'1i{ domačim plotom : lv kep. Sestra, sev^j ; ljubeznivost P°P'\ iti ga potlači v 0 govo vročo i ohladi s tem, da bro oriblje. To se|S( ujame.
Ko tako pridni čemer jima ved''0 časa, da bi odp1'1 i po njiju mnenju ^ pri hiši .položi^ pred očetovo aPe, šče, ki pa skrbn0 ®, ne potegne ne 5 kar je zelo dip10",
Tekom večerje. ^ potem šolska iu čl, ja nekoliko odflf^ biček je za nekžU' svojim muham I j j vadno več ali m'1, Ako je zunaj v&L me, si z jokom, v\ >e; sprosi milost, ^ j iit] časa ven v sne^. i i
skuša dopovedat^ t,
ži nanj prehlad ž, take človekove ^ j to s protidokazi's i t ljivimi, da zdaj ^ >0 ni nikjer rečen0' v, bo, da ne bo ? nekaj prav. 1?ce j Ijj kaši j al, zakaj ^ Cn; šolo, ko mora ha za j peš, pa še o^ nu. Da bi ga Pa j ki vrat samo zat°' ^ igra, pa ne bo clj sv otroci verjam0-' f v kaze ,katere Ha bo in kaj ne \ ^ njih nič.	^ k1
Ko se mali fifl Jj se začne njego^ a j prave trajajo \ f i j tem mu nam^ lin dopovemo, da & J N mu je v šoli ^ \ skušala ubiti v 2 m, de dostikrat d°)]f it j debate .ker.ipf11 J «k v učenost svoj6 ,-j isj ali ministra ^.i pr, prileti k meni, ^ vno pri najt^V,, ti kakim člankom-o , strojem nosiv» j to : riti največ v 11j ko in jaz moram Sfiij kaj in kako jo : _ čajih mali ved'1 ^ če, kar vzame th nevoljo in s 1(I ^ izrazom: o-°'° ji enčeš: ves svC | >«o packe nemaime-,^ e..
Potem pa l5'« je namreč ti'e ' j čitku.


Junaštvo in zvestoba
0vinski roman iz časov francoske revolucije.
THE TELEPHONE CO. POTREBUJE
ženske za oskrbnice
ZA POSLOPJA V MESTU
Poln čas, šest noCi v tednu Od 5:10 pop. do 1:40 zjutraj Najboljša plača od ure v mestu, stalno delo.
Zahteva se državljanstvo. Zglasite se v Employment Office, 700 Prospect Ave. soba 901 od 8 zjutraj do 5 popoldne vsak dan razen v nedeljo.
THE OHIO BELL TELEPHONE CO.
Spisal Zvoran Zvoranov
HOTEL STATLER
ima stalna dela za Kuhinjske pomočnike moške in ženske Splošne snažilee moške in ženske Busboys (18-45) Counterwoomen Kuhe
Pri teh delih dobite obeda in uniforme Zglasite se v
Hotel Sfaller
East 61st St. Garage
FRANK RICH, lastnik
1109 E. 61st St.
HEnderson 9231
Se priporoča za popravila in barvanje vašega avtomobila. Delo točno in dobro. _
FR. MIHčIč CAFE 7114 St. Clair Ave.
ENdicott 9350
6% pivo, vino, žganje in dober prigrizek. Se priporočamo za obisk.
Odprto do 2:30 zjutraj RE NU AUTO BODY CO.
982 East 152nd St. Popravimo vaš avto in prebarvamo, da bo kot nov. Popravljamo bodv in fenderje. Welding! J. POZNIK — M. ŽELODEC GLenville 3830.
E. 12th & EUCLID __(37)
Dovoljeno nam je uposliti pri vhodu POTREBUJEMO PRESS ASSEMBLER EXTERNAL GRINDER ENGINE LATHE
OPERATORJE TURRET LATHE OPERATORJE RADIAL DRILL PRESS OPERATORJE VOZNIKA ELEKTRIČNEGA VOZIČKA TEŽAKE
Stalna dela sedaj in po vojni. Visoka plača od ure in overtime.
