LJUBLJANA, SEPTEMBER 1983 ii 198337 LETO XXII. ST. 9- 126 Naša nova pridobitev — lomilec litine v Mariboru TA ČAS... JE NAJPOMEMBNEJŠE, kako si bo nova komercialna politika utrla pot v naše vsakdanje delo. Vsem nam je znano, da že dve, tri leta s težavo dosegamo količinski plan. Vedno, še posebej pa v sedanji gospodarski situaciji, so najpomembnejše količine blaga, ki ga industrija potrebuje za svojo redno proizvodnjo. In tako smo se tudi mi znašli pred problemom, kako slovenski industriji zagotoviti večje količine sekundarnih surovin. Pri razmišljanju o 'tem smo prišli do zaključka, da mora naša komerciala postati vsebinsko popolnejša. Na strokovnem svetu TOZD POS dne 7. septembra 1983 je bila ta pobuda obravnavana pod delovnim aslovom: Nova komercialna po-a v nabavni in prodajni funk- V času, ko se borimo za vsako količino koristnega odpadka, od malo vrednih steklenih črepinj do bakrenih katod neprecenljive vrednosti, moramo preizkustiti vse možnosti, ki nam jih nudi naša osnovna dejavnost in registrirani predmet poslovanja. Ob čimbolj smotrnem izkoriščanju naših tekočih obratnih sredstev za financiranje takšnih del in poslov, ki nam bodo dale nove količine s področja celotne SFRJ, pa je potrebno vedeti) da v naši delovni organizaciji ne bomo trpeli nelojalne konkurence, niti takšnih metod dela, ki jih naša družba kot celota ne bi mogla sprejeti. Osnovna naloga tako imenovane nove komercialne politike je: pridobiti v predelovalni proces čim več koristnih odpadkov iz celot- nega jugoslovanskega območja, vključujoč tudi pravilno opredeljen tranzit, pri čemer pa je potrebno dosledno upoštevati interese naših dosedanjih večletnih poslovnih partnerjev. Vsaka aktivnost, vezana na pridobitev novih količin blaga, ki je predmet našega poslovanja, pa se mora, ne glede na to ali gre za nabavo ali za prodajo, razreševati skupno oziroma sporazumno med vodji poslovalnic in komercialo tozda ali delovne organizacije. Brez takšnega sodelovanja lahko ogrozimo našo sedanjo dobro likvidnost. S slabo likvidnostjo pa se ne moremo iti nove komercialne politike, kar pomeni, da ne moremo priti do novih količin, ki so najpomembnejši faktor tudi za našo, večjo produktivnost LOMILEC LITINE Naša delovna organizacija je v zadnjem času prešla iz tipičnega zbiralca in le delnega pripravijalca koristnih odpadkov v proizvajalca sekundarnih surovin. Danes pripravljamo različne vrste surovinskih vložkov za našo bazično in predelovalno industrijo. Največji razvoj smo dosegli na področju črne metalurgije ali točneje na pripravi metalurškega vložka iz jeklenih odpadkov različnih vrst. Razvoj je imel svojo vsebinsko pot znotraj razvoja črne metalurgije, kakor tudi svojo trnovo pot znotraj lastnega združenega dela ter se je začel po letu 1960 ob prvih manjših stiskalnicah ali potem pri uvajanju kontejnerskega sistema in tudi leta 1976 pri uvajanju stiskalnic večje proizvodnje zmogljivosti. Ena zadnjih pridobitev, načrtovane v srednjeročnem programu razvoja 1981-1985, pa je odločitev, da začnemo pripravljati kakovostnejši litinski metalurški vložek za potrebe slovenskih železarn (livarna Štore) in livarn. Uvozili smo lomilec litine z namenom, da v naši dejavnosti, edini v Sloveniji, iz litine pripravljamo metalurški vložek, za kar smo v delitvi dela med črno metalurgijo in dejavnostjo sekundarnih surovin tudi gospodarsko opredeljeni. Toda tudi ta zadnja pridobitev je takšna, da bo znotraj združenega dela pomenila bistveni napredek šele takrat, ko se bo v procesu dela dokazala. Lomilec litine, kot vsi vemo, je prevzela poslovna enota Maribor zaradi svojih prostorskih možnosti, industrijskega tira in bistvene zainteresiranosti livarn na ožjem in širšem območju poslovalnice Maribor, kot so: Atmos, Muta, Štore in druge. Nenazadnje pa je šel lomilec litine v Maribor tudi zato, ker je vodstvo in teh-nično-operativna delovna sila (strojniki) s svojim delom na zahtevnih strojih dokazala svoje delovne in strokovne zmožnosti. Da bi proizvodnja stekla nemoteno, je pred nami odgovorna naloga, da organizacijsko in metalurško-tehno-loško uvedemo določene postopke, preden gre lomilec v redno proizvodnjo, ki se bo začela v letu 1984. Določena dela in naloge moramo opraviti že v letošnjem letu in začeti poizkusno proizvodnjo, ki ne pomeni tehnološki preizkus in prevzem stroja, ker je to že opravljeno. Lomilec bi lahko že pričel z delom, vendar ne tako, kot je predpisano v tehnološkem postoku in kot to zahtevajo določila varstva pri delu, vključijoč prostorsko ureditev neposredne okolice novega stroja. Topa pomeni, da moramo po terminskem planu, ki ga uresničuje strojno-tehnična služba v sodelovanju z vodstvom poslovne enote Maribor, naj- pozneje do prve polovice meseca oktobra zmontirati dvigalo Javornik s primernim polipom, ki bo služilo le lomilcu. Prav tako moramo zgraditi takšno nadstrešnico, ki bo omogočila neprekinjeno delo lomilca, in odstranjevanje primesi oziroma jeklenih odpadkov, ki so v raznih litinskih sklopih. Da bomo najlažje in tudi čimbolj optimalno izračunali lastno ceno vloženega dela, pa moramo imeti najmanj enomesečno poizkusno proizvodnjo ob polni izkoriščenosti proizvodne zmogljivosti stroja. Le tako bo kalkulacija stvarna. Vse naše poslovne enote bodo pošiljale in tudi interno prodajale litino za lomljenje poslovni enoti Maribor, po veljavnem ceniku Inot, kar pomeni za isto vrednost, kot jo sicer nepripravljeno prodajamo slovenskim in delno skrbskim livarnam. Strokovni svet TOZD ROS bo na svoji seji v mesecu oktobru imel za osrednjo točko pripravo Mlinskega vložka s tehnološkega in komercial no-prodajno-na bav-nega vidika pri nudenju delovnih uslug za livarni Atmos in Muta, Livarno Štore in Livarstvo Dobova. Te že imajo na svojih skladiščih večjo količino litine, njim pa se nameravajo pridružiti še IMF Ivančna Gorica in druge. To pomeni, da bomo pripravljali