V BLAG SPOMIN
ČETRTE OBLETNICCE SMRTI NAŠEGA LJUBLJENEGA IN NIKDAR POZABLJENEGA SINA IN BRATA
5rfW**
MALI OGLASI
Soba za žensko
Odda se opremljena soba za žensko; si lahko kuha. Zglasite se po 5 uri popoldne na 1510 E. 17. St.	m)
John Novak
ki je zaspal večno spanje dne 15. februarja 1941.
Ljubi sin in brat predragi, Ptezgodaj odšel si od nas, štiri leta hladni grob Te krije in spomin nam žalosti srce,' v družbi srečnih se nahajaš in »rosi pri Bogu za nas.
Žalujoi ostali:
JOHN in MARY NOVAK, starši; EDWARD, JOSEPH in PRANK, bratje: MARY poročena Vesel, VERA poročena Grace, sestri.
Cleveland, O.. 15. feb. 1945.
Nt=M>OUS iT MUL
TORONTO
HAMILTON
6RA.ND
Popravljamo
Popravljamo pralne stroje, vacuum čistilce, električne likal-nike, šivalne stroje in druge električne predmete. Mi kupimo in prodajamo pralne stroje. Pridemo jih iskat ter jih pripeljemo na dom.
St. Clair Repair Service
7502 St. Clair Ave. _EN 7215.
Sobe v najem
V najem se oddasta 2 sobi; ena je za enega moškega, ena pa za dva. Pripravno za one, ki delajo v Chase Brass ali v Mul-tigraph Co. Za podrobnosti pokličite IV 1648.	(37)
BUfFAlO
MILWAUKEE
DETROIT
CHICAGO
TOiaoo,
2.00 MILES
500 MILtS
PHIIADEI.PHI* j J
AO O
MILES
PITTSBURGH
—BALTirlOHS
INDIANAPOLIS
CINCINNATI
WA1MIKOTON
CMAOLESTON
ST. LOUIS
LOUISVILLE
NORFOLK
KMTUCRY.
Gostilna naprodaj
Ima D-2 licenco, jako lepo zalogo ,krasno opremo; nahaja se v industrijskem okolišču. Naslov izveste v uradu tega lista. __(39)
Sobe v najem
V najem se odda 3 sobe z gor-koto in kopalnico ,samo odraslim ljudem. Vprašajte po 4 uri popoldne na 1096 E. 71. St. (39)
daje The Illuminating Company po cenah, ki so najnižje v deželi. Ta zanesljiva, cenena postrežba je privabila mnogo velikih in majhnih industrij v Severnovzhodno Ohio in ji'h bo privabila še več.
The Illuminating Company, divizija za razvijanje, sodeluje v polni meri z drugimi podjetji in organizacijami, ki so sedaj zaposlene, da zagotovijo najvišjo zaposlitev v Severnovzhodni Ohio po vojni. VAŽNI REZULTATI SO BILI že doseženi in se več jih je v delu. Vendar je razvitje bodočnosti Severnovzhodne O'hio podjetje, ki potrebuje pomoč vsakogar, ki živi tukaj.
Torej povejte povest o tem najboljšem prostoru v deželi svojim prijateljem ali trgovskim znancem; povejte imena naših diviziji za razvitje. Pomnite, kar pomaga Severnovzhodni Ohio, pomaga tudi vam.
SEVERNAVZHODNA OHIO je daleč najboljši prostor v deželi za povečanje mnogo industrij, ali za zgradbo novih. Tukaj najdete redko kombinacijo potrebščin za uspes-no produkcijo in distribucijo. Med bolj važnimi so:	. —centrala z ozirom na glavne tržnice
_najboljša transportacija po suhem, vodi
in zraku —mnogo naravnih virov —bazični materiali pri rokah —neomejena zaloga vode —bogastvo zmožne delovne sile —različne industrije za zalaganje in dobavo
—mnogo tovaren in prostorov zanje —idealni prostori za upravo
DODATNO K TEM kompetitnim prednostim je pa obilna postrežba električne sile, ki jo
Rodney Adams Heating Service
Instaliramo nove furneze na plin in premog. Popravimo vse vrste furneze, Inštaliramo pihalnike
in termostate Za točno postrežbo pokličite
KE 5461
21601 Westport Ave.
V BLAG SPOMIN
SEDME OBLETNICE SMRTI NAŠE ISKRENO LJUBLJENE IN NIKDAR POZABLJENE HČERKE IN SESTRICE
Dorothy Strnad
ki smo jo dne 15. februarja, 1938 v nežnem življenju nanagloma nesrečno izgubili.
Tvoji dragi, ki Te še vedno pogrešajo
AMELIA STRNAD. mati; LOUIS ill ANTHONY, brata; STARE MATERE, TETE, STRICI, in DRUGI SORODNIKI.
Cleveland, O., 15. februarja, 1945.
Pomagajte Ameriki, kupujte vojne bonde in znamke.
" Cl!wem predmes-
v !0](o bled strašne nevihte je! l0ninc1, Drevo z mogoč-jj ilnvi',Pod katerim mi je ji Jer Pred tremi leti T« ta!oPadec kraljestva, je )Ci( j, 2rtva viharja. Hreni! in padl° čez streho ma-0VoJ,° deloma porušilo. i L.en J'e med tem pre-
a stari0 in vežo- in na"
;s< ,. 0 Blanchet, kako je la nekaterimi soseda-
*	im. . ljati s Posoda-» lt/*mi vodo proč. Sam
h Udaril W je zadnj0 Dmi vs svojimi pelf t poeniki, je upila
Pp je ,]udie, ki so prišli ikj^sto, so pravili,
rti !l°hoti i« "a poje lepo , lz tega se i! J pi-a' Je div.ialo pes' ini Vlni jaz k temu? i* o a divja še zdaj in « !" 0sti gotove j ših 1 Ubil , Zaklical- Potem ■■' 5 tiek, brŽ P°šljem iz t naših mož, da
:i ikod?, h kra^ i" P°-? n a° na strehi.
Vi 41&0 bili s seki-
' J?11 že na delu in J ki i' 1 sobi« velikega Jiopj^ni bil poško-J i elSe v resen pome-j j Eq n mu Po majorje- J ganiti novi načrt I
*	Polk V " f gU Ude- =
;^ti,al. Ah hoče polk j \i o jp ,pa hoče ostati v i
*	Citra stvar- p°
eke] i ' Je sklenil se 0/,G' da mora skr-
:ji ! se JaniJ'o zapisniki, f' da 80
POhni ' kak°r Pa » v Normandi
CtS6^0' da b<
? °dločifoe'.V Tuileri-i 3fieh » 0 111 sicer v
^agot')e končal. "Iz-
J, °Vo' da so jako-
j! n?6d "eviht0 atiov . Ullerije. Neki
1	ki se™ ga „ 'čil. : mi je prav-J, ke ^ e lma Bachmann
2	?4i u°VolJ municije, , ^'Jeva stvar še i, H r2 krepko odbi-
>	videl, kako I 'HiJ poskrije z vse-i ^tavi •JUnaki- Da bi
kbo ra-avatl .le 14 dni! V ^isim'- °e sPraviva $ : 1Kl v obok pod
i 'lNita, .