litinski vložek iz naših zbranih količin in iz količin slovenskih livarn, ki nepripravljeno litino same kupujejo od drugih dobaviteljev. Tako začrtana organizacijsko in tehnološko dogovorjena skupna razvojna politika med slovensko črno metalurgijo in dejavnostjo sekundarnih surovin nas je tudi vodila v nakup lomilca litine. Ta stroj je danes naša stvarnost. Je že sestavni del naše proizvodne opreme in tik pred tem, da pričnemo z njim poizkuno proizvodnjo, a v letu 1984 z redno proizvodnjo. Vladimir Kralj ČIŠČENJE BOMBAŽNIH VLAKENSKIH ODPADKOV -NOV KVALITETEN KORAK NAPREJ STEKEL JE NOV PROIZVODNI PROGRAM PRIPRAVE SEKUNDARNIH TEKSTILNIH SUROVIN V TEKSTILNEM OBRATU V LJUBLJANI. V planskih dokumentih za srednjeročno obdobje 1981 — 1985 smo si v TOZD RET zastavili smel načrt, korenito modernizirati strojni park in uvesti nove tehnološke postopke priprave sekundarnih tekstilnih surovin v obeh tekstilnih obratih. Več kot 10 zadnjih let v Dinosu na ..tekstilnem" področju ni bilo bistvenih investicij in tehnoloških sprememb; osnovna sredstva so postala ne le ekonomsko, temveč tudi fizično zastarela in dotrajana. S podrobnejšo analizo poslovnih rezultatov naše TOZD in sorodnih CZD smo spoznali, da rezultati dela ne zagotavljajo več zadostne aku-mulativnosti niti za enostavno reprodukcijo. Ogrožen bi bil samostojen obstoj in razvoj, če z ustreznno poslovno politiko delovne organizacije kot celote ne bi pospešili kvalitetne, tehnične in tehnološke preobrazbe proizvodnih programov, začrtane v srednjeročnem planu TOZD Regeneracija tekstila. V Jugoslaviji je področje regeneracije bombažnih vla-kenskih odpadkov za potrebo ponovne uporabe v predilnicah bombažne preje, slabo razvito in še slabše ra- ziskano. Vsvetu so poznane različne tehnologije in različna oprema, s katero lahko bolj ali manj kvalitetno regeneriramo bombažne vla-kenske odpadke iz predilnic, toda le v manjši meri tako dobljena sekundarna vlakna nadomeščajo primarna vlakna v bombažarskih predilnicah. Intenzivnost nadomeščanja primarnih s sekundarnimi vlakni je v veliki meri odvisna od pripravljenosti in sposobnosti vodstvenega in vodilnega kadra v podjetjih, in seveda od položaja, v katerem se podjetje nahaja (zahtevana kvaliteta proizvodov, tehnološka opremljenost, lokacija pokrajine oziroma države, gospodarska možnost nakupa primarne bombažne surovine ipd.). V Evropi in tudi v svetu je v izkoriščanju sekundarnih tekstilnih surovin ena vodilnih Italija, s svojima centroma Pratom in Belo, po katerih se lahko zgledujemo tudi mi. Enega najboljših tehnoloških postopkov regeneracije bombažnih vlakenskih odpadkov iz bombažarskih predilnic je v zadnjih letih razvila firma TEMAFA iz Bergisch Glad-bacha, Zvezna republika Nemčija. R-ototip je bil prvič prikazan na mednarodni razstavi tekstilne strojegradnje, imenovani ITMA, v Hannovru leta 1979. Na osnovi sodelovanja z Inštitutom za tekstilno tehnologijo Uiiverze Edvarda Kardelja VDO Fakultete za naravoslovje in tehnologijo v Ljubljani smo se v letu 1981 odločili za nakup linije za čiščenje bombažnih vlakenskih odpadkov firme TEMAFA. Žal so nam predpisi o omejevanju uvoza preprečili, da bi novo linijo nabavili v krajšem času. Postopek nabave se je zavlekel vse do druge polovice leta 1982. Ker nismo bili prepričani, da nam bo uvoz opreme uspel, smo seveda kasnili tudi s pripravo objekta, v katerem naj bi stekla nova proizvodnja. Zaradi zelo težavnih pogojev uvoza in plačila opreme (možnost uporabe le 10% konvertibilnega priliva) smo se odločili, da uvozimo le približno dve tretjini opreme, linijo pa na osnovi lastnega znanja in izkušenj tako rekoč dogradimo doma. Zlasti dovajanje, odvajanje (nadaljevanje na str. 4) (nadaljevanje s str. 3) in filtriranje smo projektirali sami in v sodelovanju z domačimi obrtniki. Med delom smo opravljali lokalne preizkuse, kar nam je spet vzelo nekaj časa. Za dovajanje materiala liniji smo namesto dragega odpiralca bal z nakladalnikom, ki bi predstavljal eno tretjino uvozne vrednosti, preuredili in dopolnili star nakladalnik. To delo je zahtevalo izdelavo novega rezervnega jaška, nabavo in vgraditev dveh novih elektromotorjev, dograditev pogona, vgraditev odsesovalne cevi in odvodnega lijaka: Odvajanje izdelka iz linije nismo mogli realizirati po prvotni zamisli, ko bi se material iztekal v dve zbiralni komori, iz katerih bi diskon-tinuirno polnili zemeljsko stiskalnico in pripravljali bale izdelka. Tak način bali-ranja bi zahteval komaj polovico delovnega časa delavca — balirca. Ker je zemeljsko stiskalnico mogoče dobiti le iz uvoza, smo spremenili potek tehnološkega postopka v zaključni fazi tako, da smo postavili stiskalnico RIKO S—10, skonstruirali in vgradili odmak-Ijivi dovodni lijak in rezervni zaboj za zbiranje materiala med stiskanjem in vezanjem bale. Na ta način smo zagotovili povezavo postopka med kontinuiranim delovanjem linije in diskonti-nuirnim postopkom stiskanja bal, delo pa zahteva stalno prisotnost delavca pri ba-liranju. V nadaljnjem razvoju pa bo potrebno zaključno fazo urediti po prvotni zamisli. Filtriranje tehnološkega zraka ne pomeni le filtriranje zraka zaradi biljših delovnih pogojev, temveč je to povezan sistem zračnega kroženja, ki opravlja funkcijo transporta materiala med posameznimi stroji linije, pnevmatskega izločevanja in odvajanja nečistoč in tehnološko slabih vlaken ter odse-savanje prašnega zraka iz po- sameznih delov strojev. Ta zračni sistem poganja močan ventilator, ki potiska ves tehnološki zrak v tandem lijačnih filtrov. Sistem je zaprt, kar zagotavlja varčevanje z energijo za ogrevanje zraka in majhno stopnjo prepiha. V nadaljnjem razvoju in povečanju kapacitet je potrebno računati na možnost kombinacije zaprtega in odprtega sistema zračenja. Celotna linija se upravlja preko komandne omare z možnostjo individualnega pogona ali avtomatskega delovanja celotne linije. Avtomatska