*	°vil storila. Jaz i J sil; k,Vh kr°g skrinje, i f: in sf »Pustil v glo-f 'Jsltj mu razložil 111 v Ghuu-
^f »riliJUzmi> ki na-
>	"ha,rsia 'Blanchet, f * kuhi'J-' bil° misliti-
_*va 8(j "la poškodova-
š;akb pri kupici
' Je ® "ekoliko po-(%,CkeI veliki sod-iP /Pfavii e neumno-\%i{\ " v glavo moji
*	»ni, da sta «lož-f ^ sestra, da se
°dlog!fga obiska v ^ o iti v samo-
>^tai a pred krat-i,T),'.ln opatinja LJ0=H V, Snjah le pri-=	Svete sprej-
f > flff je šlo kakor ^ HVo>- "Nazadnje
>' , '(itt..' sem in ii„ čutil, ka-
»rišlo l Zel° se
t T Je že
i	• takega na
1 111 ogel prav
No, on vidi, da je Verena so-j kriva nesporazumljenja, in me zato noče grajati. Vendar bi bilo bolje, če bi mu bil kaj povedal, ko je že tako molče pritrdil moji snubitvi. Končno je rekel Keyser, da mi mora pač čestitati, da dobim s to gospodično Valdouleur veliko več kot bi dobil, če bi vzel njegovo hčerko. Tudi ako bi obveljala ta že-nitna pogodba, se da s 100 tisoč livrami in dosmrtno rento 10 tisoč liver živeti tako, kakor bi nikdar ne mogel z Vereno.
"Kaj bogata dota," sem odgovoril, "če pa ni sreče! Nisem se še odločil, ali bi sprejel roko gospodične Valdouleurske, ali. ne. Če mi ne obljubi, da hoče iti z mano v Švico in tam v skromnosti živeti, bom najbrže razdrl najino zaroko. Ne morem tako zapustiti svoje stare bolne matere. Kaj mi svetujete vi kakor očetovski prijatelj ?"
Keyser ni prav hotel z besedo na dan. Vendar mi je pritrdil, da ni dobra taka nagla poroka, kakor jo želi markis Valdouleur. Tako sva se poslovila. Gorkeje mi je stisnil roko kot po svoji navadi in rekel, da ga veseli, ker mislim na svojo mater in me ne obrača dqnar.
Popoldne sem pisal Izabeli pismo in sem ga hotel odposla-ti po Redingu, ki naj bi govoril zame pri Marti in očetu.
(Dalje prihodnjih
Doma in v svetu
POVEST
II.
Bilo je na nedeljo po svetem Martinu, svečan dan za Zapolje.
Pri Strmčevih so pokosili in stari Strmec je bil izredno dobre volje. Zakaj ta dan je bil sklenil kupčijo z nekim vinskim trgovcem in prodal pridelek tistega leta za precej visoko ceno.
"Ej, Francelj!" je dejal, ko so odmolili po kosilu, "idi v klet po bokal vina, da pokušamo letošnjega!"
France je vzel ključ in bokal in odšel.
Strmec .je pa začel praviti ženi : "Vidiš, danes sem prodal vino istemu kupcu kakor lani. Po , osemnajst mi ga plača. Petnajst hektov po osemnajst goldinar- j jev, to je . . . to je . . . dvesto-sedemdeset goldinarjev . . . Lep j denar — kaj praviš? Vrhutega! pride sam po vino! Ali nisem ( naredil dobre kupčije?"	i
"Seveda si, hvala Bogu!" je odgovorila Strmčevka.
"Dva polovnjaka sem pa do- l ma pustil. Sicen bi bil lahko tu- = d i to prodal, ali o priliki človek l rad pokuša svoj pridelek. In na š Francija sem tudi mislil. Naj- \ bolje bo, če pride prihodnji pust J i nevesta k hiši. Fant ima štiri- | indvajset let in mi dva tudi ni- § sva tako pri moči, kakor včasih j E Tisto Gričarjevo Meto naj vza- 5 me, kakor sem ti že pravil! De-| = k le je pametno, pošteno in iz bo-'^
gate hiše. Gričar ji gotovo odšteje najmanj tri tisočake za doto in France bo lahko vesel, če ga bo le hotela!"
"Vse je prav ... A Bog ve, ali bo Francelj zadovoljen?"
"Eh, kaj, zadovoljen ali ne! Moja volja je, jaz sem gospodar in mene mora poslušati. Saj sem tudi jaz svojega očeta poslušal, moj oče deda in nikdar se nisva kesala ..."
"Francelj pa ni z Meto zadovoljen in ni. Na tisto Strugar-jevo nekaj misli . . ," je plaho pristavila Strmčevka.
"Na katero?" se je začudil Strmec. "Na Strugarjevo? Kaj ; pa bo pri nas tako revše revno, i ki nič nima kakor tisto bajto in : vrtič zraven, velik kakor rjuha? J In koncem koncev bi še stara Strugarca prišla k nam in bi jo . morali mi rediti ... Ne — iz te moke ne bo kruha!"
Morda bi se bil Strmec navsezadnje še začel jeziti, da ni prišel tisti hip France z vinom. ] Mati je dela kozarce na mizo ] in sin je nalil. •	]
Strmec je dvignil kozarec pro- -ti oknu.	l
"Precej se je že učistilo!" je dejal.
"Na zdravje!"
Vsem je ugajala dobra kap- 1
Ijica.
"Petnajst hektov sem ga prodal, Francelj!" je začel oče.
Lep denar sem dobil zanje, če naredimo prihodnji pust ženito. vanje, nam ne bo sile. Kaj praviš?"
"Kaj! . . . Nič!" je odgovoril sin.
"Gričarjevo Meto vzameš, pa bo vse prav!"
"Oče, prosim vas, ne govorite mi o njej! Nje ne vzamem, tudi če je v zlato vkovana."
"Glejte jo, no, predrznost in prevzetnost!" se je raztogotil oče. "Katero bi pa rad vzel? Tisto Strugarjevo, ki nima drugega kakor jokav obraz, par cap in tisto bajto in vrtič, ki še njen ni? ... Ha — ha — ha —!"
(Dalje prihodnjič)
MALI OGLIST"
Peč kupimo
Kupimo rabljeno peč za kuho, ki je pol za plin, pol za premog. Kdor ima kaj primernega naj pokliče IV 1648.	(37)
Kraška kamnoseška obrt
15425 Waterloo Rd.
IVanhoe 2237
EDINA SLOVENSKA IZDELOVALNI-
CA NAGROBNIH SPOMENIKOV
DELO DOBIJO DELO DOBIJO
I ______________
LEMPCO PRODUCTS |
DUNHAM RD. MAPLE HEIGHTS
(37)
•Hie Best loc ation m	J
O^M S O ,
CLEVELAND
N.EW YORK \

COtfN \ vs
Wir

JN® \
-, UMiii
■M O 3

V zalogi imamo
GRAND PLINSKE KUHINJSKE PEČI
Mi vam pomagamo izpolniti prošnjo za dobavo peči.
NORWOOD APPLIANCE & FURNITURE
6104 ST. CLAIR AVE.
JOHN SUŠNIK, lastnik
Mr. Braddock zapusti s staro I vdovo, ne da bi kaj opravil, in I s Patrickom, ki je zopet zakle- I nil vrata, Elizabetino sobo.
Stara žena se je zahvalila I Mr. Braddocku za njegov trud I ter potem vložila pri Jefferso- I nu prošnjo,*" naj ji izroči hčer. I Ker ji Jefferson ni maral I ustreči, si je dala napisati pi- I smo do maršala ter se odpravi- | la na pot v Virginia City.
Kaj je dosegla tamkaj, smoli že videli.
In vrnila se je v Wilson City s|| maršalovim odlokom ter pono- I vila svojo zahtevo pred Jef- I fersonom.
Nadsodnikovi odločitvi in od-jI redbi se je moral Jefferson | ukloniti. Prav za prav je bil ve- H sel, da se je iznebil neprijetne I zadeve.
Elizabeta je bila izročena sta- I ri vdovi Robin in se je morala I z njo peljati v kočiji v Mount I City in oditi v kočo, ki je stala I v predmestju.
Puščavnik m Sierri Več prelazov in cest je drža- 9 lo prek Sierre. Poleg izselni- g kov, trgovcev in krošnjarjev so 8 bili povečini poštni sli, ki so se 8 posluževali teh cest ter prena- I šali pisma pi-ek gorovja na že- 1 lezniško postajo in iz nje.