uravnava linije je na našo posebno zahtevo izdelana tako, da zagotavlja maksimalno varnost pred strojelomi, v primeru zamašitve z materialom ali nepravilnega posega uprav-Ijalca linije. Uravnava toka materiala skozi linijo je omogočena in nadzorovana z ultrazvočnimi detektorji. Zaradi potrebne varnosti pri delu je linija opremljena z varnostnimi stikali in več stikali za ustavitev v primeru nevarnosti. Ob upravljanju se posluževalec in delavec pri baliranju ravnata po posebnih obratovalnih navodilih, varnostnih navodilih za obratovanje čistilne linije TEMAFA in navodilih za varno uporabo ter o načinu preizkušanja in vzdrževanja delovne priprave in naprave, ki smo jih pripravili na osnovi predpisov o obratovanju uvoženih strojev, tehnološko tehničnih značilnostim! doma izdelanih oziroma vgrajenih naprav in obstoječih predpisov o varstvu pri delu. Po zaključku montaže celotne linije smo zahtevali ogled in mnenje Zavoda za varstvo pri delu SRS, ki nam je na osnovi podrobnega pregleda izdal dne 31.5.-1983 pisno izjavo pod št. S-10-73-02-01-RO-Z, s katero se ugotavlja, da so pri uveženi delovni pripravi in navodilih za varno uporabo, vzdrževanje in preizkušanje, projektiranem objektu, delovnem procesu, sredstvu in opremi za osebno varstvo pri delu, ustrezno upoštevani predpisani ali splošno priznani varstveni ukrepi in normativi. Podana je bila pripomba, da je potrebno izdelati še meritev mikroklime in glede na ugotovljene rezultate ustrezno ukrepati. Meritve so bile izvršene na področju koncentracije prahu, ravni hrupa in osvetljenosti in izdan certifikat o preiskavi ekoloških razmer pod št. C-1/83151. Z meritvami in vcentifikatu je ugotovljeno, da koncentracija prahu presega MDK pri stiskalnici in nakladalniku, hrup pa presega maksimalno dovoljeno vrednost pri armaturni plošči in stiskalnici, medtem ko umetna osvetljenost zadošča. Glede na ugotovitve je služba za varstvo pri delu poskrbela za ustrezna zaščitna sredstva, s čimer bo zadoščeno tudi tem predpisom. Po letnih dopustih bo linija za čiščenje bombažnih vla-kenskih odpadkov pričela obratovati v dveh izmenah in proizvedla letno ob predelavi okrog 400 ton odpadkov bombažnih vlaken. Vrednost proizvodnje predstavlja približno 20%dose-ženega celotnega prihodka TOZD Regeneracija tekstila. Stanje ponudbe in povpraševanja za to vrsto sekundarne surovine je tako, da je nabava in prodaja zagotovljena. Spričo dejstva, da skoraj 100 %potrebne primarne bombažne surovine naša tekstilna industrija uvaža, je zanimanje za kvalitetno sekundarno bombažno surovino. i * ' J -----/• - f v kakršno pridobimo s predelavo na naši čistilni liniji, zelo veliko. Postavitev linije znotraj proizvodne površine je takšno, da jo je mogoče dopolrfiti še z dodatnimi stroji in njeno kapaciteto povečati do 100 %. To pa spada že v naš nadaljnji razvoj, o čemer bomo pisali ob drugi priliki. Za zaključek je potrebno poudariti le še to, da nov proizvodni program „čišče-nje bombažnih vlakenskih odpadkov na liniji TEMAFA" predstavlja za tekstilni obrat Ljubljana, kjer je montirana ta linija, nov kvaliteten korak v razvoju priprave sekundarnih tekstilnih surovin in prvi visokomeha-niziran tehnološki postopek, ki zagotavlja visokoproduk-tivno kvalitetno in stalno proizvodnjo bombažne sekundarne surovine in s tem boljše pogoje gospodarjenja. Stanislav Ftesjak RAZMIŠLJANJE O NOVI KOMERCIALNI POLITIKI Vedno, zlasti pa v sedanji gospodarski stiski, so najvažnejše količine surovin, ki jih industrija potrebuje za svojo redno proizvodnjo. S surovinami, čeprav sekundarnimi, pa tudi mi oskrbujemo našo industrijo in tako smo se znašli pred problemom, kako zbrati vsaj toliko koristnih odpadkov, da bi uresničili svoja planska predvidevanja. Poskusili smo že marsikaj, da bi prišli do novih izvorov koristnih odpadkov oziroma do večjih količin. FVaznili smo tako imenovana črna odlagališča, dogovarjli smo Novo pokrito odprto skladišče v Bohovi, sredi drugih starih skladišč, je verjetno že gotovo, ko to berete. Ta novi objekt je velika pridobitev za tekstilni obrat v Bohovi, saj bodo končno iz blatnega dvorišča izginili velikanski kupi tekstilnih odpadkov, ki predstavljajo prepotrebno zalogo za normalno delo se in se še z vodstvi krajevnih skupnosti za ,,zbiralne akcije", nastavljali smo kontejnerje po ulicah, povečali sodelovanje pri že tradicionalnih šolskih zbiralnih akcijah itd., toda količinsko so bili naši letni plani še vedno ogroženi. Zahteve in želje po večjih količinah sekundarnih surovin se množijo v istem razmerju, kot se zmanjšuje uvoz surovin in reprodukcijskega blaga. Odstotek vračanja odpadkov, ki so predmet naše dejavnosti, v proizvodnjo, pa je v Sloveniji visok, celo med najvišjimi v svetu. Torej smo blizu tiste meje, onstran katere neizkoriščenih koristnih odpadkov ni več. Povsem res to ni, ker takšen zaključek upošteva naš odnos do odpadkov. Če bi bila občanova in delavčeva zavest takšna, da se jim ne bi bilo težko nekoliko žrtvovati za idejo „dajte industriji odpadne surovine", potem bi zbiralne količine nekaj časa še rasle. Toda, žal temu še ni tako, zato smo se znašli pred vprašanjem, kako slovenski industriji zagotoviti večje količine sekundarnih surovin. Pri razmišljanju o tem vprašanju smo prišli do zaključka, da mora naša komerciala postati vsebinsko popolnejša. Na strokovnem svetu TOZD POS, dne 7. septembra 1983 je bila ta pobuda obravnavana pod delovnim naslovom: Nova komercialna politika v nabavni in prodajni funkciji. Nekaj let nazaj se je v Di-nostu več ali manj misliko predvsem na njegovo klasično vlogo: nakup in prodaja odpadkov, ki jih vmes doleti ali ne še en delovni proces (sortiranje, rezanje, trganje, stiskanje). Zadnja (nadaljevanje na str. 6) (nadaljevanje s str. 5) leta se je takšna miselnost oplemenitila s spoznanjem, da naš napredek ni odvisen samo od nas in tistih, ki sekundarne surovine