Sredi Sierre je sfečal poštni I sel na Living poti iz Virginia 1 City kočarja Scotta, ki ga je I poznal in s katerim je potoval I dokaj časa. Scott je bil kakor j vsi,kočarji pobožen mož, ali ni- I kakor pa se ni branil krošnja- j riti in si pritem zaslužiti lepe- I ga denarja. Zastran tega je bil i že dolgo jako bogat mož. Tega j pa bi mu človek ne mogel priso- j jati na videz. Jezdil je na kiju- j setu, nosil staro, črno suknjo in J klobuk, ki ni imel že nobene ob- [ 1 ike.	j
Living je bil vesel, da se je j mogel nekaj časa s kom pogovarjati med potjo.
"Kakšne novice prinašate iz Virginije?" vpraša Scott poštnega sla, ki je jezdil poleg njega.
"Dvojna govorica kroži sedaj j tamkaj, ali oboje se prav za \ prav tiče iste družine," odgovo- j ri Living. "Z Wilsonovimi gre | navzdol, in sicer prav naglo."
"Z bogatimi Wilsonovimi?"
"Jozua Wilson ima vendar i rudnike, kakor veste. In kakor pravijo, se ne bo mogel več dolgo zdržati, če se kaj izrednega ne pripeti. In Edvard Wilson —ali ste že morebiti kaj slišali o tem, Scott?"
"Ne, Living, pripovedujte!"
"Z njim gre tudi navzdol. Svojo ž^no v San Franciscu, tisto bogato gospo Campbell je zapustil ter se sedaj potika z osebo, ki pravi, da, je njegova prva žena, a v resnici pa je neka zloglasna potepenka."
"To vendar še ne more upro-pastiti bogatega Wilsona," meni nadaleč znani kočar.
"Po Virginia City govore, da nima ničesar več."
"Saj ima vendar še dosti zemlje."
"Zemlja pri San Franciscu je prodana, a ona pri Richmon-du nima nobene vrednosti, ker ni nobene železniške proge tamkaj."
Meni je žal za Wilsonove," reče kočar. "Bili so še zelo bogati, ko je živel stari, ki je bil pameten, ognjevit in podjeten."
"Sedaj pridejo drugi na vrsto, ki nadkriljujejo Wilsonove in jih izpodrivajo."
Jezdeca sta dospela proti večeru na kraj, kjer sta se ločile njuni poti. Dočim je moral poštni sel proti železniški postaji, je hotel priti krošnjar v cvetočo kolonijo Humboldt, kjer so jeli graditi železnico in se je dalo še kaj prislužiti pri delavcih.
(Dalje prihodnjič.)
V globoki žalosti in z največjo bolečino v srcu potrti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem širom Združenih držav žalostno vest, da nas je vojni oddelek obvestil 11. decembra zvečer, da je v zvesti službi za domovino in za svoje prijatelje žrtvoval svoje mlado življenje naš prisrčno ljubljeni in nikdar pozabljeni sin in brat
7 »odni ^zbor
llnJedno 8e slovei Mnašk /c slovet^ "! °8vobo * »loven i,
Le pozdravi ga v imenu našem prav goreče^ Radi bi na grob prižgali danes sveče tri v znamenje, da ga nismo in ne bomo pozabili, da v spominu trajnem, blagem vsi ga bomo ohranili.
V zemlji tuji Ti usoda grob prerani je izbrala, naj Ti torej gruda tuja bode lahka božja njiva, duša pa naj blaga Tvoja večni mir tam v raju uživa
Žalujoči ostali:
FRANK in JENNIE BLATNIK, starši; S 1-C RUDOLPH, WILLIAM in EDWARD, bratje.
8906 Union Ave.
Cleveland, Ohio 15. februarja 1945.
Kupujte vojne bonde!

TRPLJENJE MLADE MATERE
p
ROMAN
Zlato sonce, ko boš danes na zapad tja zatonilo, ustavi malo dlje se v kraju, kjer naš sin in brat počiva, v grobu tihem smrtno spanje mesce tri že mirno sniva.
Dragi Frank, večer življenja Ti prenaglo si dočakal . . . ko zaspal si kar za večno, mi se pa za Tabo plakamo .. . Sonce clevelandsko žarno bi Ti lahko še svetilo, pa si vlegel se prekmalo v izkopano Ti gomilo.
Naznanilo in JLah^Oala
1919
1944
Pfc. frank Blatnik
ki je padel v bojih nekje v Nemčiji 29. nov embra 1944. Služil je pri pri 5. zmagovalni oklepni diviziji. Udeležil se je bojev na D- Day v Franciji, Belgiji, Luksemburgu in v Nemčiji. Rojen je bil 15. novembra 1919 v Clevelandu, Ohio. Ob času smrti je bil star 25 let in 14 dni. V armado je bil poklican 14. februarja 1942; preko morja je bil poslan meseca februarja 1944.
Najprisrčnejše se želimo zahvaliti Rt. Rev. J. J. Omanu za opravljeno vojaško slovesno sveto mašo zadušnico in ganljiv govor in cerkvene obrede. Enako najlepša hvala Rev. Julius SJapšaku in Rev. Rudolph Prazniku za asistenco pri sv. maši.
Najlepša hvala tudi organistu g. Ivan Zor-manu za tako lepo in ganljivo petje pri sv. maši. Nikoli nisem pričakoval, da bi g. Zorman sinu zapel žalostinko kot prvemu članu iz naše družine. Vedno sem mislil, da bom jaz prvi, toda usoda je tako odločila.
Dalje se želimo zahvaliti našemu prejšnjemu kaplanu, ki je sedaj tudi v vojaški službi, Lt. Louis Bazniku, ki piše z dnem 27. decembra 1944: "Moje globoko sožalje ob smrti vašega preljubljenega sina Franka. Daroval bom tri-desetdnevnico za pokojnega Franka v naši vojaški kapelici." Lepa hvala Rev. Albin Gnidov-cu, župniku v Rock Springs, Wyo., ki piše 20. decembra 1944: "Sožalje nad izgubo ljubljenega sina Franka. Opravil bom zanj sv. mašo." Dalje hvala vojaškemu kaplanu na visokem morju Lt. Joseph Keenonu, ki je rekel mojemu drugemu sinu mornarju: "Rudy, pripravi vse potrebno, bom daroval sv. mašo za tvojega brata Franka." Prav tako Rev. Joseph Lekanu in še nekemu drugemu duhovniku, katerega imena pa nam niso sporočili, za opravljene svete maše, katere so bile naročene od domačih.
Nadalje se globoko hvaležni želimo zahvaliti sledečim družinam in posameznikom, ki so darovali za svete maše in sicer: Miss Josephine Legan, družina William Legan, Mrs. Jennie Ka-vec, Mr. Matthew Ovnik, Mr. Rudolph Keirk Sr., družina Anthony Papež, družina Jernej Pa-
pež, Sr. iz Corlett, Mrs. Terezija Malley, družina Ladislav Volčanšek, družina Anton Kordan, družina Anton Russ, družina Rudolph Mišmaš, družina Anton Gross Sr., družina Frank Ober-star Sr., družina Louis Grden, družina Louis Simončič, družina Frank Papež iz Union Ave., družina Frank Zore, družina Joseph Lekan iz 81. ceste.
Mrs. Andrej Blatnik, Mrs. Frances šraj, Mrs. Margaret Peskar, Mrs. Frances Perko, družina Anton štepic, S l/C Rudy Blatnik, družina Joseph Pičel iz Muskoka Ave., Mr. William Blatnik, druina John P. Tesmer, družina Frank Snajder, družina William Racin, družina Anton škerl Sr., družina John Nose, Mrs. Julia Tekavčič, družina Joseph Perko, G. H., Mrs. Kazimir Stavicki in KSKJ, društvo Sv. Alojzija, Skupna društva fare sv .Lovrenca, podružnica št. 15 SžZ, društvo sv. Lovrenca št. KSKJ.