potrebujejo, temveč tudi od tistih, ki koristne odpadke —proizvajajo. In tako smo začeli vlagati naša sredstva v obliki kreditov ali pa smo postali soinvestitorji njihovega razvoja. S tem se je pravzaprav začela naša nova komercialna politika, ki pa danes zaradi zastoja količinskega prometa zahteva še pestrejše oblike dela in razširitev na poslovalnice. V času, ko se borimo za vsako količino koristnih odpadkov, moramo preizkusiti vse možnosti, ki nam jih nudi naša osnovna dejavnost in registrirani predmet poslovanja. Naša komercialna sposobnost se mora izražati v povezovanju vseh možnosti poslovanja s sekundarnimi surovinami in reprodukcijskim blagom, v nabavni in prodajni funkciji kot zaokroženi celoti. Ob čim smotrnejšem izkoriščanju naših tekočih obratnih sredstev za financiranje takšnih del in poslov, ki nam bodo dali nove količine z območja celotne SFRJ, pa je potrebno vedeti, da ne bomo dovolili nelojalne konkurence, niti takšnih metod dela, ki jih naša družba ne bi mogla sprejeti. Osnovna naloga tako imenovane nove komercialne politike je: — pridobiti v predelovalni proces čim več koristnih odpadkov iz celotnega jugoslovanskega območja, vključujoč tudi pravilno opredeljen tranzit, pri čemer pa je potrebno dosledno upoštevati interese naših dose- danjih poslovnih partnerjev, kot so SOZD ISKRA .DO UNIOR in drugi. Doslej smo . pod pojmom nove komercialne politike na ravni delovne organizacije poznali le krogotok blaga in sredstev v okviru RTB BOR - INDUSTROSIROVINA Gospič — DINOS. Odslej moramo takšen krogotok ustvariti tudi z drugimi organizacijami. Takšen je bil dogovor na strokovnem svetu. Še letos je potrebno to pobudo preizkusiti in če bo dala dobre rezultate jo bomo sprejeli za našo dolgoročno poslovno politiko, vsekakor pa za temeljno izhodišče planskih dokumentov za leto 1984. Gotovo bo vsak poslovodja in komercialist nekaj časa iskal samega sebe v tej novi politiki, zato ni odveč razmišljanje, kaj je pri vsem tem pravzaprav novega. Naj omenimo tale element: nujnost sodelovanja med voditelji poslovalnic in komercialisti tozda in delovne organizacije. Vsaka aktivnost, vezana na pridobitev novih količin blaga, ki je predmet našega poslovanja, se mora, ne glede na to ali gre za nabavo, kar je bilo doslej predvsem v rokah poslovodij, ali za prodajo, kar je bilo doslej predvsem v rokah komerciale tozda, rezreševati skupno in sporazumno. Brez takšnega sodelovanja lahko ogrozimo našo sedanjo dobro likvidnost, brez katere pa se ne moremo iti nove komercialne politike. To pa bi pomenilo, da ne moremo priti do novih količin, ki so pomemben faktor tudi za našo produktivnost In če ne bomo povečali produktivnosti, tudi ne bomo mogli povečati osebnih dohodkov. -eska- NAGRADNA KRIŽANKA ŠT. 125 7 V PA1M0 lUPUSTRBI ODPADKE SUROVINE VELIKA ZANIMI- VOST KANTA NEMŠKO M. IME STARO MESTO V m UEOOVAN TRAVNIK POPISUJ V SVOJE PLAŠILO! VELIKO JEZERO V SIBIRIJI MATI BOCA ZEVSA ORANJE NIKOLAJ OMERSA • ZAPOR. JEČA ZLITINA. KI JO ODKUPUJEMO PRIHAJA MesVi TROPSKA ■fir r ► TOVARNA SELOTEJPA V CELJU cTš?.\ ms im h«««/-**' ora občanov", Vida Petrovčič. Obiskovali pa so nas tudi funkcionarji iz sežanske občine. Zvojaki iz bližnje karavle smo imeli športno srečanje. Enkrat pa smo imeli obrambni dan. Odkar si pri Dinosu, si bil že trikrat ali štirikrat na mladinskih delovnih akcijah. Kje vse si že bil? Bil sem na treh zveznih in na eni, zadnji, republiški mladinski delovni akciji. Prvič sem bil blizu Skopja, drugič blizu Kruševca, tretjič pri Djerdapu in četrtič blizu Sežane. Samo prvič se je iz naše delovne organizacije takšne akcije udeležila tudi ena delavka, in sicer Zdenka Cafuta. Kakšne vtise in spomine imaš iz teh akcij? Lepe. Vsak maldinec naj bi se udeležil vsaj ene takšne akcije, da bi spoznal brigadirsko življenje. To je bolj lepo in zanimivo kot težko. Osebne dohodke si dobil tako, kot bi bil tu na delu? Da. Ti si predsednik naše mladinske organizacije. Koliko članov ima? Povej nam kaj v zvezi s to tvojo funkcijo? Naša mladinska organizacija ima 25 članov, to je toliko, kolikor je v Ljubljani mladih delavcev pri Dinosu. V zvezi z mojo funkcijo pa bi zaenkrat povedal samo to, da mi oktobra poteče mandat in da me bo treba zamenjati. To funkcijo mora prevzeti kdo mlajši. Imam 27 let, vendar po statutu lahko še delam v mladinski organizaciji, če želim. In želim, toda ne kot predsednik. I ntervjuval Stane Koman DELAVSKO ŠPORTNO SREČANJE INOT 83 V ROVINJU Leto je naokoli in spet se bomo srečali delavci delovnih organizacij, članic INOTA na delavsko-športnih igrah. Tokrat bodo v Rovinju, v hotelskem naselju Vi-las Rubin. Začele se bodo 29.9., nadaljevale 30.9. in končale 1.10.1983. Organizator letošnjih srečanj je delovna organizacija ODPAD PULA. V teh dnevih bo organizirana tudi okrogla miza na temo: Dugoročna stabilizacija i organizacija iz naše djelatnosti. Na igrah sodelujejo ,.standardni" tekmovalci in poslovalnice. Zanimiv bi bil pregled nastopajočih iz vseh petih srečanj, ker bi povedal, da so udeleženci skoraj vedno isti — razen prvega srečanja v Makarski. Tekmovalci v posameznih panogah so naslednji: MOŠKE ŠPORTNE PANOGE Namizni tenis — 4 tekmovalci Jamšek Janez, Ljubljana Klopčar Srečko, vodstvo POS Kralj Vladimir, DSSS Zalar Zdene, TO Ljubljana Vlečenje vrvi — 8 tekmovalcev Rado Sušnik, Trbovlje Beribak Toni, Brežice Gaberc Anton, Kranj Kariž Berto, Pivka Bole Darko, Pivka Smrdel Stanko, Pivka Dolenc Tone, Pivka Jankovič Jože, Brežice Plavanje — 3 tekmovalci Burger Dušan, vodstvo POS Paternoster Janez, DSSS Bevc Anton, DSSS Šah — 3 tekmovalci Herle Bojan, Trbovlje Krstič Dobrivoj, Celje Srečnik Dušan, Jesenice Kegljanje — 6 tekmovalcev Simonišek Sandi, Škofja Loka Paternoster Janez, DSSS Bevc Anton, DSSS Potočnik Daniel, Sl. Konjice Jankovič Boro,Ljubljana Slabanja Jože, Ljubljana Skok v daljino — 3 tekmovalci Burger Dušan, vodstvo POS Kukovič Ignac, Sl. Konjice Dolničar Rajko, Ljubljana Met krogle — 2 tekmovalca Smrdel Stanko, Pivka Krstič Dobrivoj, Celje Streljanje — 4 tekmovalci Kravcar Rafael, vodstvo POS Čoklc Franc, Celje Herček Anton, Celje Jankovič Jože, Brežice DELOVNE PANOGE Manipuliranje s kontejnerjem — 2 tekmovalca Dolničar Rajko, Ljubljana Herček Anton, Celje Rezanje železa — 2 tekmovalca Mlinar Ludvik, Celje Kariž Berto, Pivka Sortiranje železa — 2 tekmovalca Vrhovac Ivo, Celje Kukovič Ignac, Sl. Konjice Sortiranje papirja — 2 tekmovalca Potočnik Daniel, Sl. Konjice Mlinar Ludvik, Celje ŽENSKE ŠPORTNE PANOGE Namizni tenis — 2 tekmovalki Musar Andra, Brežice Rahne Sonja, DSSS Plavanje — 2 tekmovalki Mausar Alenka, Kranj Pekolj Irena, DSSS Iz Inotovih delavskih športnih iger leta 1979 v Šibeniku REŠENI NAGRADNI KRIŽANKI ŠT. 125 IN 126 POŠLJITE DO VKLJUČNO 18. OKTOBRA 1983. ZA VSAKO KRIŽANKO BO RAZDELJENIH 8 NAGRAD PO 100,00 DIN. Kegljanje — 6 tekmovalk Mausar ALenka, Kranj Musar Andra, Brežice Rahne Sonja, DSSS Omahen Bojana, TO Ljubljana Maurac Kati, Ljubljana Bohinc Cvetka, Celje Streljanje — 4 tekmovalke Musar Andra, Brežice Jerčič Nevenka, Celje Rahne Sonja, DSSS Pekolj Irena, DSSS Met krogle - 2 tekmovalki Omahen Bojana, TO Ljubljana Rahne Sinja, DSSS ■ » Šport in zabava je razvedrilo, ki sprošča in ..osvežuje". Iz srečanja leta 1978 v Poreču Skok v daljino - 2 tekmovalki Rahne Sonja, DSSS Pikado - 3 tekmovalke Maurac Kati, Ljubljana Maurac Kati, Ljubljana Bohinc Cvetka, Celje Pekolj Irena, DSSS Nastopajoči tekmovalci in tekmovalke bodo s pomočjo netekmovalcev krili stroške potovanja in bivanja v Rovinju s sredstvi zbranimi na delovnih akcijah. Stroški za vsakega posameznika znašajo 1,700.00 din, in sicer za 3-dnevni penzion in prevoz. Zborno mesto je v Ljubljani, od koder se bomo z vlakom odpeljali do Kanfanara pri Rovinju in potem dalje do Rovinja. Vsak udeleženec bo prejel trenirko, ki jo bo po končanem tekmovanju vrnil za naslednje tekmovanje. Vsem udeležencem želimo veliko športne sreče. SORA TEKMOVANJE DINOSOVIH KEGLJAČEV IN STRELCEV Za leto 1983 smo izdelali program športnih dejavnosti na ravni delovne organizacije Ta program smo po posameznih panogah izvedli, razen streljanja in kegljanja, ki smo jih prenesli na jesenski čas. Prenos je bil dobrodošel, saj smo obenem izvedli še izbirno tekmovanje za športne igre INOT 83 v Rovinju. Kegljači smo se zbrali 3. septembra 1983 na kegljišču na Staničevi v Ljubljani. Za tiste, ki so se prijavili je bila udeležba obvezna, ker pa je imela večina delavcev delovno soboto, se tekmovanja niso udeležili. Kljub temu je bila udeležba še kar zadovoljiva. Prišlo je 15 tekmovalcev in 4 tekmovalke. Moški so imeli 200 lučajev, ženske pa 100. Priimek in ime posloval, oz. kegljev skladišče 1. Slabanja Jože Ljubljana 833 2. Bevc Anton DSSS 830 3. Paternoster Janez DSSS 780 4. Jankovič Dragiša Ljubljana 773 5. Jamšek Janez Ljubljana 765 6. Jovančevič Boro Ljubljana 755 7. Beribak Toni Brežice 755 8. Javornik Dušan Ljubljana 723 9. Lastovec Slavko Brežice 709 10. Potočnik Daniel Sl. Konjice 692 11. Pogaberc Franc Kranj 689 12. Srečnik Dušan Jesenice 654 13. Šmelcer Jože Kranj 619 14. Petan Jože - Brežice 595 15. Šetinc Anton BRežice 517 Rezultati za ženske: Priimek in ime PE ali skladišče kegljev 1. Rahne Sonja DSSS 393 2. Bohinc Cvetka Celje 312 3. Musar Andra Brežice 299 4. Omahen Bojana TO Ljubljana 180 Naslednjo soboto dne, 10.9.1983, ob 9.00 uri pa smo se srečali strelci na TV D Partizan v Zeleni jami. Udeležilo se je 11 strelcev in 3 strelke. Streljali smo s serijsko zračno puško na 4 tarče z 20 streli. Moški: 1. Terček Zdravko Ljubljana 148 2. Javornik Dušan Ljubljana 135 3. Kravcar Rafael vodstvo POS 133 4. Štarkelj Jože Brežice 130 5. Paternoster Janez DSSS 122 6. Duhanič Tine Brežice 120 7. Kukovič Ignac Sl. Konjice 116 8. Jankovič Jože Brežice 111 9. Marinkovič Nikola Celje 88 10. Srečnik Dušan Jesenice 85 11. Eržen Jože Jesenice 84 Ženske: 1. Jerčič Nevenka Celje 142 2. Rahne Sonja DSSS 88 3. Pekolj Irena DSSS 58 Za september smo planirali srečanje vseh delavcev na eni poslovalnici. Srečanje naj bi bilo v obliki piknika s športnimi in šaljivimi igrami. Seveda, september je že mimo, toda tudi v oktobru bi se lahko ,,srečali", če bi bili vi za to. Povejte, pišite, telefonirajte, izrazite svoje želje na kakršenkoli način. Skušali bomo ugoditi vašim željam. Kdo ve, če bomo kdaj zvedeli za vzroke nezainteresiranosti. Izgovor, da ni časa, je slab. Vsi imamo kakšno delo doma, toda tako kot najdejo nekaj časa za razvedrilo posamezniki, tako bi ga lahko našli vsi. SORA Tekmovanja v namiznem tenisu še nismo uspeli organizirati. Toda, tudi to bomo naredili in program v celoti izpeljali. Kaj pa vi? Menimo, da je bil program pester za vse delavce, vendar pravega odziva ni. Hoteli smo vam popestriti vsakdanje življenje, toda ne gre in ne gre. Organizirani so bili planinski izleti, v juliju na Jalovec in v avgustu na Storžič. Prvega izleta so se udeležili trije, drugega pa dva delavca. Kaj naj še organiziramo, da boste zadovoljni, da ne boste dajali pripomb, koliko denarja ima Dl NOS, organizira pa nič. O IZLETIH NA GORE V dvojni poletni številki našega glasila (junij—julij) smo objavili prispevek vodje našega skladišča na Jesenicah, Franca Zupanca, alpinista in člana gorske reševalne službe o tem, kam naj bi šli na izlet. Predlagal je dva izleta: enega v Karavanke, drugega pa v Julijske alpe oziroma enodnevnega na Mojstrovko, dvodnevnega pa na Stol. Uredništvo našega glasila je na zadnji seji ugotovilo, da na Zupančeva predloga ni nobenega odziva, zato je sklenilo, da se povpraša predsednika Dinosove Komisije za kulturo, šport in rekreacijo, Toneta Bevca, kaj or misli o predlogih in o tem, da nanje ni nobenega odziva. Zvedeli smo, da o Zupančevih predlogih komisija še ni razpravljala, da pa bi še pristopila k organizaciji