Najlepša hvala sledečim, ki so izrazili svoje sožalje in za molitve: S. I^ouise Marie O. P., New Mexico, S. M. Bertilda O. P., Harvey, III., S. M. Anthony O. P., New Mexico. Prvi dve sta bili učiteljici pokojnika pri sv. Lovrencu, Mr. Owens, Home Room učitelju na John Adams višji šoli in njegovi soprogi, ki sta se udeležila sv. maše. Prav tako tudi Mr. in Mrs. Fred Fen-nefll, Mrs. May Tesmer, Misses Louisa. Gertrude, Joan, Allene Birash ter vsem drugim, ki ste se udeležili pogrebne svete maše. Hvala vojnim veteranom za sodelovanje pri sv. maši in izraženo sožalje in sicer: Veterans of Foreign Wars Anton Blažek Post 2079, Frank Swift in Joseph Nagelj, Comanders in za izročeno zlato zvezdo.
Prav lepa Rt. Rev. kanoniku Omanu za
ves trud, kot za telegram, telefoniranje, z«1 opravke v raznih uradih v mestu, da se je vse potrebno izvršilo, da je prišel sin mornar Rudolph domov za isti čas, da smo bili vsaj ostali skupno navzoči pri pogrebni sv. maši ter za spo* ročila v javnost v Ameriški Domovini v slovenščini in angleščini, hvala lepa g. kanonik Oman. Hvala Rev. Slapšaku za tolažilne in vzpodbudne besede sinu. Dalje hvala Mr. Anton Korda-nu še od gradbe naše nove cerkve za tako lep zgodovinski opis v Glasilu KSKJ, katere člani smo že od leta 1910. Mr. Jakob Resniku za opis v Amerikanskem Slovencu, katerega smo tudi naročniki. Mr. Ladislav Volčanšeku za ves trud in telefonske klice, kar nam je vse opravil brezplačno. Mrs. Mary Hrovat za lep opis v Zarji, glasilu SjžZ. Istotako hvala sestrični Veroniki Zore-Verbich iz Granville, 111. za opis v spomin našega sina v Ameriški Domovini.	i
Hvala teti Mrs. Josephine Legan, stricu William Legan za darove pokojnemu, Mr. Frank Keniku za pivo vožnjo na postajo, družini Lou'S Grden za številne darove in vožnje na razne P0' staje, železniške in zrakoplovne ob vsakem vremenu, pa naj ge bilo podnevi ali ponoči, prav lepa hvala Lojze. Hvala vsem sorodnikom in p*1; jateljem, ki so nam na en ali drugi način kal dobrega storili in bili naklonjeni našemu sinu. ko je bil na dopustu ter za izraženo sožalje osebno ali s sožalnimi pismi in karticami.
Hvala lepa našim časopisom, ki so radevp-Ije priobčali razne opise ter sliko pokojnega iu sicer The Cleveland Press, Catholic Universe Bulletin, U. S. Steel News. Srčna hvala vse*1 skupaj in tudi tistim, če smo mogoče njih ime prezrli ali nam mogoče niso sporočili.
Ti pa, srčno ljubljeni sin Frank, z izgubo Tvojega mladega življenja nam je prizadeta globoka rana, ki se ne bo nikoli več zacelila in nas bo v žalovanju za Teboj spremljala do groba. Pač sedaj druge pomoči ni kot da se vdamo v božjo voljo ter uklonimo usodi tega sveta. 29. novembra 1944 smo stopili v ogromno svetovno vrsto žalujočih mater in očetov, bratov, sestra in otrok, ki v srčni bolesti skupno objokujemo svoje ljubljene, ki so dali svojo zadnjo kaplo krvi za domovino in svoje prijatelje. Ti Frank ki si prelil svojo srčno kri na okrvavljeni nemški zemlji, počivaj mirno pod belgijsko rušo, kamor so Te prenesli in po katoliškem duhovniku na belgijskem pokopališču pokopali. Kot junak in mučenik uživaj veselje, slavo in večno plačilo v nebesih pri Bogu.