enega izteta, če bi bilo zanj kaj interesentov. Tovariš Bevc nam je povedal, da so letos dali pobudo za dva izleta na gore, in sicer na Jalovec in na Storžič. Zlasti, da so agitirali za izlet na Jalovec, v obeh primerih pa so delavce Dinosa povabili na izlet z okrožnico, poslano vsem poslovalnicam in obratoma Dinosa. V obeh primerih ni bilo odziva in tako je prevladal vtis, da za organizirane izlete na gore v Dinosu ni več interesentov. Ko smo se s tovarišem Bevcem pogovarjali o morebitnih vzrokih za neuspela povabila, ob dejstvu, da so trije izleti na gore kolikor toliko že uspeli (na Kum, Za Akom in na Triglav), smo menili, da je vzrok tudi v tem, ker se v vabilih opozarja na planinsko opremo. Razmišljali smo tudi tako: kdor planinsko opremo ima, je planinec, takim pa ni veliko do tega, da bi ,,zgubljali čas" z izletniki. Seveda so častne izjeme. Planinci gredo na gore sami oziroma s svojo planinsko družbo. Organiziran izlet na gore je lahko zanimiv, tako smo razmišljali, za tiste delavce in upokojence Dinosa, ki ne-gredo velikokrat na gore in zato tudi nimajo planinske opreme, celo ne planinskih čevljev. Šli bi, če bi šli lahko brez planinske opreme oziroma kar v navadnih čevljih ali supergah. Ugotovili pa smo seveda tudi to, da je sedaj ovira za izlete oziroma za prihod na zborno mesto tudi predrag bencin in boni zanj. Potem smo rekli tako: če so „uspeli" trije izleti, bi uspel tudi četrti, samo dobro bi moral biti organiziran. Da bi Zvedeli kako, kam in kdaj ga je treba organizirati, bi morali delavce vprašati, kaj vse si želijo v zvezi s takšnimi izleti' Tovariš Bevc je bil mne-mnja, da bi to poskusili zvedeti s vprašalnikom, ki bi ga objavili v našem glasilu. Menili smo tudi, da bi se zaenkrat morali odločiti za en izlet v letu dni in na takšen vrh, da bi nanj lahko prišli tudi brez planinske opreme. Za tak izlet bi morali delavci in upokojenci Dinosa zvedeti 6 do 8 mesecev prej, ves ta čas pa bi morali zanj delati propagando in v glasilu sproti objavljati, kdo se je že prijavil. Menili smo namreč, da bi se marsikdo odločil za izlet, rekoč: če gre ta, bom šel pa še jaz, z njim bi se pa res rad srečal. Na kraju tega razgovora je Tone Bevc obljubil, da bodo o tem spregovorili tudi na seji Komisije za kulturo, šport in rekreacijo. Kaj bodo sklenili, vam bomo sporočili tudi preko našega glasila. S.K. Spominska fotografija iz pohoda Dinosovcev na Triglav leta 1981. DRUGI O NAS Dobro je če vemo kaj drugi pišejo o nas oziroma o naši dejavnosti. Prispevek ..Parole namesto nagrade" jeza DELO napisala novinarka Anica Levin. PAROLE NAMESTO NAGRADE Osveščen Ljubljančan, ki je pod vtisom javnih pozivov in informacij o smotrni uporabi in predelavi sekundarnih surovin sam pripeljal rabljen hladilnik na odpad, je zanj dobil 12 dinarjev; spet drugi je za 50 kilogramov odpadnega stekla dobil 10 dinarjev: razočaran je ostal prinašalec kupa odpadnega tekstila, ki so mu ga plačali po 2,5 dinarja za kilogram; praznih rok pa so ostali otroci, ki so neko soboto s starši pripeljali skrbno pripravljen zavoj krp na Dinosov odpad, toda vrata odkupne postaje so bila zaprta. S temi posameznimi primeri ne mislimo dokazovati, češ, kako ravnodušno in omalovažujoče ravnajo zbiralne organizacije, ki odkupujejo odpadne stvari. Toda če primerjamo parole o zbiranju dragocenih sekundarnih surovin z nekaterimi res nespodbudnimi cenami, se zdi, da vfendarle ne potrebujemo toliko teh sekundarnih surovin, kot govorimo. Če bi jih namreč potrebovali, bi gotovo odkup povečali z bolj spodbudnimi cenami. Da ne potrebujemo toliko uporabnih odpadkov, seveda ni res. To potrjujejo tudi uporabniki sekundarnih surovin. Steklarna Straža iz Huma na Sotli, ki tudi slovensko industrijo oskrbuje z različno stekleno embalažo, bi npr. za proizvodnjo stalno potrebovala 30 do 40 odstotkov steklenega krša, ki ga lahko meša z osnovno surovino. Trenutno ga sicer redno dobiva predvsem iz polnilnic in živilske industrije. Nasploh pa težko pridejo do te sekundarne surovine. Precej energije namreč prihranijo, če uporabijo več steklenega krša. Podobno je tudi s tekstilnimi odpadki, ki jih lahko z razvlaknjenjem delno porabijo že tudi v primarni tekstilni industriji, še precej pa za izdelavo drugih materialov, kjer lahko torej tudi nadomestijo mnogo dražje osnovne tekstilne surovine. Toda navzlic očitno vedno večjim potrebam po surovinah, odkup in zbiranje nekaterih uporabnih odpadkov ne more in ne more zaživeti. To velja predvsem za gospi-dinjske odpadke, kajti sekundarnih surovin iz industrije zberemo kar preče). Zbiralne organizacije imajo sicer sezname vseh odpadkov, ki jih zbirajo oziroma odkupujejo od posameznih prinašalcev. Vendar pravijo. da nekaterih vrst odpadkov v gospodinjstvih le ni toliko, da bi s tem bistveno povečali količino že zbranih odpadkov. Ker torej pri nas menda še ni toliko teh odpadkov, ker je manjša gostota prebivalstva in razpršenost naselij večja, kot npr. v razvitih državah; kjer se jim pač zato splača zbirati različne odpadke, bi naj bil strošek za nekatere zbrane odpadke tolikšen, da bi se torej predelava sekundarnih surovin ne splačala. Res je, da je treba upoštevati širši ekonomski učinek takega zbiranja. Toda ali to zdaj pomeni, da je povpraševanje gospodarstva po ekundarnih surovinah premajhno, da bi se splačalo zvišati odkupne cene odapdkov? Primeri iz industrije govorijo namreč drugače. Odkupne cene uporabnih odpadkov so nespremenjene že približno tri leta. Tisti, ki bo sam pripeljal uporabne odpadke na odkupno postajo, bo jasno pričakoval nekoliko višjo ceno kot le 20, 30 par za kilogram. Če pa bi kdo — kot v starih časih hodil od hiše do hiše in zbiral uporabne odpadke, bi mu nedvomno marsikatera gospodinja odstopila kupe rdznih uporabnih odpadkovzastonj, instem rešila dve skrbi — svojo in širšo skrb za gospodarno uporabo odpadnih surovin. V vsem tem tiči tudi vzrok, zakaj ne zberemo več odpadkov, čeprav bi jih z nekoliko večjim trudom lahko več. Toda dokler bo očitno še dovolj odpadnih surovin nastajalo v industriji in več jih obratih, kjer jih je lažje zajeti, pa tudi manj dela je z njimi, potem nedvomno ne bomo kmalu storili kaj več, da bi zajeli še več odpadkov iz gospodinjstva. Toda potem, ko bodo usahnili za zdaj še bogati viri za zbiralne organizacije, potem bomo spet morali nekaj na hitro ukreniti kot smo npr. pred leti pri odkupu steklenic. * Ni ga lepšega dopusta, kot je služba, kadar so vsi šefi na dopustu! (Iz Lesninarja) Iz Inotovih delavskih športnih iger leta 1977 v Splitu SPOROČILO IZ RADGONE Leta 1979, v 87. številki našega glasila sem pisal o razmerah na našem skladišču v Gornji Radgoni. Takrat sem se med drugim zavzemal, da bi Tonetu Iva n eku, ki je tam skladiščnik in edini delavec na skladišču, namesto lesene ute, v kateri ima pisarno, postavili kontejnerski mobilaro blok, kakršne izdelujejo prav v Radgoni. Pred dnevi pa sem dobil pismo Toneta Ivaneka v katerem mi sporoča, da je v Radgoni sicer še vse po starem, toda veliko izgledov, da bo še pred zimo dobil mobilaro blok. Naj še spomnim zakaj se Ivan ek bori za mobilaro blok. Zato, ker ga v uti pozimi tako zebe, da si je že nakopal precej revme. Sicer pa mi ni poslal pisma zaradi tega, temveč zaradi njegove in voznika Lebarja ,,pogruntacije", ki prihrani tozdu lepe denarce. Že pred letom dni sta si domislila, da bi lahko vsakokrat, ko Lebar pride iz Maribora v E L RA D po odpadke aluminija, naložila na kamion še eno ali dve Voznik Lebar iz Maribora se zadovoljno smeji, kar si je naložil tako lep „plen". (Foto Ivanek) avtomobilski karoseriji. Ko je kamion poln alu — odpadkov jih je le za kakšni 2 toni, nosilnost kamiona pa je veliko večja. Rečeno - storjeno! Zdaj že leto dni delata tako in če vemo, da pride Lebar po dvakrat na teden v Radgono oziroma v EL RA D, lahko izračunamo koliko je vredna ta inovacija. V letu dni se tako mimogrede in zastonj prepelje k stiskalnici, v 40 km oddaljeni Maribor, od 40 do 50 ton pločevine. Ivanek odkritisrčno priznava, da je ta koristen predlog bolj Lebarjev kot njegov, sporoča pa nam to zato, da dokaže, kako se da z malo domiselnosti veliko prigospodariti. Mnenja je tudi, da je pri našem delu še veliko podobnih možnosti za večji izkoristek dela in strojev, ivanek tudi pravi, da to ni inovacija. Morda ne ve, da je koristen predlog, ko se začne uresničevati — inovacija. c- L---- Ivanek pred svojo ,,pisarno" Spominska fotografija, ki nam jo je za objavo izročil Andrej Vadija iz Maribora. Ker je na mizi tudi volilna skrinjica je bila slika verjetno posneta na kakšnih sindikalnih volitvah pod Pohorjem. Sodeč po obrazih naših takratnih in sedanjih delavcev, še mladeničev, je bilo to pred mnogimi leti. Na sliki so: ing. Miarinko Zlatev, Janez Ramovž, Vlado Šorli, Anton Plešec, Franc Žohar in Andrej Vadija. PRAVILNA REŠITEV KRIŽANKE ŠT. 124 Iz delovnega utripa na Jesenicah. (Foto Gogala) sak kladivar ero lanenina var ivan kis delavci dinosa dori-ca nisan tovornjak ar rtač etapa alah atena konus otok lasek sm sled sepe ava takto-mer trema rn ina sirena natrij las tratar aniene ZA DOBRO VOLJO V SLOVENIJI SMO ZBRALI NAJVEČ ODPADNEGA ŽELEZA IN JEKLA Samo lani je bilo v naši republiki zbranih 244 ton tovrstnih odpadkov, v Jugoslaviji 1,2 milijona ton V Jugoslaviji smo lani zbrali okoli 1,2 milijona ton starega železa, odpadnega jekla in strugotin. Največ so zbrali v ožji Srbiji — okoli 403 tisoč ton, kar je 34 odstotkov vseh zbranih odpadkov železa in jekla. Glede na velikost območja in število prebivalcev pa je bil najboljši rezultat dosežen v Sloveniji, kjer smo zbrali 244 tisoč ton tovrstnih odpadkov. V Sloveniji zberemo že 31 odstotkov jeklenih odpadkov glede na porabo jekla, v Jugoslaviji pa je ta delež 24 odstotkov. Če te rezultate primerjamo z rezultati v svetu, vidimo, da smo pri zbiranju teh odpadkov učinkoviti; v svetu namreč zberejo 23 odstotkov jeklenih odpadkov glede na porabo jekla. Rezultati so boljši le v nekaterih razvitih državah, npr. v ZRN. Jugoslavija uvaža precej odpadkov starega železa, ker je to ceneje, kot če uvažamo koks. Toda tudi znesek za uvoz teh odpadkov lani ni bil majhen. Jugoslavija je namreč za uvoz raznih odpadkov železa in jekla odšetla okoli 3,2 milijarde deviznih dinarjev, kar je bilo za 42 odstotkov več, kot smo plačali v letu 1981. V uvozu vseh različnih odpadkov nasploh prevladujejo odpadki, namenjeni črni metalurgiji, saj je bilo od vseh uvoženih odpadkov kar 83 odstotkov starega železa, jekla itd. Nekaj odpadkov pa smo tudi izvozili, za kar smo dobili okoli 288 milijonov dinarjeV‘ ANICA LEVIN JEDILNIK ZA DRUŽBENO PREHRANO HLADNE PREDJEDI Hladni kačji pogledi Luknjasti karakter sir Nariban član delavske kontrole Dogovor na štiri oči s praznimi obljubami TOPLE JEDI Hitro pečeni pripravniki Pizze na način „ skupne službe" JUHE IN ENOLONČNICE Jezikovna juha s cmoki v grlu Brezmesna delavska mineštra Goveja vodstvena juha Krpice v karakterni juhi GOTOVE JEDI Gospodarstvo v pikantni omaki Oddelčni referenti v vodeni omaki Telečja glava z vodstvenim prelivom Delitev viška na hajduški način Nabodalo iz skupnih služb s prilogo „tozdovski očitki" Ocvrt zaključni račun z reso lucijsko zabelo SOLATE Solata iz delegatskega gradiva Polnjeni diskutanti v olju SLADICE Pravilnik s suhimi figami Trikotna torta „skupne službe", polnjena s kremo a la pomočniki direktorja in prelita s tozdovskim želejem Tajnica v srajčki Mlečni SIS-i s prispevnimi rozinami PIJAČE Znojni čaj iz neposredne proizvodnje Koktajl „sistematizacije delovnih mest" (Iz glasila Stavbenika Koper) (Prihodnjič nadaljevanje — če nam boste poslali kakšen predlog za ta jedilnik) INTELIGENČNI TEST Na dopustu so se vam možgani odpočili, zato vam ta test ne bo delal nobenih težav, Za tiste, ki pa še niste bili na dopustu pa objavljamo pravilne odgovore. Samo poiščite jih. Toda ne takoj. Najpreje poskušajte na vsa vprašanja odgovoriti brez pogledov na pravilne odgovore. Če boste napravili samo dve napaki, vedite, da ste si zaslužili odlično oceno. Za štiri napake dobite oceno - prav dobro, naprej pa se ocenjujete sami. I. Če greste spat ob 8, uri in navijete budilko za ob 9. zjutraj, koliko časa boste spali? 2 Ali obstaja 29. november v Angliji? 3. Če imate v škatljici samo eno vžigalico in stopite v temno sobo v kateri so, karbidovka, sva ti tka na olje in peč na drva, kaj boste najprej prižgali? 4. Nekateri meseci v letu imajo 30 dni, drugi 31. Koliko mesecev ima 28 dni? 5. Zdravnik vam da 3 tablete. Vsake pol ure morate vžeti eno. Koliko časa jih boste jemali? 6. Kaj piše na robu bankovca za 50 par? 7. Delite 30 s polovico in prištejete 10. Koliko boste dobili? 8. Neki arheolog pravi, da je našel cekin z letnico 46 pred Kristusovim rojstvom. Ali mu verjamete? 9. Po koliko živali je Mojzes vzel na svojo barko (vrste živali)? 10. Neki kmet je imel 127 ovac. Vse razen šestih so poginile. Koliko je ostalo živih? II. AH je dovoljeno, da se v Sovjetski zvezi poroči nek moški s sestro svoje vdove? 12. Ali se lahko človek, ki živi severno od New Yorka, pokoplje zahodno od Missisippija? Ti si moj sin, jaz pa nisem tvoj oče. Kdo je to rekel? Ali nočni čuvaj lahko dobi pokojnino, če umre podnevi? Jugoslovansko letalo strmoglavi na jugoslo-vansko-albanski meji. Kje bodo pokopali preživele? Koliko rojstnih dnevov ima vsak človek? Soba ima štiri kote. V vsakem kotu sedi maček. Pred vsakim mačkom so trije mački. Na repu vsakega mačka pa sedi maček. Koliko mačkov je v sobi? (Iz glasila Lesni nar) POPRA VEK V prejšnji, avgustovski številki našega glasila je bila večja napaka v prispevku ..Pomagali bomo", na strani 14. Dvakrat je bilo napisano UNIJA ŽREČE, prav pa je UNIOR ŽREČE. ANKETA Člani komisije za kulturo, šport in rekreacijo smo sestavili ..anketo", s pomočjo katere želimo od dopustnikov izvedeti, kako so zadovoljni z dopustom v naših počitniških objektih. Anketa je anonimna, zato pričakujemo, da jo boste brez zadržkov izpolnili. Vaše dobronamerne pripombe nam bodo v veliko pomoč pri nadaljnjem delu. Najbolje bi bilo, da bi na vsakem skladišču določili mesto, kamor bi delavci dajali anketne liste in nato vse skupaj poslali naši komisiji. Pričakujemo, da bodo tudi I0 DOS pomagali, da bomo dobili čimveč izpolnjenih anket. Tudi našim upokojencem gotovo ne bo težko vrniti izpolnjene ankete na naš naslov: „ Dl NOS" LJUBLJANA, Komisija za kulturo, šport in rekreacijo, Ljubljana, Titova 118. Za sodelovanje se vam lepo zahvaljujemo. Predsednik komisije KŠR Anton Bevc Pripis! Anketna vprašanja so priložena vsakemu izvodu tega glasila. Glasilo DINOS izdaja DO DINOS Ljubljana, Titova 118, v 750 izvodih. Glasilo ureja uredništvo. Glavni in odgovorni urednik Stane Mancini. Tehnični urednik-Stane Koman. Oproščeno prometnega davka po pristojnem sklepu 421-1/72. Razmnožil: Usenik Edo, prepisovanje in razmnoževanje Ljubljana Na dopustu je lahko tudi zabavno, zlasti takrat, ko se s svojimi vozili pripeljejo dopustovat tudi takšne pravljične osebnsti, ko jo prikazuje gornja slika, posneta to poletje med našimi počitniškimi hišicami v Savudriji. (Foto Gogala) kotiček _ „ NMMLAJSIH UDELEŽIL SEM SE DELOVNE AKCIJE "i. V ponedeljek popoldne smo se zbrali na Kurilniški 18. Tam so bili Bojana, Bojan, Zdene, Dragiša, Rajko, Dušan in Katica. Z dvema tovornjakoma smo se odpeljali v Kamnik pod Krimom. Tam je eno veliko odlagališče in notri veliko materiala. Ven vsega nismo mogli dobiti, ker je bi! material pregloboko. Pobrali smo vse, kar smo lahko naložili. Potem smo šli v gostilno na sok in pivo. Med potjo smo dohiteli drugi kamion, naložen z materialom. Ko smo šli nazaj na Kurilniško, smo šli še nekam pogledat, pa ni bilo nič. Bilo mi je zelo všeč. Šel bom še kdaj na akcijo. Sašo Rahne ŽREBANJE NAGRADNE KRIŽANKE ŠT. 124 Žreb je bil 18. septembra 1983. V komisiji so bili: Andreja Vrščaj, Irena Pekolj, Cveta Meden, Stane Mancini in Stane Koman. Iz koška je rešene križanke jemal Stane Mancini. Vseh rešitev je bilo 20, in sicer 11 iz DSSS, 3 iz Celja, 2 iz Maribora, 2 iz vodstva TOZD ROS, 2 pa sta poslala naša upokojenca Namesto 8 je bilo izžrebanih 9 pravilnih rešitev, in sicer zato, ker se je komisija uštela pri štetju. Nagrade po 100,00 din dobi naslednjih devet reševalcev: GARIČ MARIJA iz DSSS DRINOVEC PETER, upok. iz Kranja PAHOR SIMONA iz vodstva POS GOREPEČNIK MARTA iz vodstva POS ZAJEC STANKA iz DSSS HVALE KLARA iz DSSS KLANČAR ANTON, upok. iz L ufcljane KREL TATJANA iz Selnice ob Dravi BRGLEZ IRENA iz Maribora ČESTITAMO! NAGRADNA KRIŽANKA ŠT. 126 AAIEUKOST, MAJHH05T 5MIUKER V TEATRU P0ŽEL3IV0ST. TUDI UEPRIJETEU OBČUTEK V ZOBEH 5PIRAUT5KI CpLAS V 510VUICI LAHKA KOCHA 5 P0MICU0 .STREHO OSTRE RESE PRI KLASU PAIHATIU. ŽEU.IME IME UAPO-VEDOVAIKE KOROŠEC CVETAH SOK KI PRIVABITA ŽUŽELKE ŽIVAL 5 PA5ASTIM OKLEPOM POLEC 5L0VEUIKI DRL) L A AVTOCESTA t£ UESTALHEl ‘ FRAUCOr nos iME MAMA TAT]AHA REMŠKAR V 5TR0T ZA GLA3EU3E K0UEC' PRI ŠAHU BACEK K01ET, ZAREBRNICA ZAPOR, JEČA SKALHA ROŽA, PIAUIKA TOPHIČAR 5VK0MP0- IISTIVA5ILIT) DELBU1ZIU. MOTORJA KLICA, POGAUJEKl P0C0RJE V [BOLGARIJI TOPLI^ OBROK EPO DERŽAJ RECICA I SESTAVIL JUOOVZHO DNO OP BEOGRADA6^0 MESTO V VIETKftmi POŠAST, KRVOSES ČLOVEK. KLORIRA L1BITTTAL" POLITIK SLVEUBLA (iOVHICA KEM.ZUAK ZAIRIDIJ SL REZI ŽCRUOZL) CEVC AUICA 5 TARI occ ZORA, 5VITAH3E DIUOŠ SL PEVEC L STOJANU 50TE5KAI PRI BLEDU IGRALEC RAUER BOLEZEU JETER DOPISUJ V SVOJE GLASILO1. ROMULOV BRAT GOZDIČ, Log 5LPE5UIK ;vitaju_ TUJE ŽEU. IME PREPROSTI EUOCELIC NI ORGA UIZMI IVO ROBIČ TRG V STAROGRŠKIH MESTIH ORGAUIZA' 'TOR, PRIREDITELJ IML AMER. FILMSKE IGRALKE CRAVTCRD FRAHCOS. KARTAŠKA IGRA ZA DVA IŽEVO IGAUJE HA VZHODU IME Eliti. IGRALCA DE10UA